70-letnl Jubilej prošta dr. M. Mateka. Dne 15. tiovembra je nastopil 70-letnico lavantinski prošt dr. M. Matek. Jubilar je rodom iz Gornjega grada. in je bil po končanih bogoslovnili naukih le 4 mesece k«#lan v Slov. Bistrici. — iiadi izredne nadarjenostl ga je poslal škof decembra 1884 v Rim, kjer je postal doktor kanoničnega prava. Leta 1889 je prišel za profesorja na mariborsko bogoslovje. Bil je na zavodu dolgo let podravnatelj, leta 1909 je postal ravnatelj. V službi bogoslovnega profesorja je postal škofijski duhovni In konzistorijalni svetovalec, kanonik, predsednik škofijskega cerkvenega sodišča, predsednik izpraševalne komisije za ordinande, ravnatelj škofijske pisarne, 1. avgusta 1917 pa iniulirani stolni prošt v Mariboru. Po smrti knezoškofa dr. M. Napotnika, to je od 15. maja 1922 pa do 17. julija 1923, je z izkušeno roko vršil službo kapiteljskega vikarja. Ob pomenljivi 70-letnici priljubljenega prošta moramo posebej naglasiti njegovo neustrašeno narodnost v dijaških in poznejših letih. Kot mlad profesor je bil priznan organizator delavstva. Starejši mariborski mojstri se ga spominjajo z navdušenjem ter hvaležnostjo, ker je bil voditelj Katoliškega delavskega društva. Pri delu za dušni in telesni blagor delavstva ni pozabil na naše dobro podeželsko ljudstvo. Stolni prošt je eden naših prvih in še do danes požrtvovalno delujočih zadrugarjev. On je soustanovitelj Spodnještajerske ljudske hranilnlce, kateri načeljuje od marca leta 1908 naprej. Veliko hvaležnosti je dolžan jubilantu buditelj spodnještajersldh Slovencev — »Slovenski Gospodar«. G. stolnl prošt je eden prvih in še danes uspešno marljivih širiteljev katoliškega tiska. Od 28. julija 1891, ko je bil prvikrat izvoljen v odbor Katoliškega tiskovnega društva, do danes, ko mu predseduje že 29 let, je skrbel za vsestransko povzdigo in razširjenje čaanikov in knjig Cirilove tiskarne. Mnogim — mnogim čestitkam jubilantu k Cili 70-letnici sc pridružuje tudi njegov negovanec »Slovenski Gospodar« in mu kliče hvaležno: Naj nam Bog ohrani g. prošta še kot dolgoletnega predsednika Katoliške tiskovne zadruge! Velika letalska nesreCa v Mariktrn. V Mariboru se že mudijo dalje časa letalci iz Nemčije, ki so v tej dobi bivanja ob severni meji izvajali s svojimi lahkimi aeroplani vratolomne vajc nad nad mestom. Tvrdka teh lahkih nemških letal je v Mariboru tudi prodala dve letali zasebnikom. V nedeljo 17. novembra krog 2. ure popoldne sta 9e spustila v letalu »Schwalbe« nad me- sto pilot Milller in mariborski odvetnifc in tajnlk letalskega kluba g. dr. Šestan. Nad velikim mostom je izvajal pilot vaje s preobračanjem aeroplana po zraku in to zelo nizko. Naenkrat" je zgubil radi bliščanja soLnSnili. ža?i kov nad aeroplan«5a cblsšt. Lefalo je padlo tn orilstelo ž vso silo na streho B§?^JVega skladišča ob velikem mostu. S strehe se je prekucnil aeroplan ha tla In obležal ves zbit na cesti. Pilot in dr. Šestan sta si zjomila pri nesreči obe nogi, se popraskala po očeK in tudi notrajne poškodovala. Sreča, da da ni zahtevala nezgoda še več žrtev, ker sta bila radi izredno lepega vremena zelo obljudena most ter Glavni trg. Novl železniško most pri Zidanem mostu gotov. Slovenska tvrdka je te dni končala novi železno-betonski most! pri Zidanem mostu, ki bo znatno olaj« šal osebni in tovorni promet proti Zagrebu. En ranjenec in eden mrtev, V četrtek dne 18. novembra sta pila skupa| v krčmi Simon Stojnšek iz Sp. Goricai in sln posestnice Franc Damjan iz Sp< Gorice. Za šalo je odnesel Stojnšel!s! Damjanu klobuk. Krog desete ure v noči je prišel Damjan k prijatelju po: klobuk. Sam bogznaj iz kacega vzroka je pograbil Simon karabinko in ustre« lil iz veže proti Damjanu, kojemu je šla krogla skozi desno roko. Čez nekaj časa je šla po tem Stonjšekova žena ven pogledat in pritekla nazaj s pripombo: »Jezus, kaj si napravil! Ustrelil si ga!