Pofitnlna plačana v gotovini L)ubl)ana, četrtek 25. februarja 1937 Cena Din 1*— Leto 11 Uredništvo in uprava: Ljubljana, Novi trg št. 4/II Štev. 4 Naročnina: letno Din 24‘— polletno „ 12‘— četrtletno „ 6-— Izhaja vsak drugi četrtek GLASILO JUGOSLOVANSKEGA LJUDSKEGA GIBANJA ZBOR Kleveta je zadnje orožje težko ogroženih propalic! Naskok je odbit! »Calomniez, calomniez — il en restera toujours quelque chose.« Te dni je neki narodni poslanec začel * gonjo proti »Zboru«, trdeč, da se »Zbor« izdržuje z denarjem, katerega prejema °d neke tuje države. Temu poslancu je tako »Ztbor« kot tovariš Dimitrije Ljotič na vsa stavljena vprašanja odgovoril — on pa nam je °stal dolžan odgovorov na naša vprašanja, katere smo mu stavili ob priliki njegovih trditev. Zato smo vložili proti njemu pri sodišču tožbo za žalitve in klevete, s katerimi nas je napadel. Toda takoj za tem se je začela nova Konja kot nadaljevanje prve. Ta kampanja prekipeva v natolcevanjih in sumničenjih, čeprav postavlja na zunaj »Zbor« in njegovega predsednika izven Vsakega suma. Ta gonja se je začela ob povodu osnovanja »Tehnične Unije« v Zagrebu, v katerem so sodelovali tudi neki člani »Zbora« iz Zagreba brez vednosti vodstva gibanja in njegovega predsednika. Tudi se je izkazala, da na ^Zbor« in na njegovo vodstvo ni padel niti najmanjši sam. To pa naših neumornih nasprotnikov ne moti. Čeprav je vsa ta gonja proti njihovemu pričakovanju samo pokazala ogromno moralno vrednost in načelnost »Zbora«, kričijo naši sovražniki na ves glas kot brez pravega povoda kričeči °troci. To pa delajo zato, da bi prikrili vso veličino naše moralne zmage; zato nemirno mahajo z rokami, se čudijo, vrtijo glave — da bi vsaj tako dokazali, da so »odkrili« neko umazanijo, neko sramoto ! Ej, gospoda — poznamo dobro to taktiko. Ona je osnovana na znani površnosti povprečnega človeka, ki se ne poglobi v nobeno stvar, toda vendar hoče 0 vsem soditi. Ta taktika je bila ob času francoske revolucije izražena od duhovnih bratov naših današnjih obrekovalcev z znanimi besedami: »Calomniez^ calomniez — il en restera toujours quelque chose!« (Klevetajte, klevetajte — nekaj bo že ostalo od tega!) Vedno bomo našli povprečnih dobričin, ki bodo ob omenjanju »Zbora« rekli: »A tako, sedaj vem — ujeli so jih pri tihotapstvu nekega denarja iz Nemčije ...« ali: »To so najbrž tiste vojne ladje, katere jim je Mussolini daroval...« ali: »Že vem, to so tisti, katere so zasačili, da so hoteli prodati naše zadrugarstvo ...« S tem pa računa vsa ta gonja. Lahka je borba z lojalnim nasprotnikom, ki je častivreden in dostojen. Takemu sovražniku radi dovolimo, da nam postavi kakršnokoli vprašanje in zahteva dokaze. Tak nasprotnik bo tudi pošteno priznal, da ni nobenega zla v našem delu — če ga sam ni mogel najti. S podlim, pokvarjenim, nesramnim in manjvrednim nasprotnikom pa je težko priti na kraj rednim potom. Predvsem ga ne moremo zgrabiti, kaj pravzaprav trdi. On reče na primer: »Ljotič ni sprejel denarja iz Nemčije, Ljotič je odklonil ponudbo.« »Zbor« ni sprejel denarja« itd. — zraven pa zabavlja, dviga roke, se čudi, podčrtava nekak Škandal itd. Drugo pa je, da ga nihče ne more pregovoriti, nihče ga ne more spraviti na pravo pot. »Ni »Zbor« dobil denarja, dobro — potem pa je dobil trgovsko brodovje.« »Niti to ni čisto tako — a kdo trdi, da ni dobil aeroplana?« — »Nimajo aeroplana, to nič ne pomeni; hoteli pa so zgrabiti v svoje roke vso mednarodno trgovino.« — »Pa niti to ni tako, kaj pravite? E, potem je pri tem gotovo bil neki drugi vrag ...« Mi vse to vemo in zato pošiljamo vsem takim podlim, pokvarjenim in nesramnim tipom — ki nam delajo čast že saimo s tem, da niso z nami — sledeče sporočilo s prošnjo, da ga dobro proučijo in se po njem v lastnem interesu ravnajo: Mi smo politično družabno gibanje Priznavamo vsakomur pravico, da zasleduje naše delo in naše lastnosti, da zahteva dokaze za naše trditve. To pravico priznavamo vsakomur, ker se naše delo tiče vsakogar. Toda, če nas kdo hoče na tak način z natolcevanji, podtikanji in aluzijami podlo predstaviti javnosti take, kakršni nismo — če zahteva od nas dokaze, sam pa noče podati dokazov za svoje trditve — če nas hoče očitno zlonamerno uni- čevati, blatiti ali postaviti pod kak umazan sum — tedaj mora vedeti, da moramo ravnati z njim tako, kot se sam ni nadal! Dobrohotnim dovoljujemo vse, ker imamo čisto vest in čist obraz, pa se nobenega osnovanega resnega preiskovanja ali kritike ne bojimo. Zlohotnim pa, ki se poslužujejo gori navedenih nazadnjaških metod svojih prednikov iz francoske revolucije — »klevetajte, klevetajte — nekaj bo že ostalo od tega...« — moramo jasno povedati: Nekaj bo res ostalo — toda tisto bo padlo najprej po vaši koži! Nismo nasilniki. Daleč smo vsi od tega. Smo pa pošteni borci. Hitimo skozi brezobzirno težko borbo k velikem cilju, ki ni samo naš cilj, marveč splošno narodni cilj. Naj nas nihče zlohotno na tem potu ne ustavlja. Če pa se bo to kljub temu zgodilo, bo šlo to na njegovo nevarnost. In naj se potem nikar nihče ne pritožuje, da se ni mogel z nikomur posvetovati in da ga ni nihče svaril. Naskok je odbit! Kot resni borci čakajmo smelo na naslednjega. Naprej v borbo — do zmage luči nad temo! (Iz »Otažbine«, Beograd.) Veselica v sračjem gnezdu »Slovenski dom« in ata »Narod« (čudna druščina), sta si na en in isti dan 18. t. m. privoščila Ljotičevce. Ata »Narod« so naenkrat proglasili še pred peto-majskimi volitvami iz kroga Ljotičevcev izključenega Luko Kostrenčiča za vnetega — zboraša, »Slovenski dom« pa se sprašuje, iz kakšne bližine pozna Nemčija našega Ljotiča. Ko smo to slednje brali, nam je nehote prišlo na misel vprašanje, iz kakšne bližine poznajo Phoenix, Standard Oil Vacuum Compagnie, Brodarski sindikat, beograjska borza, in še mnoge druge »prekoristne« ustanove, najožje prijateljčke našega »Slovenskega dofna«, katerim pa ni bilo potrebno, da bi sami vihteli meč v svojo obrambo pred »klevetami«, temveč so pustili čisto druge vihteti — čudni svinčnik, da se skrije resnica. Čeprav pa se je širila resnica samo po ustnem izročilu, vendar smo čitali v časopisih tudi delna priznanja. Brali smo o »slovitih Židih« iz »Phoenixa«, ki so posredno iz težko prigaranih vplačil i naših zavarovancev izplačevali prav sumljive subvencije v inozemstvu. Kljub temu pa razni prijateljčki »Slovenskega doma« ne samo, da niso odklonili sestan-j kov s tistimi »slovitimi židi«, temveč so [ jih poznali iz takšne bližine, da so njih imena kar skupno natisnjena v »Službenih novinah« Savske banovine. Ko pa