Štev. 1.
Izhaja vsak četrtek
in velja 3 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom ?a celo leto 3 gld.-— kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina so pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Staro in novo leto.
Cas je kos večnosti, kos časa pa je leto. To je precej jasno. Ali jako temno je prašanje, kaj je čas sam po sebi in učenjaki so si pri odgovoru na vskriž. Veudar v čem se vsi skladajo, kar vsak priznava, to je dragocenost časa, za posameznega človeka ravno tako, kakor za cele narode in države. Slovenec pravi: zlati čas. Cerkva pa ga najbolj visoko ceni: „čas nas sprevaja vvečnost, čas nam je dan za večnost, čas se ima porabiti za večnost, temveč ker sedanji hitro mine, prihodnjega nam nihče ne obeta in pretekli se nikdar ne vrača."
Take misli obhajajo človeka ob novem letu in ga naklanjajo premišljevati, kar mu je doneslo staro in kar mu obeta novo leto. Tudi „Sloven. Gospodar" hoče tako storiti v gospodarskem, političnem in cerkvenem oziru.
1.	Pretečeno leto 1875 spada v gospodarskem oziru sploh med srednje in le tu pa tam med dobre in kder je sneg zimino vzel, led pridelke potolkel in pikec grozdje poškodoval, med slabe letine. Po zapiskih ministra za poljedelstvo smo na slovenskem Štajerskem pridelali 300.000 mecnov pšenice, 273.000 rži, 170.000 ječmena, 554.000 ovsa, 1,000.000 kuruze, 114.000 prosa, potem 1,000.000 centov krompirja, 6,742.000 centov sena in otave, 570.000 cnt. detelje, 227.000 cnt. prediva, 430.000 cnt. sadovja in 70.000 štrti-njakov vina. Naših 74.000 krav je dalo 60 milijonov bokalov mleka, naših 8000 koz pa 1 milijon pintov mleka, potem naših 45.000 ovac je dalo 600 cnt. volne, bČele so nanosile 1700 c. strdi in 400 cnt voska, sviloprejke pa napredle 3 cente Žide. Imamo tedaj Bogu4 hvaležni biti in tudi zadovoljni bi lehko bili, ako nas nebi denarna stiska, silne dače, in teh res že neusmiljeno izterjevanje toliko nadlegovalo in tlačilo. Temu pa so naše slabe politične razmere krive.
2.	V političnem oziru smo lani ostali na starem mestu. Ustavoversko ministerstvo je Š6 uČa-kalo četrtega leta, česar se iz prva nihče ni
nadjal. Še tedaj gospodarijo pri nas nemški, na Ogerskem pa magjarski liberalci. Zato še se vedno krhajo deželam starodavne pravice, Slavjani in Romuni še vedno pogrešajo d j an s k e enakopravnosti in tudi v sv. Cerkvo se zaletava, kder le mogoče. Vendar prvotno svojo silo je liberalizem zgubil. Denarstveni polom, pomnožene dače, grozni proračun za leto 1876 s 403 milijoni stroškov in s 30—112 milijonov pomankljeja ali deficita, po-| tem denarstveno sleparstvo ali „švindel" kakoršno je na pr. Brandstetter-Seidl-novo, je liberalce nemilo streslo, jim glave ponižalo in glave pristriglo. Novo leto utegne jihovemu nadvladanju zaželjeni konec storiti. Utegnejo priti nove volitve in tedaj bo treba pri nas složnosti, kar je celó lehka reč brž ko Mladoslovenci zmorejo toliko ljubezni do domovine, da bo ta premagala neopravičeno in od nemških liberalcev izposojeno mrzenje do sv. Cerkve in do slovenskega duhovništva, katero je v ogromni večini gotovo in požrtvovalno — narodno.
Lani so vsi vladarji in politikarji Evropi obetali gotovega mira. Toda vere so malo našli, posebno, ker se povsod delajo strahovite in drage priprave za vojsko. Tudi Avstrija je primorana bila na pripravljanje 2000 novih Uhacijevih kano-nov. Znamenito ostane za vselej 1. 1875 zavolj slavne in do sedaj srečne vstaje ubogih naših ju-goslavjanskih, po krvi i veri, nam bratov, Kristijanov na Turškem. Novo leto utegne turško tri-noštvo iz Evrope pobrisati. Bog daj, in sreča junaška!
