ftMER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MOVINfl AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 19 CLEVELAND. OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 23rd, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXI1. SlftWHtclrfl uoeti Delegati na razoroževalni oiUVCIibKC VCMI konferenci začeli z iz širne Amerike mnlm delom V Pueblo, Colo, je umrl star naseljenec Louis Kert, doma blizu Kamnika. Star je čila, ko so se delegatje podali London, 22. jan. Mednarodna konferenca ;za razorožitev na morju se je danes uresni- bil 52 let. 35 letnico obstanka slovenske fare v Pueblo, Colo, bodo praznovali dne 2. febr. Vršijo se velike priprave. V Jolietu, 111. je preminul rojak Martin Kramarich, star 72 let. Zapustil je brata in sestro. Istotam je tudi umrl k resnemu delu. Ideali predsednika Hooverja, katere je razvil v pogovoru z angleškim ministerskim predsednikom preteklo jesen, ko sta se se-j stala v Washingtonu. Lahko) se pa reče, da ima delegacija petih narodov, Amerike, An" glije, Italije, Japonske in rojak John Krall, star 42 let. Francoske, n a j bolj težavno Po njem žaluje vdova Mary, nalogo pred seboj. Delegaci-njegov oče John, setra Mary, ja je danes "delala" pozno v omožena Matoh v Milwaukee, poleg številnih nečakov in nečakinj. noč. Najprvo so posamezni-delegati razvili mnenja svojih vlad in narodov, tako da vsa- V Frum, W. Va. je te dni ka delegacija vsake posame-zastavkalo 300 premogarjev,! zne države dobro ve, kako in ker jim je družba ponovno kaj misli vlada vsake države, znižala plače. Med njimi je V četrtek se pa zbere delega- mnogo Slovencev. cija k tajni seji v kraljevi pa- Smrtno se je ponesrečil v lači, kjer se bo naredila pod- Koppel, Pa. J os. Dobrovich, laga za novo mednarodno mi rovno pogodbo. Smatra se, da bo delo delegacije trajalo član SNPJ. Vozil se je s tru-kom na delo, ko je padel s tru-ka in si razbil glavo. Star je | več kot dva meseca bil 49 let. V domovini zapu- j -o- «Ča ženo in sina. Andrews bo moral tretjič Slovenci v Detroitu bodo letos povečali svojo slovensko cerkev, obenem pa bodo pred porotnike Frank Andrews je bil že dvakrat pred sodnijo v Cleve- začeli graditi Slovenski Na- landu, kjer se je moral zago rodni Dom. varjati, da je naložil svojo >V Emergent -OoJnici v Mil" družino v avto. potem pa od- ■aukee: M form « Ktortin mla- peljal proti jezeru in pognal "Waukee se bori s sftirtjo tnla do slovensko dekle Mary Sku-be ,stara šele 18 let. Vzela je strup, potem ko je umorila svoje komaj rojeno dete. Kdo je oče otroka, mladenka doslej še ni hotela povedati. Marca meseca lanskega leta je prišla v Milwaukee iz Ely, Minn. Andrej Prelesnik je preminul v Frontenac, iKans. Zapušča ženo in pet otrok. Bil je 52 let star. Istotam je umrla tudi Mrs. Ileana Katzman, rojena Slapar, doma iz Bla-Sajnce, okraj Kamnik. Ohijski farmarji dobijo pomoč od vlade Zvezni farmarski odbor je dovoli Ohio Farmer Cooperate Milk Association izvan-redne podpore v svoti $335, QOO.OO. Ta mlekarska farmarja zveza ima svoj glavni stan v Clevelandu. A k o bo posebno, bo zveza dobila še na-^aljnih $200.000. Položaj in obratovanje te Zveze je bilo natančno preiskano po zvezah agentih. Tako se je sedaj ^ada postavila na stran te •armarske organizacije, ki vodi že dolgo časa boj z organizacijo mlekarjev v Clevelan-Posledica bo, da se bo mlekarska vojska" še naprej v°dila v Clevelandu. Mali m'ekarji bodo potisnjeni ob a občinstvo bo moralo končno plačati vse stroške. Morilka policista na potu v Pennsylvanijo MPhoenix, Ariz., 22. jan. Vlrs- Irene Schroeder, in njen Premljevalec, ki sta obtože-jjf« da sta 27. dec. 1929, blizu ^ Castle, Pa. umorila dr-^avnega policista Brady Paul, osta izročena državnim ob-stem v Pennsylvaniji, in se p n a h a j a t a na potu proti z ennsylvaniji. Oba sta pri-, a'a, da sta v resnici umori- a Policista. Kdo bo pa razorožil naše domače roparje in morilce? avto v jezero. Pri tem je utonil njegov mali sin, in je bil Andrews obtožen umora. Toda dvakrat se porota ni mogla glede krivde zediniti, in sedaj bo prišel tretjič pred porotnike. Druga obravnava je bila fiasko. Ko so prišli porotniki v dvorano, da oddajo svoj pravdorek, je prišlo do dramatičnega prizora. Vsak porotnik je bil vprašan, kako je glasoval. 11 jih je izjavilo, da so glasovali za krivdo, dvanajsti pa, neki L. Millard je izjavil, da on o tem ničesar ne ve, da je glasoval "no." Nakar je §odnik razglasil pravdorek neveljavnim in odredil novo obravnavo. Dotični Millard je božjasten, in menda se mu tudi nekoliko, meša, toda za, porotnika je bil vseeno, da je zmešal štreno. Ford gradi nove tovarne v Nemčiji Koeln, Nemčija, 21. jan. Ford Motor družba je sklenila z mestno vlado pogodbo, glasom katere zgradi Ford družba veliko tovarno v tem mestu, ki bo veljala $1.000. 000. V pogodbi se zahteva, da morajo le domači, nemški, delavci biti zaposljeni pri zgradbi. Bolivia pripravljena za vojno z Paraguayem Washington, 21. jan. Velesile imajo lahko razoroževal-ne konferenoe v Londonu, toda med republikama Bolivia in Paraguay v južni Ameriki se pa pripravlja resna vojna. General 'Kundt, poveljnik bo-livijske armade, je odredil splošen napad na obmejne kraje republike Paraguay. Poroča se, da je padlo že več vojakov v obmejnih bojih. Gre se radi prepira nekaterih obmejnih krajev. Plačevanje davkov. Davki na vaše posestvo se lahko plačajo v slovenski hranilnici in posojilnici na 6233 St. Clair Ave. vogal 63. ceste. Najsilnejša nesreča, odkar je nastala eksplozija na clev, kliniki v maju mesecu, 1929, se je pripetila včeraj dopoldne, ko je šolski buz, ki vozi otroke v Brook park-šolo, bil z-adet od New York Central Vlaka na železniškem križišču na Sheldon Rd., med vasjo Berea in Brook Park. Vlak je zadel šolski bus po sredi. Bil je hiter poštni vlak, ki je pridirjal po progi z naglico 50 milj na uro, v trenutku, ko je vozil šolski bus preko proge. V busu se je naha' jalo 10 šolskih otrok in voznik. Vlak je zdrobil bus in uničil življenje devetim otrokom in vozniku busa, do čim je en sam otrok, 13 letna Ethel Davidson, ostal živ, da pozneje govori o grozoti. Ethel je močno ranjena in se nahaja v bolnici. Koroner Pearse iz Cleve-landa, ki je takoj odšel na lice mesta, da upelje preiskavo, se je izjavil, da je očividno krivda voznika busa, da se je pripetila katastrofa. Prostor, kjer se nahaja križišče, ni zakrit, pač pa se lahko vidi iz obeh strani daleč po progi, in je moral voznik na vsak način videti, ako prihaja kak Vlak. Strojevodja, ki je vozil poštni vlak, se piše John A. Hand, je star mož in skrajno zanesljiv. 43 let že vozi vlake N. Y. Central železnice, ne da bi imel kdaj kako nesrečo. Tragedija se je pripetila v sredo zjutraj okoli 8:30. Bus je vozil voznik John Taylor iz Brook parka. Pobral je približno 23 otrok, katere je na- menil peljati v dve različni šoli. Otroci so bili v starosti od 7 do 14 let. Prijetno soj kramljali med seboj tekom vožnje. Pri prvi šoli je odložil 13 otrok, dočim je z drugimi peljal naprej proti drugi, šoli. Bus je dospel na Shel ! don Rd., kjer vozi mimo že-! leznica. Pred tem busom je vozil drugi šolski bus, namenjen za otroke v Berea višji soli. Ta prvi bus je srečno prišel preko proge. Otroci v prvem busu so pozdravljali otroke v drugem busu. Ko se je drugi bus približa! križišču, je v istem času pri-vozil v zapadni Smeri brzi poštni vlak. Taylor, glasom izpovedi prič, je ustavil bus, da pusti vlak mimo, toda najbrž ni videl drugega vlaka, ki je tudi vozil zapadno po drugi progi. Zavozil je direktno pred vlak. Otroci so se še vedno smejali in šalili medse-boj, ko je silno počilo, in v trenutku je nastala smrtna tišina v busu. Otroška trupla so bila zagnana do 100 čevljev visoko v zrak. Zavore na vlaku so zahreščale, vlak je bil v trenutku ustavljen. Na lice mesta je dospela množica, predvsem s t a r i š i ubitih otrok. Bili so siloviti pribori. Sedem otrok je bilo mrtvih, dva sta pozneje umr la v bolnici in le eno dekletce je ostalo pri življenju. Štiri preiskave so bile nemudoma upeljane, da se dožene, kako je bila nesreča povzročena. Preteči štrajk voznikov busov je bil sedaj poravnan v zadovoljnost Vozniki busov, ki so zaposljeni pri Great Lakes Stages Co. so grozili s štrajkom, toda je zadnje dneve nastala nekaka sprava in se pričakuje, da bo štrajk odvrnjen. Kot