se je za vse izvedelo, je bilo zanimivo opazovati, kako so se hoteli »Domovi« pri jateljčki iznebiti >Phoenixa« z — vihtenjem čudnega svinčnika. Vprašanje, kaj bo z vplačili naših zavarovancev, je zadnje dni stopilo kar v ozadje. »Vse bolj zanimivo se zdi, kako se bo načeta afera, v kateri zopet tiče v ozadju židje, nadaljevala, kaj bo še vse poučnega »prinesla, in kako se bo končala,« modruje »Slovenski dom«, mi pa pravimo, da želimo našim zavarovancem, da bi se afera, s katero so le-ti tako občutno prizadeti, končala tako, kakor se bo končala za lase od »Slovenskega doma« in njemu podobnih, privlečena »afera« v Zboru, s katero namreč ne bo prav nihče prizadet razen — klevetnikov. Naravnost ganljiva pa je skrb »Doma«, ki jo izraža dne 19. t. m., da bi nam- reč »neprijetne ugotovitve«, ki so dose-daj prišle na dan, utegnile zelo škodovati ne samo Ljotičevim gospodarskim organizacijam, temveč tudi njemu samemu im njegovem gibanju. Res je namreč ravno nasprotno. Do sedaj je strankarski dnevni tisk, kakor po dogovoru, o Ljotičevem gibanju molčal. Sedaj govori ves jugoslovanski tisk o Ljotiču, ljudstvo pa, ki ima lep pregovor, glaseč se: »Če se psu na rop stopi, zacvili,« vidi iz tega, da je tov. Ljotič stopil strankam temeljito na kurja očesa, pa da zato sedaj cvilijo. Da cvilež ni afera, pa ljudstvo prav dobro ve. Ljudstvo ve, da je afera olepševalni izraz za tatvine velikih gospodov, ki so sicer, seveda, zelo ugledni v strankarski politiki. V sedanjem cviležu strank pa vidi ljudstvo, da so Ljotičeve gospodarske organizacije (zadruge) prodale za dobro ceno pridelke našega kmeta (slive, jabolka, grozdje itd.) v Nemčijo in zato tudi prejele pošteno zasluženi denar, ki je šel izključno samo v korist kmeta. To prodajo kmečkih pridelkov je prav uspešno za našega kmeta izvršil g. Danic, ki je pred 18imi leti prestopil iz židovske v pravoslavno vero, ne da bi tov. Ljotič za ta takratni dogodek vedel. Poleg tega je tekom leta 1936. tudi sicer prodala Jugoslavija mnogo blaga v Nemčijo, ni pa sama dovolj blaga kupovala v Nemčiji, tako da Nemči ja ni mogla plačati Jugoslaviji kupljenega blaga, marveč ji je ostala dolžna 500 milijonov. (Odtod tudi tista bajka od 500 milijonov nemškega kapitala, o kateri so naši preljubi strankarji toliko pisali.) Ker se merodajni niso zganili, da ukrenejo vse potrebno, da naši državljani pridejo do svojega denarja, je na privatno pobudo naših gospodarskih krogov in Nemčije ustanovljena »Tehnična uni ja za gospodarsko obnovo«, ki naj bi uredila izmenjavo blaga med Jugoslavijo in Nemčijo tako, da bi Nemčija stalno lahko plačevala Jugoslaviji dolžno blago na bazi: »blago za blago«, na kateri sedaj pri deviznih zaporah temelji vsa kupčija z inozemstvom. Ker pa je v to Unijo vstopil tudi gospod Danič, tov. Ljotič pa je medtem že zvedel za preteklost Daničevo, je tov. Ljotič iz načelnega stališča radi tega odklonil vsako sodelovanje z unijo že meseca decembra 1936. Strankarski cvilež je prišel torej za dobra dva meseca prepozno in vsa vsebina tega cvileža ni ničesar drugega kot to, da je tov. Ljotič v letu 1936. s posredovanjem gospoda, za katerega ni vedel, da je krščen žid, dobro prodal kmečke pridelke Nemčiji, da pa je že pred dve-mi meseci prekinil vsako zvezo s tem gospodom, t. j. takoj, čim je zvedel za njegovo zgodovino. Dokler je torej g. Danič bil v službi Ljotičevih zadrug, je delal uspešno v kmetovo korist. Česa drugega, tudi, če bi slučajno res imel namen, (za kar pa ni nobenih podatkov) pa sploh ni imel časa storiti! Iz vsega tega vsak človek z zdravo pametjo tudi vidi, da to ni nobena afera, ker ne gre za tatove, da pa se tudi že v javnem življenju Jugoslavije opaža blagodejen vpliv Ljotičeve ideologije. Prej smo — žal — često brali, da so židje v družbi raznih strankarskih veljakov — kradli, pa so te resnične afere vedno kar zaspale. Sedaj smo pod vplivom gibanj a tov. Ljotiea že toliko boljši, da smatramo za afero že samo dejstvo, da je kje sodeloval kak krščen žid, čeprav ni ničesar ukrade!!! To pa je vsekakor lep napredek,lep korak naprej k izboljšanju morale v našem javnem življenju, k ljudskemu preporodu, za katerim stremi Zbor. Na drugi strani pa tembolj pada v oči vsa nemorala poklicnih strankarskih politikov, ki se v svoji podlosti ne strašijo zlobnih, demagoških ali pa go-posdarskgjdijotskih trditev, češ, da je z nekakimi tehničnimi unijami kdorkoli hotel čim širše zavojevati jugoslovanska narodna bogastva in gospodarsko delavnost, zato ker je hotel za stalno urediti tisto, kar bi bila dolžnost merodajnih, ki pa radi strankarskih skrbi nimajo časa za to. Tako prežvekuje »Slovenec« z dne 23. t. m. v zvezi s tem beograjsko »Pravdo« in piše o novi senzaciji, o Tehnični uniji tudi v — Ljubljani! Pred šestimi meseci da je bil baje za to protizakonit sestanek v — Mariboru. Udeleženci so se prepoznavali po časopisu v levem žepu. Po tri in tri je neki neznanec prepel jeval v luksuznem avtomobilu v neko dvorano. Ko bereš vse to, te kar mravljinci spreletavajo. Zdi se ti, da se ti odigrava pred očmi prizor iz kakšnega romana za španske inkvizicije, kjer je Veliki inkvizitor zbral na zborovanje vse svoje v rdeče domine skrite rablje. Le iz dveh lukenj v rdečem platnu srepo gledajo vate oči ta-jinstvenih mož. Nikogar ne poznaš, čeprav jih je v tej mračni dvorani, kar dvesto! Pa vendar policija ničesar ne ve o tem! (Lep kompliment šefu mariborske policije Ko so se vsi zbrali, so se pojavili trije neznani gospodje, govorili, in delili »jurje« za potne stroške. Potem so vsi odšli... Zelo bujno fantazijo mora imeti »Slovenec«, če misli, da je naše ljudstvo še tako trapasto, da bo požrlo kot golo resnico vsako traparijo, kakršnih se najde le v brošurah po dinar. (Grofica beračica, Strah na Sokoljem gradu, Šerlok Holmes itd.). Res slaba mora presti strankam, če že iščejo snovi proti Zboru iz — Grofic beračic! Toda, kar je bolj usodepolno, je to, da je »Slovenec« baje katoliški list, ki naj bi bil v službi krščanske resnice. Kaj misli »Slovenček«, da bodo taki članki res služili za vzor naši mladini? Kje naj si potem mladina išče vzorov, če jih ne najde niti pri tistih, ki so vzeli patent na krščansko moralo? Radi takih mladinskih vzorov tudi peša vera, pa potem seveda ne pomaga farizejsko zavijanje oči in tarnanje, da vera peša. Vzori, vzori, preljubi »Slovenček«! Naravnost gorostasna politična nemorala pa veje dne 22. t. m. iz zavratnega dopisa »Slovenskega doma«. V ta katoliški in nekrščanski »samokresni list« pride namreč vsa tista parfumerija, katere