3. Tudi v cerkvenem oziru je pretečeno leto znamenito. Bilo je sveto leto. Kraljestvo božje na zemlji, sv. vesoljna Cerkva, je s svojim častitljivim glavarjem, 841etnim Pijem IX. obhajala tretji jubilej v 19. stoletju svojega obstanka. Tudi je lani se spreobrnilo mnogo krivovercev (zlasti na Angleškem) in paganov v Ameriki, Afriki in Aziji. Posebno na Kitajskem jih je prejelo veliko sv. krst i i krščansko omiko. Temu nasproti je res grdo in ostudno, ki>ko se delovanje sv. Cerkve ovira in moti povsod v Evropi in Am&-
riki, kder vladarijo liberalci in frajmavrerji. Žalostno in sramotno pa je bilo lansko preganjanje sv. Cerkve na Nemškem, Ruskem, Laškem in v Braziliji. Cerkva je veliko trpela, a premagali nje niso nikder.
Začnemo tedaj novo leto nezadovoljni sicer, toda ne brez veselega upanja, da bo bolje. Tedaj: veselo novo leto!
Slomšekov spomenik.
Pred 10 leti začeto delo stavljenja Slomšeko-vega spomenika se bliža vendar enkrat svojemu izvršenju. Ožji odbor je sedaj v stanu poklicati občni zbor. Občni zbor za Slomšekov spomenik je tedaj na 11. januarja ob 2. uri popoldne pozvan na zborovanje v novo najetih prostorih čitalnice Mariborske v Šramel-jevej hiši. Vsled ustave od 15. nov. 1865, podpisane od dr. Vogrina, Jož. Jedličke, dr. Ulage in dr. Serneca, pozvani so 1. „vsi dekani na Slovenskem. 2. vsi predsedniki čitalnic. 3. vsi uredniki slovenskih časnikov in 4. drugi imenitni domorodci n. pr. Dav. Trstenjak, M. Glaser, Ig. Orožen, dr. Vošnjak, Čolnik, Šnirh, korvikar Pire v Gorici, g. Simonič pri sv. Lovrenca in Slovanska beseda na Dunaju."
Ožji odbor je pripravil ploščo nagrobno, ploščo za rojstni dom, sliko za steno pri krstnem kamnu v Ponkvi, krasen naris načrta za glavni spomenik v gotiškem slogu od arhitekta Hartl-na in 24" visok model 57*' visoke podobe Slomšekove iz kararskega marmorja od g. Zajca v Ljubljani. Natančniši načrt objavimo prihodnjič. Slovenske liste prosimo uljudno, naj vzamejo ovo povabilo na blagovoljno znanje.
V Mariboru 29. dec. 1875.
Ožji odbor Slomsekovega spomeuika.
Svetolotne pridige v Mariboru prepovedane. Za dostojn sklep svetega leta bil je pozvan jezuit č. o. Forstner, da bi od 25.—31. decembra v stolni cerkvi pndigoval. Ljudje so se tega že prisrčno veselili. Toda mariborski mestni zastop je pridige strogo prepovedal in zažugal jezuita, če pride, takoj po policajih pograbiti in iz mesta zapoditi. Svoj sklep je zagovarjal z večimi razlogi, ki se pa nam vsi jalovi in piškavi zdijo. Pravi: po številnem udeleževanju pridig bi se utegnila kužna bolezen, škarlat, še bolj po mestu raznesti. Čudno, zakaj pa mestni zastop pri tej kužni bolezni ničesar druga ne stori ? Zakaj ne razpusti šol, ne zapre krčem in štacun . . . da, zakaj ne razžene vsega mesta? No, zato ne, ker nevarnost škarlata sedaj v Mariboru ni tolika. Nek zdravnik nam je izpovedal, da so mu samo 3 na škarlatu zbolele osebe zvane. Na dalje pravi mestni zastop, da bi utegnili delavci, ki so sedaj brez zaslužka — mestni zastop jim daja lepo (?) ime: žlota ali dru-hal — če pride jezuit, napraviti rabuko in revolucijo, katero bi komaj vojaki zatreti zamogli. To pa je še menj verjetno. Delavci bodo menda bolj
željni dobiti dela in zaslužka, kakor pa na veselje nekaterih brezvernikov, lačni razsajati zoper nedolžnega jezuita. Sicer pa mislimo, da je mestni zastop tukaj slabo skrbel za javno čast Maribora. Kajti drugod: v Gradcu, na Dunaju ... so letos jezuiti pridigali, pa ni nastala nobena revolucija. Le Maribor bi bil po izpovedanju mestnega zastopa puntarske druhali poln?