« Te besede so Stojnšeka tako zmedle, da je nameril karabinko na svoja prsa, dvakrat sprožil in si razstrelil srce ter obležal pri priči mrtev. Radi šale s klobukom je moral edon na drugi svet, drugi pa si celi roko v, mariborski bolnici. Fantovska sprava z železnlm kolom. Pri sv. Lovrencu na Dravskem polju je v soboto zvečer nekaj fantov iz Pleter popivalo v gostilni. Surovež A. K. je že dalje časa imel »piko« na mirnega starejšega kmečkega sina Janeza Sagadina. Ob odhodu iz krčme sta se še vpričo vseh pobotala, češ, da bo zdaj konec prepira. Nato pa je K. stopil mafo naprej in v temi Sagadina počakal, pa mu z nekim železnim predmetom razklal lobanjo, tako da se v strašnih! bolečinah bori s smrtjo. Alkohol in noč: Kdaj bodo naši fantje spregledali, kaj rodita! Poroka. Pri Spodnji Sv. Kungoti sta se po« ročila odliJna člana naših organizacij, vele* posestnlk Ivan Bauman iz Dobrenja in Ama< lija Drozg iz Rance. Bilo srečno! Na Polanah pri Slivnlcl je po kratki bo',ozi ni umrl vrll narodnjak, posestnik Franc Fan lež. Svetila mu večna luč! Marmornata plošča prvemu pušaču —• Evropejcu. Prvi, ki je prinesel razvado puSenja iz Amerike na Špansko, je bil mornar Rodrigo Jerez iz majhnega španskega mesteca Ayamonte. Omenjenega je najel Krištof Kolumb z dve- ma bratoma, da so ga spremljali na prvi vožnji v Atneriko. Rodrigo se je vrnil iz novega sveta v svoje rojstno mesto z veliko zalogo tobaka in kot strasten kadilec. Pušenja se ni mogel več odvaditi in je imel radi tega hude nastope s svojo ženo. Ko je ta videla, kako puha njen soprog dim skozi usta ter nos, je bila uverjena, da ga je obsedel sam bognasvaruj. Zatožila ga je, sodišču, ki ga je tudi vtaknilo pod ključ. Ko je presedel prisojeno mu kazen in so ga izpustili, je štela Evropa že nad 100 kadilcev. Mestece Ayamonte je počastilo svojega rojaka kot prvega evropskega pušača s tem, da je krstilo eno od ulic po njem. Sedaj pa dobi ta junak kot spomenik marmornato ploščo. Eoledaičkl Kmetske zveze izidejo te dni in Be takoj razpošljejo. Pazite na ponarejene zobe. Iz Amerike poročajo listi to-le: 38 let stari Ralph Cagle je prihitel v največjem Btrahu k zdravBiku in mu potožil, da jje pogoltnil svoje ponarejene zobe. — Strašne krče je Cutil v želodcu. ZdravHik je z X-žarki preiskal njegovo grlo, požiralnik in želodec, a zob ni mogel nikjer izslediti. Ubogi Ralph je stokal In se zvijal v vedno hujših krčih, a Zdravnik si ni vedel pomagati. Naenkrat pa zazvoni telefon, oglasi se Ralphova žena In pravi, češ, da jih je že ona našla. Pozabil jih je namreč v spalnici. »Bolniku« veselja zažari obraz, in krči so hipoma preneh.ali. Kolčakovl zakladl. Pariški list ruskih izseljencev »Preporod« poroča senzacijonalno vest o skritih zakladih v feibiriji. Admiral Kolčak, ki se je boril proti boljševikom, je baje prenesel del zlate rezerve ruske državne banke v Kazan in ko se je moral umaknlti, je razdelil zaklade v štiri dele in jih zakopal na samotnih. krajih v Sibiriji. Njegovi dediči hočejo to bogastvo se'daj prodati. Obrnili so se najprvo do enega najbolj znanih pariških finanfcnikov, a ta jlh je odpravil s smehom. Neka pariška banka pa se je za stvar pozanimala in je pripravljena skleniti primerno pogodbo s Kolčakovimi dediči. Ker pripada po ruskih zakonih polovica vsakega, na ruskih tleh izkopanega zaklada