niti »Slovenec« več ne prenese. Svetohlinsko zavijajoč oči kot Molli-erov Tartuffe čveka ta list, da se vse bolj širijo glasovi, da bo Zbor prenehal biti politična organizacija, da bo stopil z — JNS, morda pa tudi z nekaterimi drugimi političnimi strankami v splošen fašističen pokret, pa se mu pri tem niti ne sanja, da je s takim čvekanjem čisto navadna tramasonska papiga, ki obrača plašč po vetru, ki pihlja od severa. Da se mu je pri tem pridružila »Slovenska beseda« in »Neodvisnost«, ni nič čudnega. In tako so se končno le znašli mariborska od Mačka odvisna »Neodvisnost«, ljubljanska »Slovenska beseda«, katere očetje jamčijo za to, da njihova beseda nikdar ne bo meso postala, samokresni list, ki se sam imenuje »Slovenski dom«, stari ata »Narod«, nikdar ne licemerni »Slovenec« in vedno načelna »Delavska politika« z Batinimi oglasi, sedaj pa v prav resničnem sračjem gnezdu strankarske »demokracije«, kjer lepo valijo — klopotce ... Edino »Zbor« pa gre kljub vsem klevetam nevzdržno naprej do zmage. Ma-terijalno najrevnejša politična organizacija v državi, kot je to bila doslej, moralno pa je le še pridobila z vso to gonjo proti njej. Nadaljevala bo neizprosno borbo proti židovstvu in vsem njegovim hlapcem, pa za ljudstvo in njegove prave zadruge in stanove. Veselica v sračjem J gnezdu pa se bo kaj kmalu žalostno kon- j čala. Zadušila se bo v dišavah lastnih klopotcev. Tovariš Dimitrije LjotU govori akademski mladini Mladina navdušeno pritrjuje njegovim besedam. Novo gospodarstvo. Kal pravijo trezni gospodarski krogi k »aferi« Diamantsteina Poleg strankarskih demagogov in akrobatov so se že jeli oglašati tudi nepristranski resni ljudje iz vrst naših gospodarstvenikov, ki gledajo »afero« Dia-mantstein-Danič čisto drugače. Tako piše »Trgovski list« v Ljubljani dne 22. t. m. sledeče: Afera Diamantsteina. Na senzacionalen način poroča beograjsko časopisje, zlasti pa »Politika« že nekaj dni o aferi zagrebške »Tehničke unije«, kakor da bi šlo tu za afero, ki bi se mogla primerjati z našimi največjimi aferami, kakor našičko, Židom Regenstrei-fom, gradnjo železnic po tujih družbah, raznimi tihotapskimi aferami, invalidsko afero itd. V resnici pa je stvar precej drugačna in iz vse ufere »Tehnične unije« je ostala le afera Žida Diamantsteina, ki se je pri nas lepo prekrstil v Milana Danica. Kajti predvsem je treba omeniti, da »Tehnična unija« še ni začela delovati in da tudi nihče ni bil oškodovan. Če se kljub temu o tej aferi piše tako na široko, mora človek nehote dobiti vtis, da niso ustvarili afero stvarni razlogi, temveč čisto posebne špekulacije, ki tudi niso brez zveze z zavistjo konkurence. Ni pa niti izključeno, da se je hotelo pokazati, da nima afer le Beograd, temveč so te tudi v drugih krajih. Afera sama je danes že prav za prav likvidirana in zato ne bi bilo treba o njej še pisati. Toda afera je dala tudi dober nauk, ki zasluži, da se poudari. Poglobitev naših trgovskih odnošajev z Nemčijo je na vsak način zahtevala ustanovitev posebne organizacije v Jugoslaviji, ki bi pospeševala te trgovinske odnošaje. Enako pa bi bila potrebna podobna organizacija tudi v Nemčiji, obe organizaciji pa bi delovali skupno in složno. Na tej zamisli je bila ustanovljena tudi družba »Technisehe Union« v Zagrebu. Kakor pa je bila zamisel nove družbe pravilna, tako je bila njena izvedba slaba in napačna. Namesto da bi se Nemci obrnili na naše znane gospodarske ljudi, da bi pred ustanovitvijo družbe vprašali za svet tudi naše gospodarske liste, so zaupali vse nekemu Milanu Daniču, ki ga v naši gospodarski javnosti sploh nihče poznal ni. Toda podobna družba je potrebna in tako v našem kot v nemškem interesu je, da se ustanovi organizacija, ki bo pospeševala trgovinske odnošaje med Nemčijo in Jugoslavijo. Toda takšno organizacijo naj ustanove v Jugoslaviji pravi zastopniki našega gospodarstva, naši jugoslovanski gospodarski ljudje, pa tudi ne bo nobene nepotrebne afere. To je nauk afere DiamantsteLn in ta nauk naj ne bo zaman! (Masten tisk je naš — op. uredništva »Zbora«.) »Jugoslovenski Lloyd« v Zagrebu, z dne 20. t. m. pa piše: »Zakaj se pretirava v aferi Tehnične unije?« Tehnična unija ni napravila naši državi, narodu in našemu gospodarstvu nobene škode, v kolikor je ne bo napravila brezvestna in brezobzirna beograjska gonja proti — uniji. Kljub temu pa so nekateri beograjski časopisi, posebno »Politika« napihnili to afero mnogo bolj kot pa to store vselej takrat, kadar gre za razne beograjske »posle«, kjer ni nikdar brez utaje in poneverbe težkih milijonov. Da bi pa to napihovanje dobilo »čistejšo« barvo, so vmešali v afero tudi politiko, v knr — prepričani smo — niti sami ne verujejo. Zakaj pa potem to napihovanje, bo vprašal vsak, čeprav je odgovor lahak. Tehnična unija bi nekomu prav lahko postala neprijetna konkurenca! Evo, to je odgovor na vso tisto napihnjeno gonjo, ki često presega vse dopustne meje, kadar se, n. pr. zadeva Tehnične unije primerja kot včeraj v »Politiki« s Staviske-ga afero! Afera Diamantsteina ne sme in ne more preprečiti, da se ne ustanovi dobra in prepotrebna nemško - jugoslovanska gospodarska organizacija! Vsa gonja in njen odmev v nekem posebnem delu inozemstva pa kaže, da ne gre niti zn Danica niti za »Zbor« niti za koga tretjega, temveč da gre prav zato, da bi se pokvarili dobri nemško-jugoslo-vanski odnošaji, da bi se onemogočilo dalekovidno in bolje organizirano sodelovanje, ki je neobhodno potrebno, pa če je to sebični in nesolidni konkurenci prav ali ne! Radi te glavne tendence nekih inozemskih konkurenčnih krogov in njih domačih pomagačev, je ta gonja za naše gospodarstvo naravnost nevarna, pa se jo mora čim prej spraviti v prave meje! Če vemo, kako so vsestransko pasivne naše bilance nasproti zainteresiranim konkurentom, (osem milijard Din pa-sive v trgovinski bilanci z državo teh konkurentov od zedinjenja do danes, nam tudi na novo skovana gospodarska organizacija »Ekonomski centar Srednje Evrope« ne bo nikdar izravnala, kvečjemu po bridkih dosedanjih dovolj dolgotrajnih izkušnjah še povečala — op. uredn. Zbora), potem moramo vedeti tudi to, da imamo velik gospodarski interes imeti z Nemčijo čim boljše gospodarske zveze. Niti naša, niti nemška javnost ne sme na limanice nesolidni konkurenci!