Sicer pa pustimo nadalejšno razpravljanje nevkretnega dogodka ; mestni zastop je svoje dosegnil — in dostojn sklep svetega leta v Mariboru zabranil! Tako jest!
Jetnik v Ostrovem nadškof in zdaj kardinal grof Ledohovski bodo 3. februarja prestali svojo dveletno ječo, kamor so jih kruti Prusi zaprli, ker niso hoteli jim bolje pokorni biti, kakor Bogu. Ravno je francoski pisana knjiga, ,'ki na sramoto pruski pravičnosti pripoveduje svetu grofa Ledo-hovskega slavno življenje in grozno mučenje, ki ga imajo v tej ječi trpeti. Kakor z največjim in najzlobnišim hudodelnikom, tako ravnajo Prusi ž njimi: vteknoli sa jih v luknjo št. 25. ter pridjali na vsakej strani za sosede navadne hudobneže, tate, goljufe, črez 2 mesca niso smeli sv. meše služiti, postiljati in izmetati so si morali sami in le zavoljo bolehnosti so jim dovolili, da hrano od Ostrovskega prosta dobivajo. Že iz začetka jih je redko kedaj smel kdo obiskati, zdaj pa celo nihče več. Tinta in papir se skoro vsakemu hu-dodelniku pusti, da si kaj zapiše, kardinalu pa ne, in celo olovko (bleištift) so jim odvzeli. — Vse to trpljenje pa prenašajo kardinal z največjo uda-nostjo v božjo voljo, češ da s svojo molitvijo in trpljenjem več svojej škofiji koristijo, kakor z največjim drugim delom ali trudom.
Gospodarske stvari.
M. Navažanje in raztroševanje gnoja po zimi.
Hlevni gnoj na gnojišču ne sme več časa na kupu ležati, kakor da popolnem zavreje, kar se na tem spozna, da se slama lahko pretrgati in pa gnoj ročno iu lahko z vilami kidati in na voz nalagati zamore. Če se več časa na kupu pusti, tedaj vedno bolj in bolj zavreja in sledujič tako zavreje, da se večji del gnojivnih snovi brezkoristno v zrak izkadi. To se gotovo zgodi, če se gnoj celo zimo na gnojišču pušča. Namesto 10 vozev dobrega ima kmetovalec le 5 vozev špehatega in preperelega gnoja, ki se potem na polju v neko ogljnato ali šotasto tvarino spremeni. Popisano ravnanje z gnojem je tedaj jedna največjih potrat, kterih se kmetovalci le še prepogosto krive storč.
Ko se hlevni gnoj na njive razvozi, se ne sme nikdar zopet na majhnih kopicah ležati pustiti ; marveč se mora brž ko mogoče skrbno po polju raztrositi. Na takih kupih gnoj dalje vre in gnije in potem takem se na polju ravno tisto
godi, kar na gnojišča, če tam gnoj na kupu leži. Vjeda se namreč brez koristi naprej in naprej in namesto da bi se njiva ali travnik jednakomerno pognojil, nareja k večemu le tako imenovane gnojne šopke (šmukle), ki dostikrat poležejo in potem zgnijejo. Da se tem zgubam in neprilikam izognemo, ne ostaja druga, nego da se hlevni gnoj, brž ko je na gnojišču dozorel ali goden postal, kar se v blizo 4 tednih zgodi, na polje razvozi in tam skrbno raztrosi.
Tu nastane seveda prašanje ali gnoj, ker se po zimi ne more podarati, nobena zgube ne trpi? Vsakdanja skušnja in pa vednosti na to odgovarjajo, da ne. Če gnoj, posebno na preoranem, obdelovanem polju nekoliko časa raztresen leži, nobena jegovih dobrih moči za zemljo v zgubo ne gre.