znano je družba, ki je operirala Great Lakes Stages buse, bila kupljena od Greyhound družbe, jn ta je naznanila, da bo .znižala plačo voznikov za !4 centa od milje. Da pa izenači to znižanje, je kompa-nija naznanila, da v bodoče ne bo več kaznovala voznikov. Če je bil kak voznik namreč nepreviden, je bil suspendiran za 10 dni. Vozniki so pa zahtevali zboljšano plačo, kajti doslej služijo komaj $20.00 na teden. Zastoonik družbe se je izjavil, da se bo zadeva lahko poravnala. -o- , Padel v jezero ^ John Pavlik, 1142 E. 77th St. je hodil po ledu na Erie jezeru, ko se mu je led udri in je padel v mrzlo vodo. Toda neki mimo idoči pasant ga je ; opazil in ga rešil iz mrzlih valov. Se je umaknil V torek bi se moralo na ' zvezni sodniji v Clevelandu i začeti zaslišanje proti "kraljy tihotapcev," James F. Courtney, ki je bil obdolžen, da je podkupil obrežne stražnike z l$25.000 podkupnine. Toda Courtneya ni bilo na sodnijo. Baje se mudi v Kanadi. Njegova varščina, ki znaša $8,500 bo zapadla. Zanimiv ples Bivši slovenski vojaki v ameriški armadi, združeni v Lake Shore Post, American i Legion, priredijo v soboto, 25. ^ | i jan. zanimivo plesno veselico na razne lleveland-, v Mervarjevi dvorani. Prija- Čane, da začasno poma- telji dobre zabave so prav vljudno vabljeni, da gotovo • V* V V knziscu gajo brezposelnim ! pridejo. Vzrok, zakaj je moral Hopkins oditi. Pravi vzrok, da je bil manager Hopkins odpuščen iz urada, katerega je vestno vršil tekom šest let je — ker se je potegoval za nižje cene naravnega pli.na. Spor med mestno zbornico in med Hop-kinsom se je začel pred dvema letoma, ko Hopkins ni hotel potrditi nameravane postave, glasom katere bi bila East Ohio plinova družba zvišala cene plinu. Hopkins je dobil namigljaj od mestne zbornice, da je slednja pripravljena sprejeti t o zadevno postavo, kakor hitro Hopkins odobri načrt. Tedaj se je Hopkins uprl. Izjavil je, da ima gla" som čarterja pravico načrt najprvo preštudirati, vso zadevo natančno preiskati, potem pa poročati mestni zbornici. Hopkins je v resnici zadevo preiskal, nakar je priporočil mestni zbornici, da ne samo, da plinova družba ni upravičena zvišati cene plinu, pač pa je položaj tak, da se morajo cene — znižati! Zbornica je bila osupnjena in je tedaj prisegla Hopkinsu maščevanje. C1 e v e landčane bi veljalo dva milijona dolarjev na leto več za plin, če bi se Hopkins tedaj ne zoperstavil. Kompanija je grozila tedaj mestu, da bo ustavila plin, da bo pobrala vse svoje cevi in prenehala s poslovanjem. Hopkins je pa šel na sodnij?, ki je prepovedala kompaniii kaj enakega storiti. Zadeva je sedaj pred najvišjo sodrlijo države. To je bil vzrok, da so councilmani začeli nagajati Hopkinsu in se domenili, da ga vržejo iz urada, kar se je te dni v resnici zgodilo. Toda Hopkins je odšel čist iz urada, dočim je prišlo mnogo councilmanov za zatožno klop. * Bliz Trafford, Ala. je bilo 6 oseb ubitih, ko je vlak skočil iz tira. V Clevelandu se nahaja rnncgo tisoč brezposelnih delavcev, ki zlasti hudo čutijo pomnajkanje v tej hudi zimi. Poleg tega je skoro 4000 delavcev na štrajku v krojaški obrti. Urad nilci takozvanc "Humane Society" so včeraj apelirali na razne Cleveland-čane, da kjerkoli je mogoče, nudijo vsaj začasno delo brezposelnim. Omenjena družba ima sama 25 mladih fantov v oskrbi. Uslužbeni so bili v jeklarnah prej, toda so zgubili delo, ker tovarna baje ni imela naročil. Služili so od $12.00 do $15.00 na teden. Večina teh fantov nima očeta in matere, ali pa so starši pre-sirotni, da bi jih mogli rediti. Mnogo teh fantov bo zgubilo dobre domove, ker ne morejo plačati svojih računov. V resnici jih je škoda. Pričakuje se, da bo javni apel potom časopisja enemu "ali drugemu prinesel primerno delo. Anthony Milavec Jr. Preteklo nedeljo večer so priredili prijatelji in prijateljice mlademu Anthony Milavec, 6311 St. Clair Ave. prav lep surprize party, in sicer ob priliki n j e govega rojstnega dneva, ko je' bil star 24 let Vladala je prav izvrstna zabava. Mladi Anthony je dobil jako dosti darov, kar znači, da je pri svojih sovrstnikih zelo priljubljen. Trije pari dvojčkov 62 dijakinj je v torek zvečer graduiralo iz bolnice sv. Lukeža v Clevelandu. Dobi" le so belo havbico, kar pomeni, d^sopolnomočne bolniške strežnice. Med graduantinja-mi se je nahajalo troje parov dvojčic. . G. Zcrman predava Slov. N. Čitalnica v S. D. D. na Waterloo Rd. ima svoje prvo predavanje to sezono. Predaval bo g. Ivan Zorman, naš pesnik, in sicer o "Pomenu čitalnice." Slovenci in Slovenke, od blizu in daleč, vaša dolžnost je, da se udeležite tega predavanja. Smrtna kosa Včeraj smo poročali o smrti Josephine Ogrinc, stanujoče na 440 E. 15Sth St. Pokojna je bila rojena v Clevelandu pred 19. leti. Zapušča žalujoče starše Anton in Marijo Ogrin, brata Antona, Angelo, omoženo Cvek, Mary in Jennie. Biia je članica dru štva Strugglers, št. 614 SNPJ in društva Blejsko jezero, št. 27 SDZ. Pogreb se vrši v soboto ob 8:30 zjutraj iz cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Zemski ostanki bodo prenešeni na pokopališče sv. Pavla, pod oskrbo Jo sip Žele in Sinovi pogrebnega zavoda. Naše globoko soža-lje staršem in sorodnikom! MacMaster rogovili. Posebni policijski oddelek pod vodstvom kapitana Mac-Mastra je te dni vlomil v šest različnih hiš, kjer je zaplenil več pijače in aretiral 7 oseb. Med aretiranimi jih je pet I ta'' lijanov. Državljanska šola Državljanska šola se bo vršila samo do 15. aprila, 1930. Navadno je v drugih letih tra* jal pouk do 1*5. junija, letos pa bo prikrajšan za dva meseca. Kdor misli še letos postati državljan, je dobro da: se vpiše takoj. Pouk se vrši vsak četrtek v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. Začne se ob 7. uri zvečer. Iz Floride Mr. Leo Kushlan in spremljevalci, ki so se podali v Florido, nam pišejo, da je "raj-ža" vse bolj interesantna kot lanska. V pondeljek so se podali na 'Kubo. Vroče je, pravijo, kot treba, pijača pa taka. ... "Pulaski Squara." Mestna zbornica je odredila, da se-imenuje prostor na 12. cesti, kjer se Payne Ave. loči od Superior Ave. po znamenitem Poljaku, ki se je boril za ameriško neodvisnost, Kazimirju Pulaski — Pulaski Square. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays • and Holidays NAROČNINA: Zrn Ameriko, celo leto Ca Ameriko, pol -16.60 -W.< Za Cleveland, po poŠti, eelo leto »7.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta «3.50 celo leto 15.50; pol leta $3.00 Za Cleveland do raznašalcih Za Evropo In Kanado je ista cena kot za Cleveland po poŠti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošilJatTe naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave., Cleveland. O. TeL Henderson 0828._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. _ 83 No. 19. Thur. Jan. 23rd, 1930 V Londonu zborujejo. Zastopniki petih narodov so te dni zbrani v Londonu, da se posvetujejo in .medsebojno sklenejo, da je mir boljši kot vojna, in da je neprestano in večje oboroževanje pravo prokletstvo za narode, kajti oboroževanje ne samo, da stane tisoče milijonov vsako leto, pač pa tudi prej ali slej pripelje do krvave vojne*. / Pred več leti se je vršila enaka konferenca v Washing-tonu, ko je bil Harding predsednik Zedinjenih držav. Toda ali ameriška vlada tedaj ni bila iskrena in odkrita, ali pa delegati ostalih narodov niso mislili resno, skratka, po prvo "razoroževalni konferenci" v Washingtonu se ni prenehalo z oboroževanjem na morju. Glede vojne mornarice pride v resnici le pet narodov v poštev, in ti so: Anglija, Japonska, Italija, Zedinjene države in Francija. Ostali narodi imajo premajhno vojno mornarico, in so finančno preslabi, da' bi gradili velike vojne ladije in z njimi ogrožali svetovni mir. Pri konferenci, ki se sedaj vrši v Londonu, se gre v prvi vrsti za sledeče: Kako prenehati z gradnjo vojnih kri-/ark, ki nosijo do 10.000 ton teže in osem-palčne topove. Oziroma, kako razdeliti gradnjo teh križark med omenjenih pet velesil, da jih nobena ne bi imela preveč, niti premalo. Nadaljni predlog, ki pride pred konferenco, se tiče tudi večjih vojnih ladij, katere skušajo sploh odpraviti. Enaka vojna ladja prvega razreda velja od $20,000,000 do $30,000,000. Dobra je za deset let, nakar se proda za staro železo. Tudi vprašanje glede submarinov in gotove vrste vojnih letal bo