« Tako torej govore ljudje, ki jim je pri srcu narodno gospodarstvo ne pa sebična strankarska zahrbtna politika. Vsi delovni stanovi pa iz tega lahko samo sprevidijo, da strankarsko in gospodarska politika druga drugo naravnost izključujeta ter da je za gospodarstvo edina rešitev odprava strank! Tako je tudi ta umazana gonja samo nov dokaz, kako pravilnn je naša pot proč od strank! V prenapolnjeni dvorani uradniške zadruge v Beogradu je imel tov. Dimitrij Ljotič predavanje o »Novem gospodarstvu«, Predavanje, ki je trajalo dve in pol uri, so navzoči poslušali z največjo vnemo in ga na mnogih mestih spremljali z burnim odobravanjem. Kaos v gospodarstvu. V prvem delu svojega predavanja je tov. Ljotič nanizal vzroke sedanjega kaosa v gospodarstvu. Ti vzroki so mnogo bolj globoki kakor pa se splošno misli. Zaman bi varali sami sebe, da se bo kriza kar sama od sebe rešila ter da se bomo ! zopet vrnili v stanje brezskrbnega miru ! in blagostanja. Potrebne so globoke in | korenite spremembe iz temelja ne samo j v gospodarstvu, temveč v celotnem gle- j dan ju na svet in življenje. Pred svetovno vojno so živeli evrop- i ski narodi, posebno veliki industrijski v j izobilju in 'blagostanju, drobtinice s te bogate mize pa so dobivali tudi manjši narodi, tako da je bil splošen občutek v Evropi, da bo trajalo to blagostanje večno. Odkod pa to, da je bila Evropa v tako povoljnem gospodarskem položaju? Odtod, ker je Evropa kakor finančno tako tudi gospodarsko vladala nad celim svetom. Celi kontinenti so bili njeni dolžniki, ki so ji na eni strani dobavljali svoje sirovine, na drugi pa kupovali njene industrijske izdelke. Vse to je bilo do svetovne vojne. Toda v tej ogromni vojni niso milijoni delovnih rok v Evropi ničesar proizvajali, temveč samo porabljali. Evropa je morala od drugih kontinentov nabavljati hrano, vojni materijal in druge potrebe. Tako je iz upnice postala dolžnica ter dokončno izgubila svoje svetovno vodstvo. Izgubila je tudi svoja tržišča. Posledica vsega tega so se morale čutiti v Evropi, odtod tudi težka gospodarska kriza, v katero je zapadla. Stari liberalistično - kapitalistični sistem, po katerem je bilo sezidano njeno gospodarstvo, ni več funkcijoniral kakor treba. Zato se je pri posameznih narodih pojavila težnja, da svoje gospodarstvo preurede tako, da bodo po možnosti čim manj odvisni od inozemstva. To se je zgodilo celo v tistih državah, ki 60 obdržale liberalistično-kapitalistični sistem proizvodnje. Tako mi danes gledamo, kako so se države zagradile z zaščitnimi carinami ter se izmenjava blaga ne izvršuje več kot pred vojno svobodno z denarjem, temveč vse bolj z zamenjavo blaga (blago za blago). Narodi uvažajo od drugih narodov njihove proizvode samo tedaj, če ti narodi pri njih vzamejo blaga v odgovarjajoči vrednosti. Liberalizem — dva merila. Tako stanje v Evropi je najtežje zadelo agrarne države, kakršna je naša. Do leta 1924. je Evropa še potrebovala živila ter je tedaj cena naših poljedelskih pridelkov bila na svetovnem tržišču še relativno dobra. Toda odtlej postaja povpraševanje za našimi poljskimi pridelki vse manjše in manjše, cene pa so začele katastrofalno padati. Tako je naš kmet iz dneva v dan vse bolj obubožal. Tuj kapital, ki je prišel v našo državo in v čigar rokah se nahaja največji del naše industrije, je prodajal kmetu svoje izdelke, kakor je sam hotel. Zaščitena z visokimi carinami in kartelirana, je industrija prodajala svoje izdelke po visoki ceni in to imenovala »nacijonalno ceno«. Tako je naše kmečko ljudstvo prišlo v situacijo, da so se njegovi pridelki plačevali poceni radi takozvane »inter-nacijonalne« cene, industrijske izdelke pa je kupoval po dragi »nacijonalni« ceni. Na ta način je bil z dveh strani oskubljen, pa ni noben čudež, če je obubožal. Najznačilnejša za to je zadeva cementa v naši državi. Njegovo izkoriščanje je seveda v rokah tujega kapitala. Ta diktira njegove cene v državi. Kakšne pa so te cene, se najbolje vidi >z tega, da se cement, ki se izvaža iz aas® države, prodaja 4—5 krat cenejše, kakor ga pa kupujemo mi tukaj v državi. vzamemo v obzir dejstvo, da plačuje tuj kapital našim delavcem nepravično nizke mezde, potem je jasno, koliko je škoda, ki jo le-ta prizadene našemu splošnem^ narodnemu dohodku. Ker je naše ljudstvo obubožano, je moralo postati slab potrošnik. Zato j® kriza našega kmetovalca morala zgrabiti tudi našega obrtnika in trgovca. Tako je kaos postal popoln. Izhoda iz njega ni na bazi liberalno kapitalističnega gospodarstva. Sam sistem je kriv za vladajoči nered. Osnovna misel, na katerem je ta sistem zgrajen, se je preživela in pokazala, da ne odgovarja današnjim pogojem življenja. Organsko pojmovanje. V čem pa je bila ta liberalistična mi' sel? Ona je izhajala iz tega, da je narod sestavljen iz zbirke posameznikov, od katerih ima vsak za sebe svobodo, da živi in dela, kar hoče. Ti posamezniki, stoječ v večni borbi med seboj, so morali izzvati kaos. Ljudje so morali iskati novo misel, ki bi mogla odpraviti ta kaos. In pojavili sta se dve nasprotni misli-Komunistična misel je smatrala, da bo borba meti posamezniki prenehela, če država uniči denar in če se pojavi kot edini lastnik in kapitalist. Tako je v komunistični državi birokracija začela upravljati gospodarstvo. Pristaši komunizma pokazujejo na velika javna dela, izvedena v Sovjetski Rusiji. Čudna stvar je saimo, da duhovi kot Panait Tstrati in Andre GitTS "kot nekdanji ognjeviti marksisti objavljajo po vrnitvi iz Rusije knjige, v katerih se odrekajo komunizmu, slikajoč grozote, ki so jih videli v Rusiji, ki se takorekoČ imenuje »raj proletarijata«. Moram spomniti poslušalce, da se taka velika javna dela ne delajo prvič v zgodovini. V rimski dobi, v Egiptu je bilo dosti takih javnih del, celo tako velikih, da njihovi sledovi še danes stoje. Ogromne piramide v Egiptu kljubujejo zobu časa in veljajo še danes za čudo tehnike. Desetletja jih je moralo dan in noč graditi več stotisoc delavcev. Za vsa taka javna dela tako ogromnih dimenzij so bili vedno potrebni — sužnji! Mi smo proti temu, da bi bil človek suženj. Zato zahteva organsko pojmovanje, da gospodarstvo ne sme .biti zaosnovano na borbi razredov, na diktaturi enega razreda — temveč na solidarnosti vseh sta-nov in na njihovem sodelovanju. Mi smo prepričani, da bo solidarnost med deli enega organizma, torej tudi narodnega organizma, bitni pogoj za obstanek tako delov, kot celote. Država, kot si jo »Zbor« zamišlja, postavlja v dolžnost, da se uvede skladnost med posamezne dele. Ona bo morala ustvariti Socialno pravico in osnovati narodno gospodarstvo na nacionalnih temeljih. Sodelovanje stanov z državo bo omogočilo ustvaritev gospodarskega načrta, s katerim bo omogočena Inaša gospodarska osvoboditev od inozemskega kapitalizma, na kar bo šele naš narod mogel ustvariti svojo popolno svobodo, za katero je prenesel toliko žrtev. TOlfTiTTTTTTTTTTTTTTTTnTTTtRm^ iiU!iriiiRii!i!!!in!!imirii!!nmiiiui!i9inf(miTiiiuiivmm Prijatelj nam piše: »Ko sem zasledoval zadnjo generalno ofenzivo proti »Zboru« in videl kakšni kolosalni vojščaki v nji sodelujejo, sem se spomnil na tisto lepo narodno pesem: »Eden je brez roke, drugi je brez noge, tretji...