Ker zamore zrak na raztrošen gnoj svobodno delovati, nastopi namesto vrenja in gnojenja neka druga blagotvorna razkrojitev, pri kterej se pre ne delajo, kakor pri prvih dveh: amonijakove zveze, ki v zrak izpuhti, ampak neubežne soliterno-kisle soli, ktere potem zračne padavine, kakor dež, sneg, rosa, v zemljo sperejo in jih ž njo zvežejo. Tudi mehaničen učinek gnoja na obde-delano zemljo ne gre v zgubo, ker se gnoj pozneje vsikdar podorje in se tako prhek postavši bolje v zemlji razdeli in ž njo pomeša, kakor pa če se samo novo navožen in star gnoj podorje.
Po tako poddelanera gnoju, kakor smo povedali, nastane na polju tojika godnost zemlje, da si boljše želeti ne moremo. Se po več letih priča včasih izvrstna rast vsakovrstnih poljskih zadežev izdaten učinek takega gnojenja. Kake škode bi se le bilo bati na zelo visečih legah, na kterih bi silnejše plohe gnojivne snovi daleč proč odplaviti zamogle. Tudi na njivah, ki so 8 pirnico presilno preraščene, bi tako gnojenje zamogio bolj škodljivo, kakor hasnovito biti, ker bi se pirnica po njem le še bolj vkoreninila in zaplodila. Samo po sebi se razumeva, da se zemlja pod raztroše-nim gnojem vedno nekoliko kesaeje posuši, kar bi v mokrotnih spomladih škodljivo biti moglo. Pirnica raste potem skozi gnoj in potem dobimo prav težavno oranje. Na dobro obdelaui zemlji se pa škoda kesnejšega posušenja zemlje po izvrstni godnosti, ktero zemlja pod gnojem vsakokrat dobi, več ko nadomeščuje.
Ker pa pri oranju velja za trdno ravnilo, da se gnoj le ob suhem vremenu in plitvo podorati sme, tako je svetovati, da se gnoj za spomladno oranje v jeseni že izvožen le podorje, če se to delo za časa zgoditi in če se plitvo in dobro opraviti zamore. Sicer pa se naj hlevni gnoj, zlasti pozno v jeseni, in tudi pozimski gnoj le na že preorano polje razvozi, tam skrbno raztrosi in do spomla danskega oranja ležati pusti.
Če se gnoj na strnišča navaža in raztrosi, je korist od njega vedno manjša, kakor če se po zimi moker podorje. Kedar se njiva za peso ali
krompir orje, se mora gnoj, če ne ostaja časa za plitvo podaranje, vsikdar le na poprej globoko izorano njivo raztrositi in potem še le v spomladi podorati. Če bi se gnoj že v jeseni rano podoral, bi od njega le malo dobička bilo. Gnoj globoko v zemljo zakopan, do kterega je zraku pristop zaprt, prhni in se kisa in nima na posejan sadež skoraj nobenega učinka, dokler da se pozneje enkrat zopet na površje ne izorje, ko je tako rekoč že vse boljše gnojivne moči izgubil. Vsekako pa gre pri tako krivem ravnanja z gnojem vsaj za kapital, ki dolgo časa brez obresti zakopan v zemlji leži.
In vendar mora tudi za kmetovalca hiter promet in ukoriščenje gnoja imenitno ravnilo biti.
Iz vsega tega je toraj jasno, da je razva-žanje in raztroševanje gnoja po zimi za vsakovrstno zemljo koristno in hasnovito in da od takega gnoja nič v zgubo ne gre. Le za močno pirničnata in celo mokrotna ali zelo viseča zemljišča tako ravnanje z gnojem ne velja. Tako vsaj piše:	„Prak. Landvviith".
Kako dosedanje železne vage s kembeljnom predelati na domačo rabo po novi vagi.
Spisal M. Breznik, učitelj na Štajerskem Ljubnem.
Z novim letom stopimo v dobo nove mere in vage — v dobo meterskih mčr.