sovjetski vladi, je banka poslala v Moskvo svoje zastopnike, da se z vlado zmenijo. Tako vsaj trdi omenjeni izseljeniški list, ki mu pa javnost noče prav verjeti. Umori misijonarjev na Kitajskem, Dne 15. julija tega leta je bil na Kitajskem umorjen irski misijonar p. Timotej Leonard, dne 25. avgusta pa belgijski frančiikan Tiburcij Cloodts. Še le sedaj so prodrle v široko javnost podrobnosti zločinov. P. Cloodts se je hotel baš podati h kosilu, ko so vstopili trije neznanci in ga prosili za neko zdravilo. Ker zadeva ni bila nujna, je pustil misijonar čakati neznance v kuhinji pri čaju. Po obedu je obiskal duhovnik na kratko Najsvetejše, na povratku ga je eden od onih trch mož ustreHl v trebuh. Zgrudil se je težko ranjen na tla. Ker pa tolovaji niso dobili v njegovem stanovanju dovolj denarja, so ga usmrtili 8 strelom v glavo in v srce. — P. Leonarda so zgrabili zjutraj prcd sv. mašo in ga ©dtfnali «17 možmi v hriboviti krai. Pred tamkaj poslujočim vojaškim sodiščem sta nastopila kot tožitelja misijonarja 26 letni vodja oddelka komunistov in 20 telni šef politične pisarne, ki je pravkar končal svoje Študije v Pekingu, da se ne drži postav. Na vprašanje, proti katerim zakonom se je pregrešil, sta odgovorila ovaduha, da izvršuje nauke vere in njegova cerkev nasprotufe kitajski ljudski stranki. Vsa duhovnikova pojasnila in zavrnitev ovadbe so bila zaman. Eden od pat.ovih soujetnikov se je usmrtil sam, 2 sta prešla h komunistom, 5 so jih pridržali, ker so upali na bogato odkupnino. Vse druge so pa odtirali z misijonarjem vred v hribe. Ujetniki so morali sami čitati seznam na smrt obsojenih. Ko je kateri izgovoril svoje ime, so ga odvedli na stran in ga smrtno zabodli z bodalom. Najnovejši način samomora. Najnovejšega načina samomora se je poslužila te dni Amerikanka. Najela si je aeroplan in velela pilotu, naj jo popelje v zračne višine. Letalo se je povspelo 1000 m visoko, a pilot je prejel povelje, dvigniti se še višje. V višini 1500 metrov je neznanka odprla vrata na letalu in skočila na zemljo. Njenega trupla sploh niso mogli najti. Orfaška francoska podmornica. Te dni so spustili v morje najnovejšo francosko podmornico, ki je dolga 120 metrov in tehta 4 tisoč ton. Trup ladje je zgrajen tako trdno, da se lahko brez nevarnosti pogrezne 140 metrov globoko. Oborožena je podmornlca s 7 topovi. Štiri torpedl se lahko izstrelijo naenkrat. Na podmornici je letalo in 150 mož posadke. Ckozen zločin v cerkvi. V župni cerkvi v Chiaiano pri Neaplju v Italiji se je zgodil krvav zločin, kateremu je težko najti primero. Ko je bila cerkev med službo božjo polna vernikov, se je približal mlad fant starejšemu možti prl oltarju, potegnil izpod suknje sekiro in mu odsekal glavo. Po aretaciji je zločinec izjavil, da se je na ta način maščeval nad zapeljivcem nje?ove sestre. Sto doslej neznanih otokov odkritih v Severnem morju krog severnega tečaja. Ruski letalec Čuhnovski, ki je igral važno ulogo pri reševanju brodolomcev italjanske zračne ladje »Italija«, je napravil zadnji čas v aeroplanu več raziskovalnih voženj po Severnem morju. Na teh poletih je odkril 100 doslej neznanih otokov, od katerih so nekateri prenapolnjeni s čredami severnih jelenov. Najdbe iz kamene dobc pri Dnnaju. Kake pol ure od Dunaja leži prijazno mesto Modling. Nad mestom gospodari glede višine grad, kjer so zadeli pred leti na izkopine iz leta 700 pred Kristusom. Takoj pri Modlingu se dviga gri5, kateremu pravijo »Hirschkogel«. Na hribu so izkopali pred dnevi razna orodja iz kamna ter kosti. Najdbe, ki so lepo izdelane, so iz mlajše kar tnene dobe krog 