« itd. — saj veste kako. Le tako naprej — do zmage!« Jugoslovansko ljudsko gibanje „Zbor“ je vložilo pri Okrožnem sodišču za mesto Beograd tožbo proti g. Životi Milanoviču, da bi mu omogočilo na sodišču dokazati svoje klevete. Tožba je vpisana pod št. KST. 15—37. Glavno tajništvo „Zbora,“ Beograd. Vse, ki pišejo, vseeno ali sami ali kot papiga kogarkoli, du je v eni izmed točk v pravilih »Tehnične unije« določeno, da se ima del čistega dobička tega podjetja porabiti za pddporo mladinske organizacije »Zbora«, pozivamo, da to tudi do- kažejo, sicer bomo smatrali, da namenoma širijo lažnjive vesti ter, da tudi oni spadajo v vrsto tistih težko ogroženih propalic, katerim je kleveta zadnje orožje. Uredništvo »Zbora«, Ljubljana, D Ljotič: Kaj je važneje od važnega ? Že dve leti opazujemo veseljačenje s fvatskini vprašanjem. Medtem pa smo °*tali na istem stališču, na katerem smo Te samo eno sedemdesetinko naše skup-e zgodovine. Tudi če bi bil Hrvat, in bi gledal na Var tako, bi videl vse krivice nanešene Ni zemlji, vse zapostavljanje, ki se mi r*1' da je naperjeno proti mojim roja-atn’ vse grebe, ki obremenjujejo drugo ,raii — pa bi bil z dušo in telesom mne-?j!a na tisti strani, na kateri je večina r'ratov. Tudi kot Srb — če bi tako gledal na Vi*r — bi videl samo tisto, kar moja *mlja in moj rod prenašata: videl bi ogromno moralno avtoriteto, katero je ta rod prinesel v to državo, videl bi vse velike materialne žrtve, videl bi žalitve in klevete, katere po krivem prenaša vsak dan — pa bi menda bil z dušo in telesom na tisti strani, kjer se nahajajo tisti, ki sedaj na razne načine poskušajo ustvarjati srbsko fronto. In tako bi menda tudi kot Slovenec bil za slovensko fronto, kot Črnogorec za črnogorsko fronto — in tako po vrsti. Toda, če najprej postavim tisto silno važno vprašanje: Ali je Jugoslavija Hrvatom, Srbom in Slovencem potrebna, ali nepotrebna? — Če to vprašanje osvetlim s historijsko objektivnostjo in narodno izkušnjo, pa potem nanj odgovorim — potem vse tisto drugo: zapostavljanje, krivice, žrtve, žalitve in klevete devetnajstih let skupnega življenja takoj iz-bledi in postane drugovrstnega pomena. Takoj je jasno, da morajo pravi voditelji z vso svojo dušo, z vsemi svojimi mislimi smatrati Jugoslavijo za pogoj obstanka in nemoten razvoj njenih delov, ne pa naštevati in napihovati vprašanja delov, ki bi mogla ogrožati celo samo Jugoslavijo. Naj pogledajo Slovenci meje svojega rodu in Jugoslavije. Naj vidijo kaki so bili pogoji za razvoj Slovenstva preje, pred Jugoslavijo. Naj uvidijo Hrvati, naj pogledajo svojo zgodovino pred Jugoslavijo — toda gledajo naj jo z nepristranskimi očmi, kakršna je. Masaryk je imel moč pogledati v zgodovino svojega naroda, v zgodovino brez falzifikatov in potvorb — naj pogledajo in uvidijo, da je Jugoslavija ravno Hrvatstvu zagotovila obstoj. Naj pogledajo tudi Srbi svoji zgodovini moško v oči. Naj se ne varajo s tem, da so kdaj bili v stanju, da bi sami zagotovili svojo usodo. Imeli so Nemanjiče, toda v katerem času in kako dolgo? Za čas po tem naj jim gusle pojo in jih uče ... In pozneje? Če se bodo hoteli otresti pretiravanja in bodo videli pravo stvarnost, jim bo vse govorilo, da izven Jugoslavije (kakršnokoli najširše Srbstvo bi tudi objelo to državo) Srbstvo sigurne in stalne usode ne more imeti. Mnogi, ki bodo brali te vrste (eni dobrohotno. drugi zlohotno), se bodo čudili toliki razlagi. »Pa Jugoslavija vendar obstoja,« bodo rekli. »Saj ni nihče proti nji. Nasprotno — vsi so za njo. Samo je vprašanje, kako naj se uredi, da bo vsem dobro.« Če bi tako bilo, jaz ne bi toliko govoril. Toda ni tako — zato govorim. Vprašanja, ki se posebno zadnja leta neprestano postavljajo in način, kako se postavljajo — še bolje: način, kako se rešujejo, dokazujejo, da ni tako! Zato je potrebno posebno sedaj ob ustvarjanju tako naglašene srbske fronte postaviti stvari na svoje mesto. Red v mislih je prvi pogoj za pravilno mišljenje. Niti Hrvat v interesu Hrvatstva, niti Slovenec v interesu Slovenstva, niti Srb v interesu Srbstva ne morejo postavljati hrvatskega, slovenskega in srbskega vprašanja — kakorkoli bi bila važna — če preje ne odgovorijo na še važnejže vprašanje: Ali jim je Jugoslavija potrebua ravno z ozirom na te hrvatske, slovenske in srbske posebnosti — ali jim je ni treba? Če jim je potrebna, je treba najprej okrepiti pogoje, ki bodo zagotovili Jugoslavijo — nato pa pogoje, ki bodo zagotovili interese posebnosti. Če se odgovori tako, bo vse šlo lahko. Nikjer ni nepremostljivih težkoč, če je odgovor tak. Mnogo težje pa bo seveda, če padejo drugačni odgovori. Toda vseeno bo lažje — ker bomo vsaj točno poznali prirodo težkoč, s katerimi se bomo srečali. (Iz »Otadžbine«, Beograd.) —r: Telesna vzgoja naroda in »Zbor« Mati in oče! Zavedaj se, da bo bo edino država pod vodstvom »Zbora« zagotovila Tvojim sinovom in hčeram življenje, kakršno jim Ti želiš! III. Za izvedbo prvega dela telesne vzgoje naroda, kot smo to povedali v št. 2 in S, je potreben obsežen in temeljit pro-! gram. Program ne od danes na jutri, morda za leto ali dve, ne! Postavljamo na podlagi ideologije »Zbora« program za generacije, da dvignemo in bomo dvignili ter postavili močan in krepak narod. Jugoslovanski narod medsebojnega tovarištva, ljubezni, sloge, požrtvovalnosti in spoštovanja! To moremo doseči in izvesti tudi s strani pravilno izvajane telesne vzgoje naroda, po načelih in smernicah »Zbora«. Kakor smo že povedali, mora biti država neposredno zainteresirana pri razvoju naroda tudi z vidika telesne vzgoje. V dosego popolnega uspeha je potrebno kvalificirano vodstvo strokovnjakov, katerih dolžnost je uspešno voditi delo v posameznih referatih. Prvi del telesne vzgoje po »Zboru« daje smernice, bežno 6liko ustroja tega vodstva. Eno najtežjih vprašanj, ki zahteva temeljitega dela, delo svete dolžnosti države, je s posebnim ozirom na uspešno telesno vzgojo naroda, varstvo deklet, mater in otrok. Očetu, glavarju družine je prirodno naložena sveta dolžnost skrbeti za družino. Vidimo njegovo trudapolno delo za nego in vzgojo družine. Žena mu krepko stoji ob strani in deli z njim vse hudo in dobro v blagor in pošteno