Izvenšolsko nadzorstvo mladine Da sp predpisi tudi za izvenšolsko življenjc mladine potrebni, ni mogoče ugovarjati. Ako že za telesne nevarnosti nočemo poslušati Rousseauja, 'ki pušča otroka k razbeljeni peči, da sam spozna posledice opekline, tem mani moremo pustiti otroka, da bi se duševno sam vzgajal kar na slepo po lastnih »izkušnjah«. Sam pouk zadošča pač v zrelejših letih, ko postane človek že -razsodnejši. Piriznati pa je vendar treba, da 6e s prepovedmi mladina opozarja na stvari, za katere bi se sicer ne zanimala tako močno, vsaj tako vabljive bi ne bile, ker pač prepovedan sad že od nekdaj najbolj diši. Potrebni bi torej bili predpi-si, ki b\ urejali vse izvenšolsko življenje mladine in se ne omejevali zgolj na tistih malo primerov, ko prihaja mladina v dotiko z javnostjo. Disciplinski predpisi za izvenšolsiko življenje dijaka so izvršljivi, v kqlikor jih podpirajo tudi starši, proti njihovi volji pa so pTedpisi skoraj brez pome-na. Saj je znano, da nekateri starši otrokom vse dovolijo, jim brez obotavljanja podpišejo največje neresnice in se z dijakom wed vese-le, kadar so »osleparili« šolo. Ker šola razen v nekaj docela malenikostnih primerih ne more vr§iti kontrole, je kršitev p-redpisov večje zlo, kakor če bi- predpisov ne bilo. V večjih mestih z raznovrstnimi zavodi je šolski oblasti popolna, smotrna kontrola stvarno nemogoča. V sedanjih časih se vozi skoraj polovica dijaštva domov izven šolskega kraja, kjer je sploh izven kotrole. Temeljno vprašanje je, če so disciplinski predpisi za vzgojo uspešni. Kaj kažejo iz-kušnje? Ko so prolesorji naravno-st zasledovali tobakarje, se je nikotin med mladino katastrofalno širil; odkar pa ni več takih progonov, je kajenje med dija-štvom skoraj popolnoma ponehalo, kajti tisti, ki bi še kadil, ni več »junak« med svojimi tovariši... V kino hodi mladina zaradi prepoved-i pač bolj previdno. Pri sedanjih prilikah pirave kontrole ni; isto velja za gledališče. Plesne zabave so prepovedane; kdo pa kontrolira tiste plesne veselice po predmestnih krčmah, ki so stokrat nevarnejše od vseh elitnih plesov, ki se jih udeležujejo starši in učitelji... Ce so torej disciplinski predpisi izvršljivi mladini v korist le tedaj, kadar jih smittTajo starši za svoje predpise, potem je treba i-zročiti staršem tudi to oblast. Po sedanjem si lasti šola vse pravice v šoli in izven nje, pa vendar vzgojno ne zmore mnogo brez odločilne podpore iz očetove hiše. Pa je tudi čisto prirodno, da je vzgoja, če ne more biti v celoti šolska, očetova. Kdo pa je na nepokva-rjenosti otrokovi, na njegovem pravilnem telesnem in duševnem razvoju bolj i-nteresiran, starši ali učitelji? Šola malopridneža kratkomalo izključi, očetu pa ostane, da ga spravlja z zavožene poti... Kako skrb bo ime.1 oče za svojega sina, ako bi ta hodil po nepravih poteh: v svoji očetovski liubezni ga bo poiskal in, če treba, tudi kaznoval z vso strogostjo. A učitelja smatra mladina in celo odrasli za ovaduha, ako mora poseči kdaj v izvenšolsko dijakovo življenje. To ga mladini odtuj'i, vzgoja pa trpi še bolj, ker šola nima tistega zadnjega vpogleda in sredtstev za vsakega gojenca po-sebej, kaikor zmorcjo to starši. Disciplmski predpisi v dosedanji obKki so produkt preteklega razvoja, ko se starši za svojega študenta niso mogli zadostno brigati in so ga prepuščal-i le 6amermi sebi v vseh ozirih. Kakar se je marsikaj izpremenilo, bi bilo izpremeniti tudi disciplinske predpise v toliko, da se omejijo zgolj na šolske zadeve in na odnošaje učencev do šole in učiteljev, za življenje izven šole pa naj zahtevajo predpis-i za šolsko oblast le toliko, kolitkor more šola res stvarno izvrševati vzgojno nalogo. Ni dvoma. da se šola in dom skušata podpi^ rati tudi brez predpisov, ali glavno vzgojo izven šole imajo na svojih ramenih itak starši, naj jkn puste prcdpisi tudi pravice, ne-le dolžnosti. (»Misel in delo«, socialna in kulturna revija št. 6.) Dr. P. Strmšek.