prišlo na razpravo. O londonski konferenci se je že toliko razpravljalo v časopisju, da je že preveč. Bojijo se odlični pisci in misleci, da se bo uresničil oni stari pregovor, ki reče, da kjer je mnogo gromenja, je malo strele in škode. Resnica je, da imajo navzoči delegati na razoroževalni konferenci najbolj čudne in različne pojme glede poteka in sklepov konference. Francija se dosedaj niti na polovico ne strinja z angleškimi predlogi. Tudi prevladuje mnenje, da so angleški predlogi različni od ameriških, dasi se je povsod pričakovalo, da se je Anglija popolnoma zedi-nila z ameriškimi predlogi. Seveda, to je ravno vzrok, da se vrši imenovana kon" ferenca, ker ne prevladuje edinost mišljenja med delegati, ki zastopajo posamezne države. Ako bi bili vsi delegati enakega mišljenja, tedaj bi se konferenca sploh ne bi vršila, pač pa bi prišli delegati skupaj, da podpišejo listino in se vrnejo domov. Konferenca ima pa ravno radi različnosti naziranja in mišljenja silne težkoče pred seboj. Tudi Če se konferenca ponesreči, oziroma ne more priti do zaključka, pa je vseeno boljše, da se taka konferenca vrši, kot pa če bi se sploh ne vršila, kajti izmenjala se bodo mišljenja, eden bo zvedel za težave druzega, mislilo se bo nadalje, in želja po zbližanju se bo ponovno pojavila. Dandanes potroši pet imenovanih držav vsako minuto $1.000.00 za oboroževanje na morju, ali $4.000.000.000 na leto. Več kot polovico tega denarja si države lahko prihranijo in obrnejo v bolj koristne namene. Ako druzega ne bo iz tega, je pa že to dobro znamenje, da so velesile sploh začele govoriti o razoroževanju, in da so dejansko pooblastile svoje zastopnike, da gredo na konferenco in govorijo o razoroževanju. % Vlade tega gotovo ne bi uprizorile, da se med narodi ne bi čimdalje bolj razširjala ideja o svetovnem miru. Prvi začetki razoroževanja so tu. Narodi postajajo bolj izobraženi, več mislijo, in, razven v skrajni sili, ko bo inteligenca narodov večja kot igncranca, se vojne ne bodo več vršile. Londonska konferenca je prvi korak za boljši sporazum med svetovnimi narodi. mestnem carter ju nisem še drugega čital, kot da eni pravijo, da je bil Mr. Hopkins dober manager, drugi pa pravijo, da ni bil, in da ga je republikanska stranka s pomočjo demokratov odstavila. Večina pravi: zakaj* nimamo tudi mi pravice govoriti, ali ga smejo odstaviti ali ne. Seve, vprašajmo sami sebe, če smo imeli pravico govoriti šest let nazaj, ko ga je postavila republikanska stranka za mana-, gerja, ki je imela večina v r^est-ni zbornici. Najbrže je pa gotova stvar, če bi bili imeli de-mokratje leta 1924 večino v mestni zbornici, hi Mr. Hopkins nikdar manager ne bil. Gotova resnica je tudi, če bi mi ne imeli P. R. sistema, bi državljani lahko sami izbirali in volili svoje zastopnike za mestne službe. Ker so pa državljani leta 1924 spremenili čarter, so se odpovedali tej pravici, po kateri danes kričijo, in so jo dali mestnim councilmanom. Ta pot pa je bila za 100 let nazaj, ko so še kralji in cesarji izbirali ljudske zastopnike. Po današnjem čarterju nimajo volivci pravipo voliti ma-nagerja, ampak imajo to pravico councilmani. In stranka, ki je v večini, naredi kakor hoče. Če so republikanci v večini, narede kakor hočejo, enako je, če so demokratje v večini. Če bi pa bili državljani pridržali sami to pravico, bi pa oni sedaj imeli besedo. Lahko bi izbirali, govorili in sodili. Dostikrat slišim debate o Mussoliniju, da je on diktator,, da delavec nima nobene pravice. Isto pot gremo mi sedaj, če podpiramo današnji' sistem. Na misel mi pridejo besede generala Coxa, ki je rekel: "Delavec misli samo takrat, ko ima prazen trebuh, ko pride čas za govoriti, pa spi. in ko se zbudi, je jezeij." Letos bomo zopet imeli priliko vzeti si to pray^co pazaj. Državljani so se izrekli, da nočejo, da bi jih zastopal en kralj in 13 hlapcev. Radi tega je bil izbran poseben odbor, ki se imenuje Charter Amendment Commission, ki šteje 15 mož, in sicer: J. J. Babka, . J. Canavan, H. S. Chauncey, S. S. Dana-ceau, A. Vehovec, Dr. F. W. Walz, J. J. Gattozzi, A. Kolin, J. S. Kennedy, J. F. Lange, H. Leuck, S. Terry, R. C. Miller, D. P. Mills, Dr. L. E. Siegel-stein Ta komisija bo imela javne seje in so vabljeni vsi državljani, da se jih udeležijo, ako imajo kaj dobrega za svetovati. V 30 dneh bodo zunaj peticije za podpise in za spremembo čarterja se bo volilo meseca avgusta letos. Ker sem tudi jaz v tej komisiji, sem pripravljen pisati in pojasnjevati točko za točko, ako je to želja naroda. Anton Vehovec, 19100 Keewanee Ave. Dne 26. januarja bo časten sprejem novih članov. Moja srčna želja je, da se vsad član in članica društva Mir, št. 10 udeleži častnega sprejema novih članov in članic. Videli boste, za koliko članov in članic se bo društvo povečalo, in to bo za društvo Mir velik ponos. Ravno tako ste vabljeni vsi oni, ki sedaj še ne pripadate k S. D. Z., oziroma k društvu Mir št. 10. Vse se trudi: glavni odbor S. D. Z., društveni odbori in posamezni člani, da se nove člane kar najbolje pogosti in na najbolj dostojen način sprejme. Društva ne bodo gledala na dobiček, pokazati hočejo pa pravo bratsko ljubezen do vseh članov in članic in do vsakega posameznika, kdor se bo udeležil in prišel v našo sredino dne 26. januarja. Vsem obljubljam, da kaj takega se ne vidi vsak dan, zato kličem vsem od blizu in daleč: Dobro došli.! Louis Gliha, predsednik dr. Mir št. 10, 9105 Union Ave. Cleveland, O.—Kakor vsako nedeljo, smo se zbrali tudi zadnjo pri rojaku John Martinčiču na 1037 E. 61st St.. da poslušamo slovenski radio program. To je bil že osmi radio program in težko smo čakali, da se je pričel, posebno ker sta bila na programu Kalister in Frankic Martinčič, sinko Mr. in Mrs. Martinčiča. Igrala sta prav dobro. Oče in mati, kakor tudi mali, 7-Ietni dečko Miklavčič, ki je zaigral par točk na harmoniko. Posebno se nam je do-padla tista: Ko b' druz'ga ne imela kot lep'ga moža . . . Želeli bi, da bi še nastopil. Lepa je bila pesem v angleškem jeziku. Tako sey lahko izkažemo napram Amei'ikancem, da smo zmožni'tudi v angleščini zapeti. In s tisto: Vinček, oj vinček moj ... so nas pa naj- vsi navzoči smo z napetostjo j bolj pogruntali. Saj je menda poslušali godbo, katero je pro- ni slovenske hi|'e, kjer je radio, izvajal sinko na radio postaji, čast staršem, ki imajo take otroke. Lahko so ponosni nanje. Tudi petje je bilo nadvse iz-borno. Kdor pozna sestre Mi-lavec, ta ve, da vsakega očarajo s svojim ljubkim glasom. Največji aplavz pa je dobil da se dobi tudi še kaj drugega. Prisrčna hvala vsem, ki ste nastopili, posebno pa slovenskim podjetjem, ki ste sprožili misel o radio programih. John Pirnat, 1234 E. 61st St. Cleveland, O. — O našem Newburg, O.—K a m p a n j a treh društev: Mir, št. 10; Bled, št. 20, in Kraljica Miru, št, 24 S. D. Z., gre k zaključku. Težka je naloga in delo za pridobitev novih članov, toda trdna volja in pogum vse to premaga. V sedanji kampanji sem so bil odločil, da grem na delo za novimi člani. Toda kam naj se podam za novimi člani? V muli in zaupanju sem se podal do znancev in prijateljev, vedoč. da še ne pripadajo k S. D. Z., oziroma k društvu Mir št. 10 S. D. Z. Vsem onim, ki sem vas obiskal, se iskreno zahvaljujem, ker ste me povsod prijazno sprejeli, ker ste pristopili k S. D. Z: in k društvu Mir, ali k drugemu društvu S. D. Z. S tem ste storili sami sebi največjo korist, S. D. Z. napredek, in ste tudi zopet pokazali, da je v, Newburgu sloga doma. Koliko .sem pa pridobil novih članov, boste zvedeli dne 26. januarja zvečer v S. N. Domu na 80. cesti. Lorain, O.