preživljanje družine. Toda borba za obstanek je odtrgala tudi ženo družini. Vidimo jo pri težkem delu na cesti, v tovarni, v rudnikih in drugod. Živi jenski boj je ženo odtrgal domu ter jo vodi k težkemu delu, ki je le prečesto enako moškemu delu. Mož in žena se borita danes skupno za obstanek, za razvoj družine, ki je osnovna celica države in naroda. Pri tem boju za zaslužek je prišlo že tako daleč, da se vodi izrazita borba med ženo in možem. Drug drugemu konkurirata. Baš to tudi ruši in uničuje veliko narodno ! skupnost, slogo in medsebojno spoštovanje. »Zbor bo s svojimi smernicami in načeli, s svojim načrtnim delom za prepo- rod Jugoslavije v vsakem oziru, po neizogibni prehodni dobi, vrnil ženo družini ter ji dal njeno dostojanstvo! Ker se zavedamo velikega poslanstva družine za narod in državo, hočemo družini pomagati s slehernega vidika. Zato mislimo tudi tu na neizogibno prehodno dobo, na meddobje, s katerim se moramo sprijazniti predno (bo mogoče uspešno in pozitivno rešiti sleherno vprašanje. Ko sta mati in oče v tem meddobju pri delu za zaslužek, ostanejo otroci delno sami sebi prepuščeni, njihova vzgoja, predvsem pa telesna vzgoja je zanemarjena in pokvarjena. Tu je naloga države, državnega vodstva telesne vzgoje naroda, da mladino pritegne k sistematični in pravilni telesni vzgoji. Telesno-vzgojni odseki v posameznih krajih morejo s svojim načrtnim delom priskočiti na pomoč družini. Vodstvo splošnih vzgojnih pedagogov in specijalni telesno-vzgojni vaditelji morajo tu pričeti z pozitivnim delom. Ne odtrgati otroka družini nego vzgojiti ga skupno s starši k spoštovanju in ljubezni do staršev in države ter naroda. Kakor so državljani v pomoč državi, tako mora država stati v pomoč državljanom. V otroških in mladinskih krožkih vzgajajmo državljane k medsebojnemu spoštovanju in ljubezni. Veselje in neukrotljivo voljo mladine moramo napraviti veliko, krepko in močno. In to z te-lesno-vzgojnimi igrami na igriščih, v telovadnicah, zunaj v naravi na travnikih in poljih. Simbolizirajmo telesno-vzgojne igre in borbe v vzgled in življensko vajo za celo življenje. Kajti te igre in borbe bodo utrdile in vzgojile močne in krepke državljane na duhu in telesu, in ko bodo stali pred nalogami življenja, bodo te naloge z lahkoto zmagovali in prišli do zaželjenega cilja sveži in močni. Da bomo vzgojili tako mladino — generacijo — narod je potrebno vsestransko najboljše vodstvo z čutom odgovornosti in veseljem do dela. Vzgojitelj mora vzljubiti mladino, občutiti njihovo hotenje, vživeti se v mladino in jo očetovsko voditi. Edino tako bo mogoče uspešno delovati v tem pravcu telesne vzgoje. Telesna utrditev naj ne bo samo stvar posameznika in staršev nego in to v prvi vrsti nalaga države, saj je njen obstoj odvisen tudi od tega važnega Razdoliitev (Nadaljevanje.) Pa tudi tam, kjer se govori o mož-a0sti konjunkture pri nas in našteva vse b°goje in razloge za isto, — se prezre P°udariti, da bi ob nadaljnem obstoju ^otne teorije »zlatec veljave vso korist ^ take konjunkture zopet imel le finančni j elekapital, borzijanec in žid, — nikdar pa ,e država in narod. Ko se govori o pričujoči konjunkturi, se ne more preko . ®istva, da je eden glavnih razlogov za ^oljšanje, vsaba država po svoje .Ustila svoj kreditni sistem, kar da je bi-0 nezdravega, da je šlo v likvidacijo, kar ,a ie bilo sposobno za življenje, so pa dr-vaye sanirale z ogromnimi milijardnimi r‘vami vsaka država po svojih razme-a‘l in po svoji moči in znane so ^romne številke teh žrtev, kakor smo jih s 1 že svojčas navajali v naših člankih, ki 0 'zšli v »Zboru«. Človeku pride nehote a misel izjava Keynesa, ko opisuje de-r°sijo 90 tih let na Angleškem in izraža tal^C mnenie’ da b* že takrat bili na mestu koraki angleške države in njene fi-^ nčne politike, kar pa je bilo seveda ta-nezdružljivo in nepojmljivo po teda-ji1 °rtodoksnih nazorih kapitalističnega ema in zlate podlage. Človeka narav- nost veseli, da se začenjajo ti nazori po našem mnenju spreminjati tudi na drugih mestih in pri ljudeh praktičnih gospodarstvenikih, ki tako indirektno svojim ljudem berejo levite, ne da bi videli v vsaki zdravi ideji takoj že »fašizem«. Toda vrnimo se k svojemu predmetu. Ce pogledamo sedanjo razdolžitev, vidimo da imamo državljane dvojne vrste, toda ne deljene po narodnosti, ampak deljene na bogataše, ki se valjajo v izobilju, pa povečini niti nimajo nobenega smisla za kak pravi kulturni užitek, na drugi strani pa berače, med njimi tudi intelektualce, ki si kulture niti privoščiti ne morejo, ker se morajo boriti za golo življenje svoje in svojih družin. Imamo nadalje državljane, katerim se brišejo dolgovi, ki so jih večkrat uprav lahkomišljeno napravilf in posojeni denar zapravili, češ, saj radi zaščite ne bo treba ničesar plačati, — in na drugi strani državljane, ki so napravili dolg iz potrebe, da so si postavili hišico, porabili posojilo za izboljšanje svoje obrti ali drugega podjetja, ki so danes v enaki ali še večji revščini, kakor kmet, pa se jim od tega dolga in od oderuških obresti, ki so jim narastle, ko niso mogli plačati, — ničesar ne briše. Imamo državljane, ki plačujejo obresti od 3% naprej in imamo na drugi strani državljane, ki morajo ali bi morali plačevati obresti od 8—15% pa ! tudi več. Pa imamo nadalje denarne zavode, ki od svojih dolžnikov take obresti dobivajo, ne plačujejo pa vsled zaščite vlagateljem za stare vloge nobenih obresti, še manje pa kapitala, na nove vloge pa plačujejo in oglašajo to še nesramno v listih, da so vsak čas na razpolago, po 3% obresti. Kje je torej najti tukaj pravičnega razmerja v obrestni meri za vloge in posojila in ali s takim ravnanjem ni kršena ustavna pravica državljana, ki naj bo za vse enaka?! In pri teh žalostnih razmerah se nihče ne zgane, da bi se tukaj stvar pravično uredila, kakor se ni nihče do danes zganil zoper to nemoralno početje, da se knjižice kupujejo od revnih vlagateljev za 50 pa tudi 20%, s čemur se zopet okoriščajo le one pijavke kapitalističnega sistema, ki imajo še danes denar na razpolago. Vse to bi se dalo popraviti in vse te socijalne zločine odstraniti s splošno raz-dolžitvijo na zgoraj predlagani način. Saj nihče ne zahteva, da bi moralo biti vsako delo enako plačano. Pač pa mora enkrat za vselej obveljuti krščansko načelo, da mora biti vsako delo toliko plačano, da vsakdo lahko zadosti s tem plačilom svojim najnujnejšim življenjskim in kulturnim potrebam in da vzdrži s svojim zaslužkom družino, da bo zakonska žena lahko samo to in mati in da bo lahko vzgojila