Ni tedaj čuda, da se zlasti med kmeti sliši govorica: bomo li morali svoje ročne železne tehtnice s kembeljnom „rimske vage'1 (Schnellwage) imenovane zavreči in škodo trpeti?"
Res je po deželi skoro v vsaki hiši za domače potrebe taka vaga, ki je vredna več ali manj, po velikosti in teži. Ko bi se morale vse te vage le za staro železnino prodati, tisoče in tisoče bi marsikaka dežela izgubila pri tem.
Da se ta škoda odvrne, vendar pa postavi o novi meri in vagi zadosti, naj vam, dragi gospodarji, povem, da bo mogoče, stare rimske vage s kembeljnom za domačo vago po novih utežih — namreč zä. kilograme — rabiti; prenarediti se bode moral samo k e m b e 1 j (camelj) (Laufgewicht.)
Kako pa?
Povedati moram, da bo moral kembelj težji biti. Koliko pa? — Toliko le: Kolikor funtov vaga ali tehta kembelj sedaj, natanko toliko kilogramov mora za novo vago kembelj vagati ali težak biti. To je glavno pravilo za tehtnice.
Dajmo en izgled: Ako vaga kembelj 2 funta, mora potem 2 kilograma vagati; če vaga sedaj 3 funte, potem mora vagati 3 kilograme; če vaga 3'/j fanta, mora potem 3'/» klgr. težak biti. Iz tega se razvidi, da kembelj mora biti težji, zato ker je kilogram težji kakor funt. Zato se bode moralo prikovati kembeljna toliko železa, da bo za toliko, kakor je rečeno, težji. Natanko se z desetin s k i mi (decimalnimi) številsami preračuni, koliko da je treba dostaviti kembeljna.
Povedati pa hočem tudi z navadnimi števil kami. Kembelj take vage se zvaga in recimo, da je 3 in četrt funta težak. Koliko se sedaj mora temu prikovati? — Toliko kolikor so 3 kilogrami in četrt kilograma težji od 3 funtov in četrt funta. Tri celi in četrt funta je en kilogram in 82 dekagramov, še manjka do 3 kilogr. in 25 dekagramov — en kilogr. in 43 dekagr. Ravno toliko se kembeljnu železa dostavi.
Vsak kovač ali ključar to lahko kembeljnu prikuje. Vendar mora tudi na vrhu ljuknico narediti v kembelj, da se bodo mogle va-nj tudi te vrste tehtnice štempljati.
Rimske vage bodo potem vlekle na mali strani v vsaki zarezi '/i» '/2» 3li> 1 kilogram itd. Na veči strani bodo pa na vsaki zarezi vlekle cel kilogram naprej do 5, 10, 15, 20, 100 kilogramov, kakor koli so konstruirane.
Nekatere naše stare vage vlečejo na veči strani precej, na prvi zarezi zdaj 25 funtov, druge 10; to je različno. Vendar bodo ravno tako v istih zarezib, kolikor sedaj funtov vlečejo, tudi z dostavljenim kembeljnom kilogramov vlekle. Imena na firnike 1/i, '/2» SU> 1 se lahko enačijo s 1/i, '/2, 3/i> 1 kilogramom ali pa s 25, 50, 75, 100 dekagrami ali 1 kilogramom.
To veljâ za malo stran.
Za večo stran naj se pa namesto imena funt imé]kilogram izreka, n. pr. na 25. zarezi je 25 funtov bilo poprej, sedaj naj se reče 25 kilogramov itd.
Ali pa bodo po tem načinu pravične kmečke sedanje vage? Ali se bo moglo z vagami te vrste natančno vagati ?