—Kakor steklo je zunaj tako, da se človek boji stopiti na cestni tlak. Zato pa sedimo in kramljamo v gorki sobi ter premišljujemo, kako si bodo naši elevelandski Ipvci in njih prijatelji mazali želodce s srnjakovo večerjo. Kar se oglasi zvonec pri telefonu—brrrrr. Hitro skočim k telefonu, da vidim, ali se je kdo ponesrečil na slabi poti, ali je kaj drugega. Pa kdo se oglasi v telefonu? Nihče drugi, kot prijatelj Jaka iz Clevelanda, ki je predsednik Euclid Rifle & Hunting kluba. Sto misli mi šine takoj v glavo. Morda jim je zadnjo minuto srnjak ušel in jo je ubral proti Lorainu, sedaj pa hoče Jaka, da ga ustavim in nazaj priženem. To bi bilo lepo opravilo, v takem vremenu srnjaka loviti po lorainskih cestah. Toda v tem pa že začne Jaka s prijaznim glasom: "Na večerjo pridite! Naš lovski klub va$ hoče sem. Bo vse fajn uštimano, saj smo ta velke kuharje iz naše metropole dobili, da nam bodo pripravili srnjake. Vse bo veselo in dobre volje, če ne pridete, ne bomo nikoli več skup jagali!" Seve, jaz sem bil že ves vroč samega hrepenenja po srnjakovi večerji, kar z eno nogo ob drugo drgnem samega koprne-nja, toda vseeno se malo obotavljam, radi lepšega: "Kdo bo pa v takem vremenu vozil? Saj se bo mašina obrnila in bo s zadnjim koncem prišla v Cleveland." Jaka pa hitro odvrne": "Pridi s tistim koncem, ko' hočeš, samo da prideš." Hitro zaprem telefon in liričnem priganjati ženo in hčerko: "Tok odpravite se no! Kaj hočete, da pridemo prepozno, da nam bodo vse poprej pojedli?" Jaz pa skočim v sobo po tazah-mašne hlače in sem bil že srečno v eni hlačnici, ko zopet zazvoni telefon. Držeč, z eno roko hlače, primem z drugo za slu-šalo in zatrobim v telefon: hello! s takim glasom, da se je kar telefon zamajal. Kdo bi pa ne, ko človeka motijo ravno, ko se napravlja na tako pojedino. Oglasi se Jože Zalokar iz Clevelanda, ki prav priliznjeno reče: "Frank, nič se ne bojte slabe poti. Le kar pridite, mi vam bomo prišli naproti z enim žak-ljem soli, da se ves led stopi. Le glejte, da pridete!" Zopet sem se malo izgovarjal, da ne vem, če pridem, ker je taka pot. Končno samo na pol obljubim Jožetu, da morda vseeno pridemo, če se kaj posebnega ne zgodi. Potem se pa hitimo odpravljat, da je vse v kraj letelo. Ko je bilo vse gotovo, pa hitro iz hiše na avtomobil. Pritisnem na starter in že hočem pognati avtomobil na 28. cesto, ko zaslišimo v hiši telefonski zvonec. "Kaj ne bo gmaha!" se hu- dujem v opravičeni jezi in hitro skočim v hišo, da povem vsiljivcu na telefon, da nas ni doma. Toda kako naj bom hud, če se pa na telefonu oglasi prijatelj Jim Šepic, ki tako hiti govorit, da sem ga komaj razumel: "Fronc, le kar brž se odpravite in pridite na srnjaka. Pa ne pozabi Mari doma, ki zna tako imenitno plesati, jo bomo parkrat zavrteli po naši dvorani." Zdaj pa ni kazalo drugega, da obljubim, da gotovo pridemo. Poženem avtomobil in srečno se pripeljemo v Cleveland na Holmes Ave. in se podamo v Slovenski Dom, kjer se je že vse trlo gostov. Dolge mize so bile postavljene v dvorani in že skoro vse je bilo zasedeno, ko smo mi prišli. Ej, kako izvrstno je bilo vse pripravljeno! Človek bi se takih jedi nikdar ne naveličal jesti. Ni čuda, da so se morali prvi gostje umakniti v spodnjo dvorano, kjer so si pri plesu nekoliko porahljali želodce. Njihova mesta pri mizi so pa zasedli drugi. Po večerji smo se pa v veseli družbi zabavali pozno (ali zgodaj v jutro). Ko se je delal dan, nas je pa prijazna Mrs. Zalokar povabila v njen prijazni dom, kjer so nam dali postelje za počitek. Ko se malo%od-počijemo, se hočemo odpraviti proti domu, toda Mrs. Zalokar nas ni pustila iz hiše in ostati smo morali še pri kosilu. Pozna se, kje so dobre kuharice doma in prav imenitno kosilo smo imeli. Lepa hvala za vso prijazno postrežbo in trud. Potem so nas pa dobili v roke Šepicovi iz Waterloo Rd. in še Gašperjevi iz E. 152nd St., ki so nas prav lepo postregli, za kar jim bomo vedno hvaležni. Ker se ne moremo zahvaliti vsakemu posameznemu, se tem potom zahvalimo vsem članom Euclid Rifle' & Hunting kluba za povabilo na lansko zajčjo večerjo in letošnjo srnjakovo večerjo in zabavo, katere ne bomo nikdar pozabili. Samo eno napako je srnjak imel: preuren je bil, prehitro je skočil v. želodec. Toda čakajte, prihodnje leto, ko jaz medveda vjamem, ali se sam v jame v past, ki sem jo nastavil v Pennsylvaniji, vas vse povabim na večerjo v naš Slovenski Narodni Dom. Upam, da vam bo medved ostal v želodcih za nekaj časa, da boste njegove dobrote dlje občutili. Za prikuho mislim napraviti cmoke iz snega iz pennsylvan-skega gozda! ki se vam bodo gotovo v ustih topili. Torej še enkrat hvala vsem za postrežbo in veselo družbo Ce bo le mogoče, vam enkrat to povrnem. Pozdrav vsem! Mr. in Mrs. Frank Gradišek. -O- ga trgovca, ki je najbrže radi trgovskega neuspeha izgubil pamet. O skozi okno zmetanih bankoncev so jih našli za dva tisoč zlotov. PREBIVALSTVO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Kakor poročajo iz New Yorka, je prebivalstvo Združenih držav naraslo v zadnjih desetih letih točno za 14,299,000 duš, tako da je znašalo število celokupnega prebivalstva Amerike v mesecu juliju, 1928 leta 119,360,000 duš. Leta 1909 je število prebivalstva znašalo 90,-508,000. Število ljudi, ki zaslužijo, se je povišalo od 34,-255,000 na 46,580,000, kar zna-či, da 39% prebivalstva živi od zaslužka ostalih 61% prebivalstva. Leta 1790 je bilo 80% prebivalstva Angležev. Danes pa je radi velikanskega priseljevanja tujih narodov in radi številnih mešanih zakonov zelo težko ugotoviti odstotek Angležev. Vendar se lahko trdi, da se število Angležev giblje med tretjino in polovico celokupnega prebivalstva. Če verjamete, al' pa ne... RAZNE VESTI. VRTNAR NAŠEL ZAKLAD Neki vrtnarski pomočnik Harold Carlson po imenu, je kopal ob neki najbolj prometni ulici v Stockholmu. Naenkrat zadene njegova lopata na nekaj kovinastega. Koplje dalje in kmalu opazi zaboj, v katerem se je nahajalo 500 srebrnikov iz časa 1660-1718- Mnogi srebr niki so nosili sliko kralja Karla XII. Zaboj, v katerem se je denar nahajal, je bil precej po kvarjen, dočim je bil denar ze lo dobro ohranjen. NOREC V VLAKU V varšavskem brzovlaku je neki v Poznanj potujoči trgovec nenadoma znorel. Zgrabil je svoje zavitke in jih zmetal sko zi okno. Nato je vzel iz svoje denarnice bankovce v vrednosti štiri tisoč zlotov in jih zače posamič metati skozi okno. So potniki so mu hoteli zabraniti pa so slabo naleteli. Norec je postal nasilen in jih je zače pretepati. Končno so ga želez ničarji obvladali in ga na prvi postaji odvedli iz vagona. Gre za nekega uglednega varšavske ZAPRAVLJIVI AMERIČANI Neki DUsokin se je izselil še leta 1917 iz Rusije v Ameriko in postal državljan Unije. Letos je potoval na Rusko obiskat" otroke. Po prihodu v Moskvo oblasti izročil—kakor zahteva sovjetska postava—vso svojo gotovino v tuji valuti: 1,800 dolarjev. Prejel je potrdilo v rubljih. Cas je hitro minil in je pričel Dusokin misliti na po-vratek. Zahteval je v Moskvi svoj denar nazaj. Ni dobil ničesar. Sporočili so muč da ga sme izdati samo na sovjetskem ozemlju. Proletarska vlada ne more podpirati zapravi j ivosti, ada. Sicer naše meščane ta stvar nič ne skrbi, toda shod bomo sklicali, da ne bodo Cleve-landčanje mislili, da se mi nič ne razumemo na politiko. Po shodu bo ples in prosta zabava. Dnevnik Ameriška Domovina, ki ga dobivamo pri nas skoro vsak dan, je pisal o neki pa-pagajevi bolezni. Bo že nekaj res na tem, ker sem zadnjič slišal ongavega Jakata, ko je šel domov od strelskih vaj in je sam s seboj govoril v nekem čudnem jeziku. Najbrže je imel papagajevo bolezen. Kakor beremo v našem časopisu, ste vi drugi po Ameriki praznovali desetletnico obstanka prohibicije. Morda nam bo kdo očital, da nismo patriotični, ;oda mi te desetletnice nismo obhajali, ker nam ni do danes še nihče povedal; da je prohibi- GOSPODJE TATOVI "Berliner Tagblatt" priobču-je sledeči poziv mlade bančne nastavljenke, ki so ji potegnili iz aktovke v gneči vse papirje, vštevši dve dolžni pismi v znesku 80,000 mark: "Gospodje tatovi! Kaj hočete z menica mi, ki še ne bosta kmalu potekli. Rajši mi jih povrnite. Ravnatelj me je hudo oštel, ker bo moral sicer zahtevati novi menici in s tem izgubi dosti časa. Gospodje tatovi, saj res ne morete izkoristiti menic! Vrnite mi ju, če nočete ubogemu dekletu pokvariti nagrado in morebiti celo za službo!" Sin MacDonalda Alister MacDonald, sin angleškega ministerskega predsednika se mudi že več dni \ Clevelandu,. kjer študira in dustrijo in razne zgradbe. Imel je že par uspešnih govo rov v mestu. Popolno zaupanje nam daste lahko v vsakem slučaju, kadar potrebujete nas. Mi storimo vse, kar je v naši moči, da vas zadovoljimo. Louis L. Ferfolia SLOVENSKI POGREBNIK 3515 East 81st St. Tel. Michigan 7120 V NEWBURGU cija v: Ameriki. Kar se tiče dela se sedaj ne moremo pritoževati, kar je zapadel sneg. Pridno ga odmetavamo in ga. mečemo doli v Ljubljano za nadaljno razpolaganje. Naš meščan izpod Rožnika, Lojze Strnad, bo enkrat v prihodnjih dneh klal prešiče. Vsi