pošteno svoje otroke, ne da bi se morala poleg gospodinjstva ukvarjati z drugim poslom, ali biti event. kot žena ali samica še telesna sužnja velekapitalista in Žida. V polni meri se zavedamo, da je za pravilno rešitev vseh teh vprašanj potreben denar in zopet denar, ki ga pa ne more nuditi kapitalistični sistem. Treba je tedaj odstraniti predvsem sanjavo teorijo o »zlati« valuti in ustvariti v posameznih državah nov novčani sistem, kakor ga predlagajo Keynes, Fischer, Cassel in drugi in urediti vse gospodarstvo v načrtno zadružno gospodarstvo, ki onemogoča tudi državni kapitalizem, kakor ga ima danes komunistična Rusija, in s tem odstraniti vso korupcijo, ki je možna‘le v kapitalističnem sistemu »zlate« valute, za prvo silo pa Izvesti revizijo premoženj (služb, itd.) in odvzeti današnjim pijavkam vse, kar so si na socijalno nefair način in brez poštenega dela pridobile. To so vsa ona ogromna nakopičena bogastva, katerim je na prvi pogled vidno, da jih posamezni človek, ročni ali duševni delavec s poštenim delom ni inoge’ pridobiti, ampak si jih je zamogel nagrabiti le v današnjem kapitalističnem sistemu in v načinu poslovanj, k< jih ta sistem nudi, torej le iz špekulativnih poslovanj, ali naravnost iz izvedenih socijalnih zločinov. Drim. vprašanja. Kakor je za obstoj naroda in . države potrebna šoloobveznost, tako je tudi potrebna obvezna telesna vzgoja naroda. Starši bodo z veseljem in brez skrbi šli za zaslužkom, saj bodo njihovi nebogljenčki v dobrih in skrbnih rokah vodstva. Naloga države je, da svoje vzgojno delo pripravi in organizira tako, da se mladino tudi s strani telesne vzgoje, kakor 6mo to omenili, izobrazi za življensko pot. Tudi to je naloga telesne vzgoje. (Dalje prih.) anez: Poplava Omladina Zbora je zborovala v Zagrebu V nedeljo, dne 14. februarja so zborovali v Zagrebu starešine organizacijskih področij O. Z. Prisotni so bili delegati Sušaka, Splita, Dubrovnika, Šibenika, Beograda, Zagreba, Smedereva, Pe-trovgrada, Vršca, Maribora in Ljubljane. Starešine ostalih organizacijskih področij, ki se niso udeležile sestanka, so se primerno opravičili in pozdravili zbrane delegate, želeč jim največjih uspehov pri zasedanju. Sestanek je vodil vrhovni starešina O. Z. tov. Gregorič Danilo. To zasedanje O. Z. pomeni važen mejnik v prodiranju zborovske ideologije med širše ljudske sloje, zlasti pa med i cvet naroda — mladino, ki se čimdalje bolj oklepa »Zbora« kot edino odrešilnega pokreta, ki naj povede vse pozitivne borbeno-ustvarjajoče sile našega naroda v lepšo, boljšo, novo bodočnost po še edino mogoči poti, to je po poti navdušujočega in ustvarjajočega delovanja v duhu naših smernic. Mladina je izrazila brezpogojno zvestobo in zaupanje svojemu in narodnemu vodji tov. Ljoticu, čigar pozdravi zbranim omladincam, izrečeni po tov. Gregoriču, so vzbudili val udarnega navdušenja. Tov. Gregorič je v obširnem govoru podal sliko današnjega položaja in se dotaknil v tej zvezi tudi vloge, ki jo ima naš pokret v tako razburkani narodni sedanjosti. Njegove besede so izzvenele bodrilno in optimistično za nas Onda-dince »Zbora«, ki bomo imeli priliko v najkrajšem času dokazati, da hočemo biti ine samo elita pokreta, temveč gonilna — vstvarjalna sila na najnevarnejših točkah socialnogospodarskega udejstvovanja za narodovo staro pravdo. Delovni del zasedanja je bil vse skozi stvaren in prežet neomajnega zaupanja v našo bodočnost in naš uspeh. Ugotovitve šestmesečnega uspešnega dela med našo mladino in v ostalih plasteh našega naroda nam bodo služile kot neomajne postojanke, odkoder bo O. Z. usmerila svoje apostolsko-ideološko delovanje v nove pravce, stoječ usodno na mrtvi straži narodnega preporoda Jugoslavije in vsega Južnega Slovanstva. Sklepi o enotnem okvirnem usmerjanju dela O. Z. v bodočih mesecih do skorajšnjega državnega kongresa vse Omla-dine »Zbora« v Smederevu — zibelki našega preporodovskega navdušenja so še enkrat potrdili notranjo trdnost pokreta, ki ne samo, da bo lahko kljuboval vsem napadom na našo enotnost, ampak ki bo z načrtnim obrambnim ideološkim sunkom te napade odbil in razbil. Disciplina O. Z. bo oni obrambni zid, ob katerem se bo izjalovil razdiralni in uničujoči bes naših ideoloških protivnikov. Omladina »Zbora« sprejmi borbo, ki ti jo vsiljujejo in dobojuj jo do naše končne zmage! Tovariši, naprej! —ii. Dobovški kameleon. Zelo navdušen pristaš JRZ v prvi slovenski občini preko Sotle — v Dobovi ima, — kakor pravijo, — v miznem predalu še skrbno shranjeno štambiljko JNS, za vsak slučaj namreč. Vrag si ga vedi! Za U. O. in JRZ zna priti še JNS na vrsto za pogajanja z dr. Mačkom. Iz tiste reči v Deutsehevi vili namreč nikakor ne moreš biti pameten. Še najboljše bi bilo poslati k vragu vse te različno sestavljene velike črke iz abecede, pa iti z onimi, ki so proti vsem abecednim godlam. Baje tako tudi mislijo Dobovčani sploh. Ves svet so preplavile vesti o neizmernih, resnično v amerikanskih rekorderskih razmerah nastopivših poplavah Missisipija in pritokov. V nekem tukajšnjem listu smo videli in brali podroben opis te grozne katastrofe, ki je tokrat zopet prizadela mogočno Ameriko ... Pred nekaj leti je stal ravno tako ves svet pod vtisom razburljivih vesti o neizmernem žitnem pridelku iste Amerike ter bral z deljenimi občutki o silovito padajočih cenah v njej. Pred mnogo, mnogo leti, katerih se danes najbrž nihče več ne spominja, je prišla od ravno tam tudi vest o novem, industrializiranem načinu obdelovanja zemlje, s katero so jo naravnost posilili k bajnim donosom žita, »dry farming sy-stem«. Danes beremo v vseh gospodarskih listih, da je Amerika na svetovnem žitnem trgu popolnoma izostala, in celo to, da že nastopa v vedno večjem obsegu kot kupec žita! Sedaj pa poglejmo, kaj in kakšno zvezo ima to z našim načrtnim gospodarstvom, ki ga naš »Zbor« zahteva in hoče uveljaviti. Gornja izvajanja naj bodo samo enostaven, šolski primer mesto dolgoveznih dokazovanj o kruti resničnosti in potrebi načrtnega gospodarstva. Pokažejo naj nam samo čemu je zlasti dandanes načrtno gospodarstvo tako izredno važno celo za velike, toliko bolj pa še za male narode in torej tudi za nas. Ko so tedaj začeli s posiljevanjem zemlje, so pri tem popolnoma pozabili pogledati malo v bližnjo bodočnost, ker jim je pred očmi blestel samo veliki, neizmerni profit, katerega je njih takozva-ni »dry farming system« obetal in resnično nekaj časa tudi dajal. V zločinski pohlepnosti so videli samo svoj dobiček, pozabili na vse ostalo in se z roparsko grabežljivostjo vrgli nad nesrečno zemljo, da