Odgovorim Vam, da, kdor konstrukcijo rimskih vag razume, bo vedel, da železna palica, na kateri so zareze, ni nič druzega nego dvigalo (Hebel). Os (Axe) je podlaga, in skledica z verigami obešena na drugi konec dvigala, je za utež-nost (Last). Ako prostovoljno kembelj obesimo na palico, in denemo v skledico uteže ravno en funt, kjer kembelj dviga nad in vodoravno, se napravi zareza in oudi se vaga en funt. Ravno taka je pa tudi za kilogram. Če obesiš tudi prostovoljno težak kembelj na palico dvigala rimske vage in deneš potem 1 kilogram uteže v skledico, kjer vleče vodoravno kembelj, je to kilogram. | Potem se na dalje postopa. Dene se zdaj v skledico deset funtov ali za kilograme 10 kilogramov in ta dolgost med 1. zarezo in zarezo za 10 kilo- j gramov ali funtov se deli na 10 enakih dolgosti z 1 zarezami. Ta dolgost od ene do druge zareze se nadaljuje ali pa od ene do desete. Na mali strani železne palice so zareze 1/i (četrt) funta, j katere so tudi popolnoma rabljive za 1/lt l/2,3/i,
1 kilogram itd.
„Novice. "
ali toplo peč postavijo za 2 ali 3 dni. Potem se vzeme en bokal (pint) deževnice ali potočnice, tudi snežnica velja in 3 loti gumija (gumi arabicum) ; ta zmes se pusti zopet 2 do 3 dni stati. K tem se pridenejo 4 lote zelenega vitrijola (Eisenvitriol) in V» lota galuna (Alaun), oboje stolčeno; slednjič se prilije J/2 bokala dobrega kisa (Wein-Essig) in vse postavi na topel kraj. Dobro je vso zmes večkrat pomešati in kedar je gošča se vsedla, se zamore črnilo iztočiti; potem se zamore na goščo zopet en bokal deževnice naliti, kar se večkrat premeša, in tako se dobi še drugo črnilo, ki je sicer slabše, pa vendar le za rabo, vsaj za šolarje. Vse te reči se dobijo v špecarijskih šta-cunah! —
Sueg raz ogonov orati nasvetuje nek gos podar s sledečimi besedami. Pravi: lani sem iz 25 kop namlatil samo »7ä mecna pšenice. Letos se bojim enake nesreče, če sneg predolgo obleži. Na G. Štajerskem imajo navado z malim plugom sneg iz nad ogonov izorati in v razgone potisnoti. To ni dič nenavadnega, kakor tudi ne, če se živina 11a zirnino nažene. Vendar se to še malokde posnema, čeravno je silno koristno. Jaz sem, še ne dolgo, dal sueg na vsej ozimini tako preorati in svetujem isto storiti in sicer ob toplih popoldnevih. Le na preveč mokrotne njive se ne more živina spustiti. Pri menjših njivah se da snegova skorja tudi z grabljami predreti.
Avstrijsko konjerejstvo ima po deželah iz-
van Ogerskih 478 žrebčarijskih štacij, kder se je lani 1598 žrebčev spustilo na 68.416 kobil; samo na Štajerskem se je na 33 štacijah spustilo 101 žrebec na 3821 kobil. Ako bo vse po sreči šlo, dobimo letos blizo 70.000 mladih žrebet.
Da bi se cena pri soli znižala, je podružnica štajerske kmetijske družbe v Brucku svojemu poslaniku za občni zbor govoriti in delovati naročila. Tako postopanje svetujemo tudi podružnicam omenjene družbe na Slovenskem. Občni zbor se bode vršil v Gradcu 28. in 29. marca 1876.
Sejmovi na Štajerskem. 10. jan. v Šmarji in pri Novi cerkvi. — 12 jau. v Planini. — 14. jan. v Beračah. — 17. jau. v Kapelah, v Gor. Radgoni in v Petrovčah. — 20. jan. pri sv. Lenartu v slov. goricah.
Sejmovi na Koroškem. 8. jan. v Gmtindu. — 10. jan. v Beljaku in Strassburgu. — 12. jan. v Milštatu. — 17. jan. v Št. Vidu. — 20. jan. pri sv. Hemi na Kerki. — 25. jan. pri Št. Pavlu.