že nestrpno čakamo kolin. Spine za klobase so baje naročene iz Rakitne v starem kraju. Pri Jakotovih so v nedeljo krstili tisto fletkano punčko. Jaz sem vso nedeljo čakal, da me bodo povabili na botrinjo. Ker ni bilo nič, sem šel proti večeru v klet, pa sem kar sam napravil botrinjo s sodom. Danes sem zvedel, da sploh ni bilo botrinje. Da je slaba pot gori na Rožnik, kot se je baje izrazil Jaka. Botrinja bo menda enkrat t je pomladi. Meni je vse glih, kedaj je, samo da je. Lovrenc Petkovšek, ki stanuje takoj onstran Rožnika, je vložil na našo mestno zbornico prošnjo, če se sme voziti v Cleveland, Ohio, skozi naše mesto, brez da bi plačal običajne davke. O prošnji se bo razpravljalo pri prihodnji seji mestnih očetov. Naše žene pravijo, da je slovenski radio program ob nedeljah prava nadloga. Poprej da so dedci kam šli ob nedeljah, sedaj pa čepev doma vse božje popoldne in sitnost stresajo, če aparat kaj nagaja. Govori se nekaj o ustanovitvi prosvetnega društva za osuševanje kleti. Društvo bi bilo velikega pomena za povzdigo kulture v našem mestu. Z Rožnika odide prihodnji teden deputacija' v London na razoroževalno komisijo, ki sedaj tam zboruje. Deputacijo bo poslal Euclid Rifle klub, ker hoče protestirati, da bi se več ne smelo nositi pušk in patro-nov po ohijskih livadah. Načelnik delegacije bo najbrže Bobkov Tone. Torba z Rožnika, j V petek večer je predavanje v Collinwoodu Kot je bilo že parkrat objavljeno, da čitalnica S. D. D. priredi predavanje, in sicer v petek večer, dne 24. t. m., v društveni dvorani, soba št. 3. Stem se opozarja cenjeno občinstvo, da se v polnem številu udeleži tega predavanja. Udeležba k predavanju je prosta, torej ni nikakega povoda Potem, da se rie bi iste udeležili. Ako hočete eno uro dobrega, duševnega užitka, pridite na to predavanje. Posebno še, ko so predavanja v naši naselbini zelo redka. Kot že rečeno, se je Haši prošnji odzval naš skladatelj in pesnik g. Ivan Zorman. Kdor je že čul g. Zormana predavat, ta ve, da nam da v resnici nekaj, kar naše duše in srca Sprejmejo z veliko radostjo. Predavanje se prične točno °b 8. uri zvečer. Torej ne bi srciej nihče izostati, posebno se Poživlja, da pridejo delničarji S- D. D., ker čitalnica je vaš kulturni krožek, katero ste si uPQstavili, da vam je tako dana Prilika se izpopolnjevati v znanju potom raznih knjig, kot časopisjem. Kot je bilo tudi že povedano, čitalnice namen je vsaki me-prirediti po eno predavanje. Prihodnje predavanje se yrši pa drugi petek v februarju, 111 to je takoj po seji čitalnice. 2a drugo predavanje se je pa °dzval tudi naš dobro poznani delavski boritelj in dober predavatelj, g. Jos. Siskovič. G. Siskovič je dovršil delavske šo-le, in je pokazal vseskozi, da je Popravljen služiti edino delavnim interesom. Predmet njegovega predavanja bo objav-Ijen enkrat pozneje. Vemo, da nai*i bo tudi g. Siskovič podal nekaj dobrega, nekaj, kar še Potrebujemo. Torej je tudi na VitR. da tudi tega predavanja he 1)rezrete in se ga udeležite. ^saka seja čitalnice aranži-Ja Po eno predavanje vnaprej . 0rej pridite na prihodnjo sejo ln Povejte vaše želje, katerega l^edavatelja bi želeli za bodo Predavanje. ^e pozabite tudi, da ure knjižničarja so vsaki četrtek in nedelj0, in sicer ob četrtkih zvečer in ob nedeljah dopol <.ln<->> kot tudi na čitalniških se-ltlh- Vse te dneve si lahko izrodite knjige. Ne pozabite torej dneve. Zadnje čase smo pridobili lellaj dobrih moči kot člane 'talnico. želeti je, ker so pri-°I)ili, da pridejo tudi na sejo j11 lam tako podajo nekaj do-}"h sugestij, oziroma nasve-<7-. Ker večje je posečanje či-cl diskih sej, tem večji napre-at'k Čitalnice r tem naj še omenim, ozi- priporočam še drugil tia'l Podrobnosti iz tega cen-.Urtla. V nedeljo prirede čla-^ice w. c. svojo običajno pri editev, to je letno veselico. va katero dobi vsaka članica jjopnico, tako, da se vsako vG,° enla'at zberejo skupaj v je 8eli družbi, in tako bodo irne-• to Prireditev to nedeljo, 26. Udarja. Torej ste proSeni, da " Posetite, posebno pa še čla-v Kte prošene,, da pridete z sopro&i v delokrog teh "javnih žena. čen a nedelJ° Potem je pa odlo-cei^n* nekaj izrednega. In si-b(j kll»b št. 49 J. S. Z. priredi br5Uto Prireditev z lepim, iz-bry ProKramom, to je 2. fe-t^a. Iz prijaznosti se bodo TVr] kazale si}] in kot obratno, je Potov- • te slil<(1 Alfr> *p1it(' torej tvrdke miv slike. Ako vi želite v staro domovino, se lahko poslužujete te Da bodo te slike zani- Povdan .potrebno še posebej smo * Jat1' Posebno za nas, ki L^ ^ tukaj. kateri ni-,neb Prilike videti preure- ditve Jugoslavije. Bomo vsaj videli, kake so izpremembe, itd. Nadalje bodo razne pevske točke, kot tudi godbene. Nastopil bo naš mični, in vedno priljubljeni kvartet Belle-Plut-Lazar-Jančič, ter tudi naša dobro poznana pevka gdč. Strle-tova. Torej še te točke so vam porok, da bo program fin, in je tako vreden 50c vstopnine. Torej pridite, in napolnite dvorano S. D. D. In drugi mesec, to je 23. februarja. To pot bo pa menda nekaj nadvse izrednega. Nam-eč to pot prirede skupna tri društva S. D. Z., in sicer št. 23, 27 in 45, veliko prireditev z lepo izbranim programom v avditoriju S. D. D. Namreč ta društva so imela sedaj trimesečno kampanjo, in pridobila povoljno število članov v svoja društva, oziroma D. Z. In ta prireditev je tudi posvečena tem novopristoplim članom. Na programu bodo različne točke, kot pevske, god-aene, deklamacija, živa slika (simboliziranje 20-lfttnega jubileja S. D. Z.), par kratkih govorov, itd. Seveda program bo objavljen v naših lokalnih listih, za katerega, vas prosimo, da pazite. Torej bo tudi lep večer, večer lepega užitka, za borih 50 centov. Po programu se pa vrši ples v spodnji dvorani. Cenjene člane teh društev se posabno opozarja, da so ja vsi sto-pro-centno navzoči, ker jubilej 20-etnice ni vedno tukaj. In to je tudi, da bomo to priliko vpora-aili, in tako proslavljali na dostojanstven način našo močno in zdravo organizacijo S. D. Z. Nadalje naj tudi še omenim, da je kampanjski odbor tudi podaljšal rok za en mesec glede kampanje za nove člane pri S. Z. Torej imate še vedno priliko pristopiti k tej domači organizaciji. In sicpr cel prihodnji mesec dni. Posebno se apelira, da se mladinsko društvo malo bolj poživi v tej kampanji, kot tudi ženske. Društvo Elejsko jezero je pridobilo lepo število članov v organizacijo S. D. Z. Na zadnji seji je bilo sprejetih 15 novih članov. Torej bratje in sestre teh društev, apeliram na vas, da gremo še ta kratek čas za nove člane na delo. Kot že rečeno, da se nahajamo v 20-letnem jubileju S. D. Z., je torej naša dolžnost, da izrabimo to priliko in pridobimo naši domači organizaciji 1,000 novih članov v tem letu. To naj bi bil apel na vsa sosednja društva. Bratje in sestre, to je najbolje, kar morete pokloniti ob priliki 20-let-nice organizaciji. In ker se je leto šele pričelo, in ako se vsi zavedamo svoje dolžnosti, to kaj lahko dosežemo. ( Društvo ■št. 27 je minulo leto napredovalo za 35 članov, in kot je znamenje, ko je bilo že na prvi januarski seji sprejetih 15 članov, sem prepričan, da nas bo koncem leta že skupaj lepa armada Jezerčanov. Ni pa pravilno, in kot tudi ne pravično, da je le nekaj članov,, katerim gre kredit za ojačenje članstva pri društvu. To naj bi bila dolžnost nas vseh, ker po pravilih smo vsi enakopravni, najsibo v delu, kot drugod. Torej na noge še ta kratek čas! Torej naj bi bil ta apel, dragi člani, na vas, uspeh skupnega dela. In pri tem, da ste vsi nav zoči na prihodnji prireditvi 23. februarja. Vstopnice prireditve skupnih društev so tudi v rokah članov, sezite po njih. Ravno tako jih imajo tudi vsi tajniki. Opozarjam, da se vrši 3. februarja seja sledečih odborov: Kampanjskega, veseličnega in odbora, kateri je bil izvoljen na glavni seji decembra meseca. Torej se vas prosi, da ste vsi navzoči in to vseh treh društev. J. F. D., tajnik št. 27. SVETLOBA IN SENCA Povest llllllllllllllllllllllillllllllllllmiiii I'liiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiimii Oh, to bom pa Gašperju jaz razložila," je dejala Mana. "Saj je bil gospod župnik najprej pri nas. Ti pa lepo tiho domov pojdi in potrpi Jerica, potrpi." Tako je spravila Mana Jerico nazaj proti domu in šla potem pomagat Rozali, ki je mirila Gašperja. Gašper je nekaj časa neumno gledal in osupel