ji iztisnejo še veliko več, kot je mogla v normalnih prilikah dajati iz sebe. Zakoni narave so stopili sicer nekoliko počasno, zato pa tem sigurnejše v dejstvo. Ker izvleče žito, zlasti pšenica, mnogo vlage in ostalih rudninskih snovi iz zemlje, postaja zemlja za njo vedno prhkejša in nevezana med svojimi najdrobnejšimi delci. Tvorne snovi se se redčile in zaostajal je le nekak droben, izredno gibek in suh pesek, brez vsake zveze s svojo podlago. Ob ta neizmerna polja so mejili še bolj neizmerni pragozdi, nad katere so se vrgle zopet nove tolpe najbrezvest-nejših podjetnikov in gospodarile v njih kot gladni volkovi v nezaščiteni staji. Nikogar ni bilo, ki bi jim zastavil pot ali jih podvrgel kakemu razumnemu zakonu. Na mnogih slikah smo videli ogromne lesne splave, ploveče po Missisippiju, proti katerim so bili naši savinjski nedolžna otroška igračka. Za padlimi gozdovi je ostala gola, nezasejama ravan in razpadala v žarečem amerikanskem soncu. Tiho in nevidno je raslo maščevanje narave nad njenimi posilniki. In nekega dne, zadnjič torej ravno letos, izbruhnilo je s tisto nebrzdano silo na plan, kakršne je zmožna samo mati narava ... Kaj je danes končni rezultat onega bajnega dobičkarskega sistema dry farming, blaznega razdejanja pragozdov in kam je šel ves tisti denar ...? Neizmerna škoda, ki znaša nad 1 milijardo dolarjev, uničeno ozemlje v velikosti naše Jugoslavije in tisoče nedolžnih žrtev v velemestih in vaseh ... Denar je že zdavnaj obležal v zlatih kleteh velebank ali pa dirka po celem svetu za novimi bratci. Njihovi posestniki berejo iz varnih salonov daleč proč o katastrofi in študirajo, s kakim novim sistemom bodo nagrabili še večje bogat-stvo. Vpitje umirajočih, šumenje besnih valov ne seže do njih. Pac pa bo občutila cela dežela nove hude davke, ker morajo najti to milijardo za vsaj delno povrnitev škode in novo milijardo za eventuelno preprečenje podobnih katastrof, v kolikor je to sploh mogoče. Tako vidimo posledice nebrzdanega kapitalizma in zločinske neodgovornosti njegovih vedno redkejših, a težjih imetnikov. Cele države opustošene, stotisoče bednih in golih — vse za pronasičene zveri v človeški podobi, ki ne vedo, kaj bi si še privoščili novega v draženje pro-palih svojih nagonov! Ko bi bilo tam vladalo načrtno gospodarstvo, ki vsega tega ne moglo biti. Vsakemu agrarnemu strokovnjaku je jasno, kam mora voditi tako blazno posilstvo zemlje in pustošenje njenega okrasja: gozdov. V državi načrtnega gospodarstva, kjer imajo prvo besedo v vsem strokovnjaki, se to sploh ne bi moglo dogoditi in cela tista ogromna pokrajina bi bila obvarovana te nezaslišane katastrofe. Seveda bi pri tem ne pridelali toliko žita, da bi ga bilo treba potem radi prenizkih cen uničevati, in bančni konti raznih krivo-noscev in sličnih ne bi mogli beležiti onih bajnih številk, katere beležijo v posledici tega zdaj. Primera z Ameriko je mogoče za nas prevelika, bo kdo dejal. Pomisli naj samo, da znači za nas 1 milijon dolarjev ravno tako ogromno svoto kot tam t milijarda in da se pri nas za ta denar da zgraditi nešteto stvari, katerih smo krvavo potrebni in jih sedaj ne zmoremo. S tem hočem samo reči, da je za nas kot siromašen narod, načrtno gospodarstvo še nujnejša potreba kot za velike, ker nimamo prav nobenih kapitalnih rezerv in živimo takorekoč iz rok v usta ... Zato je tudi naravnost nepojmljivo, se pri nas doslej ni dalo izpeljati to načelo o načrtnem gospodarstvu, ki je za nas edino odrešilno. Razumljivo je sicer, ako pomislimo, da mi spričo tolikih biv-ših in sedanjih strank sploh ne morem® priti ven iz medsebojnega klevetanja i® oviranja, pri čemur bi bil seveda čudež, ako bi se dalo reševati tudi gospodarstvo. Pogovor pod lipo. »Nasprotnik »Zbora«: »No ti Ljotič«' vec, kdaj boste zmagali?« Zboraš: »Sedaj prav kmalu — ko s® nas pričeli Židje »financirati ...« MSK V A—ŠANGHAJ je prebral nekdo v Dobovi, da v Ljub' ljani dajejo film Moskva—Šanghaj, Pa je vzdihnil: »škoda, da ni Dobova tak® daleč od Žirov kot Moskva od Šangls' ljajo, kateri naj se povabijo. Srez Radovljica. Jesenice. Informativni sestanek, ki Je bil v nedeljo, 21. t. m. v gostilni Tancar> je bil jako lepo obiskan. Prostori so buj do zadnjega zasedeni predvsem iz vrs delavskega in obrtniškega stanu. Po P°' zdravnem in uvodnem nagovoru tovari9® Šifrerja je povzel besedo tov. Šimnovec« ki je v leipo zasnovanem govoru ob ra*1' ložil početek giban ja, ter ra7rfolm««I ;<&' ološko stran »Zbora«. Njegov govor je bil pazljivo in z zanimanjem poslušal1. Kot drugi govornik je bil tov. Šturm-ki je v enoinpolurnem govoru orisal *°^ cialni, gospodarski in politični položaj našega ljudstva. Dotaknil se je vseh 1»°* gočih problemov težkoč delovnih stanov, posebno pa delavskega. Za njegova stvarna in res zanimiva izvajanja je bil de' ležen splošnega pritrjevanja in odobravanja. Bil je to prvi sestanek »Zbora« na Je' senicah po volitvah 5. maja. Pred voli-' vami je imel na Jesenicah v taistem pr®" štoru svoje zborovanje naš predsedn** tov. Dimitrije Ljotič, in delavstvo ga in,a še živo v spominu, posebno pa njegoye iskrene besede. Takrat so marksisti nje' gov govor zelo motili z medklici, pa Je tudi preko tega padlo rodovitno seme * ta industrijski kraj. Tovariši so pridno na delu za ustanO' vitev postojanke »Zbora«. Srez Slov. Konjice. Ustanovni občni zbor O. Z. v Slove«' škili Konjicah, ki bi moral biti dne 21. fe' bruarja, je bil vsled razpisa banske uprave po v. No. 859/1 preložen na nedoločen čas. Organizacijski trud in pot°' valni stroški delegatov O. Z. iz Ljubiji' ne, Celja in Maribora se pa niso preložili, temveč le podvojili. Omladinci & Slovenskih Konjic pa nam sporočajo, d1 se je ravno vsled tega njihova volja J® dela kar potrojila, da ne rečemo pode-setorila. Vse to je pa le ena od toliki!’ posledic — časa, v katerem živimo .. • Litijski srez. Javni sestanek JLG Zbor bo v nedelj®' dne 7. marca t. 1. ob 9. uri v kino Tr>" glav v Zagorju, na katerem bodo poro' čali tov. Zupančič, Šturm, dr. Mazek ?l1 članstvo je obvezno, da se sestanka p0^ noštevilno udeleži ter pripelje še druf^ somišljenike. — Odbor. Tovariša, ki nam je poslal članek s psevdonimom »Mefisto«, prosimo, da sp°t roči uredništvu svoj popoln naslov, i*11 ostane seveda uredniška tajnost), ke* uredništvo ne more objavljati člankov,11 c da bi vedelo, kdo mu jih pošilja. Uredništvo. t aHtnik list« konzorcij ii Predstavnik konzorcij« Ture Sturm. Celovška 28. Odgovorni urednik Ivan Marjek. Celovika 200. Tiskarna »Slovenija« (predstavnik A. Kolm«^ . .. * I jubli*"’