3000 let pred Kristusom. Omenjene izkopine so jasen dokaz, da je bilo preblvalstvo krog Dunaja v mlajši kameni dobi v ozki zvezl s prebivalci po Nemčiji ter Italiji, kjef so zadeli na iste predmete kakor na Hirschkoglu. Najvišja gora v sovjetski Rnsiji. Nemško-ruska ekspedicija se je vr« nila pravkar iz raziskovalnih potovanj po pokrajinah Srednje Azije. Ekspedli* cija se je pečala z natančnim merj6| njem raznega gorovja, ki še doslej n| bilo znanstveno razislčano. Za najviS« jo goro sovjetske Rnsije je veljal d< pred kratkem »Pik Kaufmann« v Ala pogorju v Srednji Aziji z višino 712' metrov. Goro so prekrstili po očet^ boljševizma v »Plk Lenin«. Omenjeni( ekspedicija je odkrila v Alai gorovjj drugo najvišjo točko novodobije RuaJ je »Pik Garmo« s 7495 m. Najbolj preprosti ljndje na sveta. Nemški raziskovalec ter učenjak pr^ fesor Rihard Wagner je končal razisko valna potovanja po zapadni Bolivij (država v osrednji Južni Ameriki). \ tamošnjih pragozdih je naletel na inii dijansko pleme, kl nosi Ime Curugua Ti Indijancl so najbolj priprosti člo ve§kl rod na celem svetu. Današnj* strelna orožja so jim popolnoma neka tujega; pač pa kažejo veliko spretnoa v rabi loka, pušice ter raznih vrst su llc. Posod za shranjevanje ne poznajov Vodo nosijo v velikih listih. Na najbolj nizko kutturno stopnjo jih tišči dej* stvo, da se ne razumejo med seboj i pomočjo poscbnega govora, ampak • pomočjo raznih znamenj ter prav div« jaških — kratkih krikov. Živalskl paradiž. Danski strokovnjak glede živalstva Ahving Petersen je priobčil popise svo jih najdb ter raziskovalnih potovanj po vzhodni Gronlandiji (najbolj sever« ni, ogromni otok nad Severno Amerlko). Doslej je bil prepričan kulturn! svet, da so na neizmerni Gronlandlji za ladje ter Cloveško nogo radi mraza ter ledu fostopne le posamezne točko v zalivih in še to ob gotovem — toplejšem času. Petersen se je podal s svojimi Eskimi prav v notranjost Gronlandije in ugotovil sledeče: Kakor hitro skopni zimski sneg, se oblečejo nepregledne ravnine v najbolj pisane preproge iz vseh mogočih cvetlic. Ozeleni« jo celi gozdovi, kl so poraščeni s priUikavimi vrbami. Po planjavah ter nizkih šumah se podijo črede takozvanlH mošus volov, snežnih zajcev, severnin Tolkov itd. -* Morskl zallvi ogromni Gronlandije kar mrgolijo severnit medvedov, morskih psov in so to pred vsem samice z mladiči. Raziskovalec ni mogel niti prešteti vseh raznih vrs ptičev, ki živijo tamkaj in ki ao bil doslej popolnoma neznani. Odkril je zaloge premoga, ki je nakopk^n v na zunaj vidnih gorah. Stvarstvo tcv bo gastvo Gronlandije je uživate do p**i hoda tego, Danca bogzna koliko tisoč in tisočletni — popolni mir. Po predlo ženih opisih ter uspehih Petersena se je odločila Danska, da bo odkrita nova ozemlja naselila in začela izrabljati živalska, zemeljska ter podzemeljska bogastva. Nafdbe ca otokn med Jiižno Ameriko in jnžnim tečajem. Raziskovalec severnih pokrajin — zdravnik dr. Ludvik Kohl se j« udeleSil že par ekspedicij na severni ter južni tečaj. Pred kratkem se je vrnil s potovanja po otoku Južna Georgija — (med Južno Ameriko in južnim tečaJem). Omenjeni otok j« tvoril nekač tttost med južnoamerižkimi kraji ter jped, neizmernim ozemljem južn. tečaja. Georgija ie glujžila že veliko let za •porlšče norv«škim kitolovcem. Sicer je pa veliki otok radi ledenlkov ter viharJev neobljuden. Kohl je naletel na praEgodovinske ostanke živali, ki Mvijo da»es po naših krajih. Njegove najdbe so tiokaz, da je krilatilo pred stotisofiletTf bh dpies oledenelem južnem tečaju Isto podnebj«, kakor se ga veselfano seiftaj po Evropl.