poslušal, kako da se je Mana posvetovala z župnikom ; potem pa se je obrnil naravnost proti Rožmanovi krčmi. Bric. je stal na pragu, pri' pravljen, če bi bilo treba, braniti Rozalo; Tone pa je hodil po sobi, srce polno obupne žalosti. "Cigan je cigan," je dejal Bric, ko se je vrnil v sobo. "Prav nič bi mu ne škodilo, če bi mu jih nametal kdo, po-ištenih petindvajset. Joj, s kakšnim veseljem bi jaz udaril!" Rozala se je tresla od razburjenja; Mana je bila pa tudi hudo potrta, in dozdevalo se ji je, da je predobro sodila Gašperja. "Saj jo bo res ubil," se je hudoval Bric. "Kaj pa je njemu za enega človeka? Ali ni bil Miha njegov najboljši prijatelj?" "Janez, pusti, pusti!" je svarila Rozala. "Saj bo Bog sodil." "Jaz tako mislim," je. godrnjal Bric, "in kakor mislim, tako govorim." Tako žalostnega večera in za tem večerom tako dolge, bridke noči že zdavnaj ni bil preživel Tone. Kakšno je bil videl Jerico! Kako se je bila izpremenila bistrooka, rdeče-lična, vesela hčerka Kržano-va! To izpremembo je čutila tudi Jerica sama. Saj so ji trudne noge komaj nosile shujšano truplo. Po vsakem naporu je morala počivati, da si je nabrala moči za novo de lo. Otroka sta hodila za njo, Gašperček zamišljen in Jeri ca oplašena, ker sta videla mater vedno žalostno. Tej pa so plavale mučne misli po temni bodočnosti. Akoravno se ji je zdela smrt rešitev iz neznosnega dušnega in telesnega trpljenja, se je vendar tudi bala umreti, bala zaradi otrok. Kaj bosta počeli siroti? Prepuščena sama sebi se bosta pogubila; če dobosta mačeho, bosta siromaka, ker ne bosta imela pri očetu za-slombe. In kako sta bila po trebna dobre vzgoje! Sin je že trmast odkimaval, kadar mu je prigovarjala mati, da mora ljubiti svojega očeta Saj se je bil že postavil oče tu, da ne bo ubogal, in zaslepljeni oče se je zagrohoal in ga pohvalil, da je fant, kakor se spodobi. In ko ga je vprašal če ga ima kaj rad, je zakle otrok,' kakor je bil slišal, in rekel, da nič; in oče se je sme jal. Srečni otroci, katerim ni težko spoštovati svojih star šev! Materi sta stregla otroka, kolikor sta mogla, ker se jima je smilila. Spominjala sta se nejasno, da je bilo časi dru-gač, da jima je mamica veselo pela, da se je igrala z njima; a to je bilo davno; sedaj je bilo njeno oko ugaslo, njen glas ubit, in kolikrat so jo ob-1 i le solze! Takrat sta se spogledala otroka; Gašperček je rekel tiho, da mama zopet joče, in Jerica se je spustila tu-di v jok in cepetala z nogami in vpila, da se mama ne sme jokati, in se ni dala umiriti, dokler ni vzela mati v naročje. kjer je skrila glavo na njenih prsih in tiho ihtela. Ma- teri se je storilo inako, kadar sta jo gledala oba zamišljena in otožna, kakor da bi slutila, da je ne bosta več dolgo imela, da se je morata sedaj na-gledati in naljubiti za vse živr ljenje. In njo je gledal iž otročjih oči nekdanji ljubi obraz, kakršnega ji je bila naslikala zaljubljena domišljija, zdaj samo spomin izgubljene sreče. Tako so se stiskali vkup pri delu, pri jedi, pri mo-'itvi, in kadar sta bila otroka v postelji1 in ju je mati odeva-a, ni nihče vprašal, kje da je oče; ne sin, ne hčerka ga nista več pogrešila; da je bila le mama pri njiju; mama je bila vedno doma. 'Mi molimo zmeraj," se je obrnila nekoč v postelji Jerica k bratu, "na čast Mamki )ožji. Zakaj?" "Oh, kako si neumna!" je dejal Gašperček. "Ali ne veš, da je'Mamka božja zmeraj doma?" (Dalje prihodnjič) 14 mrtvih v novih pobojih v Mehiki Mexico City, 22. jan. V Atlixco, država Vera Cruz, je prišlo do krvavih bojev med agrarci in med člani delavskih unij. Boji trajajo že tri dni. Dosedaj je bilo na obeh straneh ubitih že 14 oseb, toda poročila niso natančna. MALI OGLASI ženska bi rada dobila delo v kuhinji ali v restavrantu. 1210 Nodwood Rd. (22) Soba se da v najem, za enega fanta, s hrano ali brez hrane. Vprašajte na 5801 Prosser Ave. (23) Šoba se da v najem za enega ali dva fanta. Vprašajte na 1167 E. 74th St. zadaj. (20) Odda se mala hiša v najem, dve sobi, toilet. Vprašajte na 1167 E. 74. St. (20) Zahvala Spodaj podpisana se prav iskreno zahvaljujem vsem našim sorodnikom in prijateljem za prijaznost in darove ob priliki prireditve surprise party 11. jan. Podarili so nam tako krasno'peč in druge okraske. Posebna zahvala Mrs. Antoniji Lekšan in moji sestri Tončki, ki so povabile prijatelje skupaj v takem številu. Iskreno se zahva-iva Mrs. Helen Tomažič, ki je naredila tako okusne slaščice in okrasila z njimi mize. Srčna hvala moji sestri in soprogu, Mr. in Mrs. Sernel, ki sta dala svoje prostore na razpolago. Prav lepo se zahvaliva bratu in soprogi, Mr. in Mrs. John Brani-sel, ki sta naju speljala na veliko presenečenje. Lepa hvala Mr. Anton štruklju za fino godbo. Zahvaliva se tudi Mr. John Ježku in Mrs. Helen Tomažič za govore in čestitke! Iskrena hvala gre sledečim: Mr. in Mrs. Andrej Lekšan, Miss Antonija Lekšan, Mr. in Mrs. John Doli-nar, Mr. in Mrs. Joe Sernel, Mr. in Mrs. J. Branisel, Mr. in Mrs. Frank Branisel, Mr. in Mrs. John Petrovčič, Mr. in Mrs. John Taufar, Mr. in Mrs. Louis Lavtižar, Mr. in Mrs. John Vi-čič, Mr. in Mrs. Frank Tomažič, Mr. in Mrs- Frank Pugelj, Mr in Mrs. John Kadunc, Mr. in Mrs. Baloh, Mr. in Mrs. Anton Stanich. Mr. in Mrs. Andrej Jankovič, Mr. in Mrs. Josip Ule, Mr. A. Grdina, Mr. in Mrs. Anton štrukel, Mr. in Mrs. Jos. Stovanja, Mr. in Mrs. Louis Lančman, Mr. in Mrs. Barbiš, Mr. John Ježek, Mr. Jos. Poni kvar, Mr. Andrej Mele, Mr. in Mrs. Frank Krainc. Bodite uverjeni, da sva pripravljena tudi midva ob enaki priliki vam povrniti. Vsem nam bo ostalo v prijetnem spominu, dokler bomo živeli. Torej naša naj prisrčne j ša zahvala vsem skupaj. Hvaležna Jack in Frances Branisel, 1167 Norwood Rd. Stanovanje in hrana za dva fanta se odda. Gorkota. 1393 E. 53rd St. (21) Delo dobi slovenski prodajalec ali prodajalka. Lahko ves dan ali samo nekaj ur. Oglaševalna kampanja. Vprašajte na 520 Insurance Center Bldg., 1783 E. llth Street. (21) 71 let skušnje naše trgovine vam zagotavljajo pravi premog za vaš furnez, peč ali grelnik, po pravi ceni. The Yates Coal Co. HEnderson 0280. MAin 7878. GArfield 1900. Thur.-Sat.-Tue. Slovenska mesnic« največja v Clevelandu, kjer lahko kupite meso veliko ceneje kot kje (jlrugje. Najfinejše svinsko meso, klobase, šunke, plečeta in kar poželite. Vedno sveže, točna postrežba rojakom in nizke cene. Se priporočam Martin Frank 50 Iz urada Carniola Tent, 12881 ""xxxxxxxxx x 111 xxtxxiixxxxxxxgxxxxxxxixxixxxxxixxzixi The Maccabees Naznanjam članom imenovanega društva, da se bo vršila redna mesečna seja v nedeljo dne 26. jan. t. 1. kot običajno ob deveti uri predpoldan. Na tej seji bodo vstoličeni društveni uradniki za tekoče leto. Se vas vse prosi, da se te seje udeležite polnoštevilno. V soboto dne 25 jan. bom pričel pobirati asesment že ob treh popoldan in sicer v društvenem uradu, in ob peti uri zvečer pa bom v novem poslopju v dvorani št. 1. Apeliram na vse člane, da to naznanilo vpoštevate in pridite plačat asesment kot sem gori omenil. Na mojem domu ne pobiram asesmenta, ker je v ta namen urad v S. N. D. Sobratskim pozdravom, John Tavčar, tajnik. Za vaš stari Radio ali gramofon, ako kupite novi "Screen Grid" BOSCH Samo za kratek čas vam nudimo to priliko. Mi smo edini slovenski zastopniki za BOSCH radio, kateri je bil, in bo Standard Radio, ko bodo drugi izdelki pozabljeni. 193 Kompletno z tubi doli, Plačajte kolikor mogoče ostalo na lahka odplačila. Sedaj boste lahko imeli Screen Grid Radio BOSCH izdelka za ceno, katero ste plačevali za povprečen radio izdelek. Slovenski radio program vsako nedeljo na WJAY HEnderson 0456 je naš telefon Pokličite nas in mi vam ga brezplačno pripeijemo na vaš dom na poizkušnjo FrankCeme CREDIT JEWELRY, RADIO AND MUSIC HOUSE 6033 St. Clair Ave. St. Clair Market atojuica 18—20. (Thu.) SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave. (Thu.) SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajia in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikiki Paris ............Jan. 24 Feb. 21 5 P. M. 1 1'. M. g Opominja se vas, da DAVKE (TAXES) se mora plačati takoj. Plačate jih lahko v uradu SLOVENSKE POSOJILNICE The International Savings & Loan Co. 62.35 St. Clair Ave. Podružnica: 819 E. 185th St. Ni nobenih posebnih stroškov za vas. zwmwm I le de France. Feb. 7 Mar. 7 1 1'. M. Najkrajia pot po železnici. Vsakdo Jo v posebni kabini^ z vsemi modernimi udobnosti. —- Pijača in slavna francoska kuhinja. Izrednn nizke cene. Vpraiajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 2G Public Square, Cleveland, Ohio. Jos. Demshar in Sin S TA VBEN1KA 548 E. 123rd St. EDdy 1693-R. Bliža sc pomlad in čas za gradnjo novih hiš. Mi vam postavimo hišo na lot, samo ako imato lot plačan in vam tudi preskrbimo denar. Priporočamo se tudi aa vsako popravilo, naj bo delo veliko ali majhno. Cene so zmerne in točila postrežba. Pokličite nas: EDdy 1693-R Zakaj si podaljšati bolezen? $10.00 X'.-žarki preiskava za $1.00 Za hitro in gotovo olajšanje ukutniti in kroničnih bolezni, moških in žensk, sc posvetujte z Doctor Bailey-jom, ki je z uspehom zdravil tisoče ljudi v zadnjih 30 letih. Vso bolezni v lirvi, koži, hemoroide, otrpnenjc žil, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi. ledice, kronično ffnojenje, hitro ozdravimo. Ker se nahajamo v kraju, kjer ni draff rent, imamo lahko nizke cene. Če se sami zdravite, ali rabite zdravila neprcvllno, je !>cvarno. Doktor BAILEY "specialist" Soba i-02, 737 Prospect Avenue, Cleveland, O. Uradne ure: 0:30 do 7:30 dnevno. V nedeljo od 10. do 1. Mi govorimo slovensko Neverjetno poceni! Proda se piano. Vpraša naj se na 1432 E. 33rd St. L. W. (20) Collinwood Dry Cleaning & Dyeing Co. LEO KAUSEK in FRANK KOVACH, lastnika. Fino čiščenje, likanje In popravljanje oblek. 1SZ10 SARANAC RD. Glenviile 4746. (Thu.) PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOHAR 6521 ST. CLAIR AVE. Ce hočete delo poceni In pošteno, pokličite mene. Randolph 5188 (Thu. F.)|?n) UBudnick&Co. ZANESLJIVI PLUMBERJI Sc priporočamo starim in novim odjemalccm za vsakovrstna plumberska dela, za napeljavo kurj'ave, kopanje kanalov in enako. Točna postrežba! Zmerne cenel 6707 St. Clair Ave. Tel. KAndolpb 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M (Thu f) GRDINA'S SHOPPE Popolna zaloga oblek in vite opreme ta neve-ate in družice Beauty Parlor Vedho najmoderneji! ienakl klokuld. Trarovlaat uprta vaak* «<■•<* •k«t eal* Ivta. 6111 ST. CLAIR AVE. (M. Thu . H.) I mrnm m i WILLOW FARMS DAIRY 1172 Norwood Rd. MLEKO, SMETANA, SIR, SUROVO MASLO za dobi-o postrežbo, pokličite Florida 4312-J (Thur.x) 0201000200020002010002230002000290020002000902010100010001000200020002530002530002 Nadaljevanje romana DVAJSET LET POZNEJE Spisal ALEXANDER DTJMAS za "Ameriško Domovino" A. ŠABEC. CREDIT JEWELRY, RADIO & MUSIC HOUSE (g) Brez vsakega interesa—prosta instalacija— <§) tri-mesečna garancija in prosta postrežba © ..." {§) Kompletno z tubi in Dynamic speakerjem f SLEDEČI RADIO: Ako pokličete HEnderson 0465 vam mi brezplačno pripeljemo RADIO na vaš dom za POSKUŠNJO ZANIMIV SLOVENSKI PROGRAM VSAKO NEDELJO NA WJAY Mi smo prodali na stotine RADIO aparatov © zadnje mesece, ki povoljno delujejo J| NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA Z ZLATNINO IN RADIO APARATI Aramis je umolkni! ter ostro opazoval mladega moža. ki je prebledel. Nato je nadaljeval : — Zdaj boste slišali neko zgodbo, ki jo vesta razen mene samo še dva £!ove ka; slišali boste tajno, ki jo smatrajo že za davno pokopano. Jaz ne tvegam pri tem ničesar, če jo zaupam jetniku, t— je pripomnil Aramis ironično, — ki ne čuti nobenega hrepenenja, da bi kedaj zapustil bastillo. Kraljica je to rej porodila sina. Na dvoru je bilo vse pri najboljšem razpoloženju, in kralj je že spel sedel zadovoljen pri mizi, da dostojno proslavi s svojimi prijatelji ta veseli dogodek. V tem času pa je kraljica, ki je bila sama v svoji spalnici .z babico, dala življenje še enemu otroku, in sicer tudi zdaj dečku. Tega njenega drugega sina je vzela v naročje babica, gospa Peronnetta. — Gospa Peronnetta — je zaklical mladi mož. — Da, poslali so nemudoma oo kralja, in njegovo veselje se je izpremenilo v gro zo, kajti Francija je potrebovala samo enega prestolonaslednika, ne pa dveh. Ko sta ležala otroka skupaj, niso mogli zdravniki in babica z go tovostjo reči, kateri teh dveh otrok je tisti, ki je prišel prvi na svet. Jetnik je lahno kriknil in mrtvaško prebledel. — Razumeli boste torej, da se je kralj zelo prestrašil, — je nadaljeval Aramis. Tu sta bila dva enako upravičena prestolonaslednika, kar je bilo nekaj nezaslišanega. Drugi sin bi lahko nekega lepega dne zgrabil za orožje te? poskusil vreči svojega brata s prestola, kar bi vodilo do vojn in trpljenja. In zato so enega teh dvojčkov, in ,sicei onega, ki je prišel drugi na svet, odstranili, in zato je tisti odtlej izginil, tako da danes v Franciji nihče ne ve, je li živ ali mrtev, razen njegove matere, ki ga je zapustila, namreč one dame, ki je nosila v svopih laseh rdeče trakove in-- — In končno vi! — ga je prekinil mladenič. — Vi, ki ste vzdramili v moji duši so' vraštvo in častihlepje in morda tudi željo po maščevanju' Vi, mož, ki sem ga pričakoval, mož, ki mi ga je sam "Bog poslal, in ki ima gotovo pri sebi-- — Kaj ? — je vprašal Ara mis. — Sliko kralja Ludvika, ki sedi danes na prestolu Francije, — je odvrnil jetnik. — Tukaj je slika, — je rekel škof ter položil pred jetnika podobo, na kateri je bil upodobljen kralj Ludvik v vsej svoji lepoti in dostojanstvu. Jetnik je prijel sliko s tresočimi rokami ter jo pričel pazno gledati. — In tukaj, monseigneur, — je rekel Aramis, — imate zrcalce. Mladi mož se je pogledal v zrcalo ter prispodablj-al svoj obraz s sliko. — Nu, kaj pravite k temu? je vprašal Aramis. — To, da sem izgubljen, — je zamrmral jetnik. — Kralj me ne bo nikoli trpel poleg sebe. — Jaz pa sem vprašujem, — je rekel Aramis plamtečih oči, — kdo od teh dveh je kralj: ta, ki ga vidim tukaj na sliki, ali ta, ki stoji pred menoj. Gospod, kralj je tisti, ki na vesti! sedi na prestolu, — je odvrnil mladi mož žalostno. Nato je pripomnil: — Kralj je tisti, ki ne trohni v ječi. Kdor ima prestol, ima tudi moč; jaz pa sem brez moči. — Monseigneur, — je rekel Aramis ter se spoštljiva priklonil, — kralj boste lahko vi, samo Če boste hoteli biti, in če ste dovolj moža, da se vzdržite na prestolu, ka" mor vas bodo posadili vaši prijatelji. — Gospod, ne zapeljite me v skušnjavo! — je rekel mladi mož trpko. — Gospod, bodite močni! Prinesel sem s sabo vse dokaze vašega rojstva. Prepričajte se torej sami, da ste kraljev sin, nakar bova dalje govorila. — Vi govorite o prijateljih,- — je rekel mladi mož. — Kako naj pridem do prijateljev jaz, ki nimam ne svobode, ne moči, niti denarja? — Meni se zdi, — je odvrnil Aramis, — da imam čast ponuditi se vaši kraljevski visokosti za prijatelja. — Oh, ne imenujte me tako, gospod! To se pravi, ro-gati se mi! Kako naj pridem odtod? Na vseh hodnikih so straže, pred vsemi vrati težke ključavnice, na vseh dvoriščih čuvaji. Ali hočete premagati vse te zapreke? — Vse, — je odvrnil Aramis samozavestno. Princ je zmajal z glavo in nadaljeval: — Tisti, ki bi se mu posrečilo to storiti zame, bi bil že več kakor človek. To" da, pomislite, da sem tudi princ in kraljev brat. Ali mi hočete dati tudi dostojanstvo in moč, katero sta mi odvzela mati in brat? — Da, — je odvrnil Aramis. — In moj brat? — je vprašal jetnik. — O njegovi usodi boste vi odločevali, — je rekel Aramis. — Ali ga morda obžalujete? — Njega, ki me je dal tukaj živega pokopati? Ne! — Torej s svojim bratom bosta zamenjala mesti, — je dejal Aramis. — On bo moral v bastillo, vi zasedete prestol. — O, v ječi je treba mnogo pretrpeti, zlasti če se je prej že okusilo veselje sveta, — je vzkliknil mladi mož. — Storili boste, kakor se vam bo zdelo prav, visokost, — je rekel Aramis. Zdaj pa dovolj, visokost, čuli. boste spet o meni. Tukaj me boste videli samo še enkrat, in sicer takrat, ko pridem, da vas odpeljem od tu. Zdaj pa zbogom in ne črhnite nikomur besedice o tem! Aramis se je globoko priklonil. Jetnik mu je podal roko ter toplo rekel: — Moj gospod, samo še eno besedo! Nikoli ne bom tako vpliven in tako bogat, da bi vam mogel po zasluženju povrniti vaše dobrote! — Moja zahvala bo v sreči ljudstva, nad katerim boste vladali. — In to, — je pripomnil Aramis ter podal mlademu možu roko, — je prvi znak spoštovanja, ki ga gojim do svojega bodočega kralja. Ko stopim spet V to celico, bom stopil s pozdravom: Dober dan, veličanstvo! Aramis je odšel in stražnik ga je spremil nazaj h governerju Baisemauxu. — Kako dolga izpoved! — je rekel Baisemaux. — Nikoli si ne bi mislil, da ima ta jetnik toliko 2. poglavje. In pokazal mu je mogočnike sveta in njihov blesk in sijaj. Velika ura bastille je udarila sedem; bila je to ura ve" čerje za uboge jetnike, pa tudi za gospoda governerja. Pri Baisemauxu je bil spet gospod d'Herblay kot gost. Aramis'je bil danes mnogo bolj zgovoren, kakor običajno, tako da se je governer jetnišni-ce temu čudil. Ko sta moža povečerjala in si nalila časi, je prispel spodaj na dvorišče neki sel, in takoj zatem je prinesel služabnik governerju neki kraljevi ukaz. — Strela božja, še tega je bilo treba, pa prav zdaj, ko sčdiva pri čaši vina! — se je vznevoljil governer. — Prijatelj, prijatelj, — se je zasmejal Aramis, — kaj ne veste, da je kraljevo povelje sveto? Governer je odprl listino, ki mu jo je prinesel kraljev sel. — Zopet neko oproščenje, — je dejal governer nevoljno. — Spet bo eden manj. Slabi časi, gospod škof, pri moji veri. —Saj ste vendar kristjan, ljubi Baisemaux, in bi se morali veseliti, če dobi kak ubogi jetnik spet svojo svobodo, — je rekel Aramis. — 'Kdo pa naj bo zdaj izpuščen? — O, oni Seldon, tisti, ki je pisal zabavljice na jezuite. Pa zdaj, ob osmih .zvečer! — Vseeno, — je rekel Aramis, — kraljevemu povelju se je "treba pokoriti. • — Da, zlasti temu ukazu je treba nemudoma zadostiti, zakaj na njem je pripomba 'nujno,' — je rekel governer. — Če ne bi bilo te pripombe, bi čakal do jutri zjutraj. —O, kaj ne bi bilo to kru" to, če bi ubogega jetnika prikrajšali tudi za eno samo minuto njegove prostosti, — je rekel Aramis. Baisemaux je vstal ter stopil k vratom, da bi govoril s slom. Kraljevo povelje j e ostalo med tem na mizi. Aramis je izkoristil ta trenotek ter je naglo zamenjal listino z neko drugo, ki jo je potegnil iz svojega žepa. Ta listina je bila natančno taka, kakor originalna, samo ime jetnika je bilo na njej drugo. — Sicer pa je naravnost kruto, — je rekel Baisemaux, — ob tej uri izpuščati jetnika. Kam pa naj gre zdaj? Po tolikih letih v ječi, ne bo vedel ne kod, ne kam. — Jaz ga bom odpeljal, — je rekel Aramis. — Ker sem mož cerkve, je to moja dolžnost. — Vi veste pač na vse odgovor, — je rekel governer, ki je, med tem poklical ječar-ja ter mu ukazal, naj odpre celico, v kateri je bil zaprt Seldon. — Kako pravite? — je rekel Aramis. — Seldon? Vi mislite reči "Marchiali." — Povelje se glasi za Sel" dona, — je rekel governer. — O, motite se, governer, — je odvrnil Aramis ter se sklonil nad listino na mizi. — Tukaj stoji črno na belem: Marchiali. — Ni mogoče? — je rekel Baisemaux, — saj sem pravkar čital Seldon. Čudno, čudno, — je .zmajal z glavo, ko je bral na dokumentu ime Marchiali. — Čisto natančno vem, da je stalo tukaj Seldon. Pod njegovim imenom je bil madež od črnila, zdaj ga pa ni več. — Naj bo že, kakor hoče, -— je rekel Aramis, —'na dokumentu, ki ga je podpisal kralj, vidim ime Marchiali, zato je jasno, da je on tisti, ki ga je treba izpustiti na svobodo. — Hm, — je pomišljal governer, — Marchialija je obiskal neki izpovednik iz reda jezuitov--, in pri tem je sumljivo pogledal Aramisa. — Že mogoče, — je odvr-! nil Aramis. — Nu, izpustil ga bom, toda prej bom poslal brzosla v ministrstvo, kjer naj vpraša, če,je ta stvar v redu, če je res Marchiali tisti, ki ima biti izpuščen, in ne Seldon. . — ȧmu to? — je rekel Aramis hladno. — Da se zavarujem pred morebitnimi pogreškami in nerednostmi, —je odvrnil governer. — Res je, da je tukaj kraljev podpis, kot tudi pod" pis policijskega ministra Lyo-ne-a, toda oba podpisa sta lahko ponarejena, gospod. — Imate prav, Baisemaux. Vi bi si radi olajšali vest, — je pritrdil Aramis. -— Toda menim, da bi bili popolnoma pomirjeni, če vas kak predpostavljeni opolnomoči, da izvršite to povelje brez nadaljnih zamud? — O, v tem slučaju — da. — Tak dajte mi črnilo in pero, — je rekel Aramis. In dočim je Baisemaux presenečen in osupel gledal, je prijel Aramis .za pero ter zapisal na dokument pod kraljev podois sledeče črke: "A. M. D. G'.,'" pod katere je narisal znamenje križa. (A. M. D. G. — Ad majorem Dei gloriam, v večjo slavo božjo; geslo jezuitskega reda). Pod to je pripisal še besede: "Gospod Baisemaux, governer bastille, ima ta dokument smatrati pristnim ter na mestu izvršiti ukaz, kakor naročen. D'Herblay, po milosti božji general jezuitskega reda." Ko je to podpisal, je Aramis zavrtel prstan na prstu ter pokazal governerju znak najvišjega redovnega dostojanstva. Go" verner je bil kar trd strahu in presenečenja in stal je na mestu kakor prikovan. (Dalie prihodnjič.) SONORA «174,50 APEX «163.00 EARI «95.0 L COLUMBIA «129.00 COURIER «95.00 ATWATER KENT «95.00 NAZNANILO IN ZAHVALA. Z bolestjo v srcu naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem sirom Amerike, kakor v stari domovini, žalostno vest, da je nemila smrt iztegnila svojo koščeno roko med nas, ter si izbrala za žrtev i^ naše srede nam najdražjega in nepozabnega soproga in očeta Preminul je po težki osemtedenski bolezni dne 1. januarja 1930 ob 11. uri dopoldne v najlepši moški dobi. Rojen je bil 17. januarja 1878 v vaei Pesje na štajerskem. V Ameriki je bival 27 let. Bil je v društvu Maccabees št. 1288. Najprvo izrekamo lepo zahvalo gospodu župniku cerkve sv. Kristine, Rev. Vukoniču, za lepo opravljene cerkvene pogrebne obrede, ter za lepi govor v cerkvi. Veže nas dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki ste nam pomagali, nas tolažili v najbridkej-ših urah žalosti. Posebno se zahvaljujemo še družinam Cerin in Kadunc, kateri so po cele noči čuli pri njem. Lepa hvala g. Anton Golici}, ki nam je bil v pomoč. Lepa hvala za darovane vence: Družina čerin, družina Habinc, družina Fred Jazbec, družina Vin-cenc Lapuh, družina Joe Schneider, družina Jo^ Likozar, družina John Lapuh, družina Anton Golič, družina Očkun, družina Anton Matjazič, družina Vincenc Savnik, družina Anton Zorko, družina Peter Sesek, družina Frank Kačar, družina George Kuhar, družina Anton Vidmar, družina John Sešek, družina John Židan, družina Anton Godler, družina Gregorc, družina Rose Preskar. družina Frank Kramar, družina Anton Koren, Mr. Fred Žirovnik, družina John Zaller, družina Fabec, družina Louis Starman, John Srakar, družina Frank Rupert, družina John Jamnik, družina Frank Jelerčič, družina Louis Jelerčič, družina Joe Plevnik, Miss Mitzi Oražem, družina Mary Trampuš, družina John Jacob, družina John Klaus, družina Frank Sodnik, družina Frank Vesel, družina Andrej Bažnik, družina Andrew Gerl, Mr. Anthony, John in Joe Mihelich, družina Stergar, Club Maccabees, Club Zorislava, The National Wire Co. Boys, The Boys of the Bank, The Girls from Nela Park, From Boys from 40th St. Lepa hvala za darovane maše: Miss Mary Burgar, Mr. in Mrs. Vogleš, družina Slapko, Mrs. Katie Jacob, družina Novosek, družina Bugovič, družina Stepic, družina Rožič. Hvala društvu Zorislava za lepo petje. Ako smo slučajno kako ime izpustili, prosimo, da nam oprostite. Hvala lepa vsem, ki ste dali avtomobile na razpolago in vozili brezplačno na mirodvor. Hvala lepa pogrebnemu zavodu August F. Svetek za točno izvršitev in tako lepo urejen pogreb. Ni nam mogoče zbrati zadosti besed, s katerimi bi se mogli zahvaliti vsem in za vse kar ste nam storili in pomagali ob izgubi našega nepozabnega soproga in očeta. Tolaži nas pa zavest, da imamo rr^nogo prijateljev, kateri sočustvujejo z nami. Hvala torej vsem za požrtvovalnost, sočutje, in vsem, ki ste izrazili svoje globoko sožalje. Pokojni Anton je bil mirnega značaja in priljubljen v splošnem, kar so pričali krasni venci in velika udeležba pri pogrebu na njegovi zadnji poti. Bil je dober soprog in skrben oče. Na tem mestu še enkrat izrekamo našo najlepšo zahvalo vsem skupaj. Tebi predragi soprog in oče pa kličemo: Počivaj v miru, in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Dokončal si mukotrpno pot življenja in odšel od nas za večno. Na Tvojo gomilo bomo sadili cvetje in zelenje, ter ga s solzami zalivali. Srečno, srečno, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj. Žalujoči ostali: Antonija Lapuh, soproga; Tony, Frank in Edward, sinovi; Mary in Justina, hčere. Cleveland, O., 20. januarja 1930. 4848532348480002010102020001020101000002000200020202015302000102020201010101000053230002000001022353235301020001025300010102010201000101010002480000020200020200