Dobro črnilo ali tinto napraviti se vzeme 8	DopiSI.
lotov turških šišk (türkische Galläpfel), ki se pre-	Od sv. Lovrenca v slov. gor. (Zima. —
cej debelo stolčejo in v pokriti posodi na solnce N a potu umrl. — Slabo stanje šole in
nada boljše prihodnosti.) Dragi in priljubljeni nam „SI. Gospodar" v mnogo iztisib prihajaš k nam in nam, svojim čitateljem, mnogo dopisov in drugih dobrih reči donašaš, zakaj bi nebi tudi enkrat iz naše doline nektere reči objavil? 8—11. dec. smo imeli tukaj nepričakovano hudo zimo, brž ko ne je trta trpela, ker je vse bilo v ledu. 11. dec. se pelja 70 let stari mož Lovrenc Vojsk zavolj nekih opravil na Ptuj; ker je bil že bolj slabosten, ga zima prevzame in starček one-more. Ko jegova hči to zapazi, ga da, preden se na Ptuj pripeljeta, v neko hišo prenesti, ker je črez 2 uri mirno zaspal. Rajni je bil dolga leta cerkveni ključar, dober Katoličan blag oče in kmetovalec, poprek dobra in poštena duša, naj v miru počiva! Se nekaj! naša farna šola zadnjo leta jako slabi in hira. Imamo črez 300 za šolo doraslih otrok in le eno šolsko sobo; poprej smo imeli zmirom 2 učitelja, zadnja leta pa imamo le enega in ta še se nam je spridil. Dosedanji šolski odbor iz večine iz županov sestavljen je malo maral za šolski napredek. Neki Lovrenčki predstojnik je pre neki pred zadnjo «rensko volitvijo pravil „dokič mo jas rihtar ti cajt vam nede tre-balo šole pUvati". Ali tako šola vendar ne more ostati, in stvar se res že na boljše obrača. Novi šolski odbor in izvoljeni novi jegov predsednik in novi ogleda že delajo na to, da se tolikp potrebno šolsko poslopje postavi. Res trda je za denar ali dobra volja vse izmore; tedaj se nadjamo, da bode dobila naša mladina v kratkem času 2, in če Bog da, dobra učitelja, kar vsak spanietjak že dolgo želi in kar vsakega dobrega očeta v srce veseli.	Lovrenčki
Iz Koprivnice. (Sv. mi sij on.) Hvaležnost me veže, da pošljem nekaj besed o našem misijonu. V osmini po Devici Mariji čistega spočetja so prišli 4 gospodje od sv. Jožefa pri Celju, ter so nam na prižnici in v spovednici celih 8 dni toliko duhovnih dobrot razdelili, da nam bodo ostali v spominu do zadnjega zdibljeja.
Poplačati trud preč. gg. misijonarjem ne moremo, pa naj Jim vsaj te le vrstice naznanijo naše hvaležno srce.
Da si je bila prav tisti teden grozna zima, je bila vendar cerkva dan na dan celo natlačena; iz 6 fara, celo iz daljnega Kranjskega so prišli ljudje slovečih pridigarjev poslušati, in mnogo, mnogo jih je bilo videti, ki so se solznih oči Bogu zahvaljevali, da so še misijon doživeli. Tako nam jo bila v svetem letu lepa prilika dana tudi svetim postati, in prav misijonu pripisujemo, da so zdaj ob času božje službe krčme prazne, ceikva pa polna, da se je marsiktera krivica poravnala in sovraštvo opustilo.
Pa kdo nam je misijon priskrbel ?
Gotovo domači gospodje; in morda mi preč. in občeljubljeni naš oče in g. župnik ne bodo zamerili, da Jim očitno v imenu drugih faranov prisrčno zahvalo izrečem za trud in stroške in sitnobe,
kterih se niso zbali prevzemši sveti misijon na svoje rame.
Enaka hvala naj tudi našemu gorečemu g. kaplanu velja!
Da bi le mogli v svojem življenju kazati, da sv. misijon za nas ni bil zgubljen!
Eden faranov.
Iz Ponkye. (Poslano.) Kdor modrega nauka si kaj želi, — naj hitro na Gmajno se oglasi, — ker tamkaj je še mož vse vednosti, — ki tudi včasih slabo poduči. — Mož že precej visoke starosti, — je vžil si božje pravičnosti, — sam hudej boleznosti podvržen je bil, — posebno, če se hudo je razsrdil. — Edinega sina mu voda požrla — steber jegove starosti mu podrla, — žena na stopnicah se mu ubila, — in tako žalostno smrt storila. — Mož, ki si je vse nesreče vžil, — naj bi miru med sosedi ne kalil, — mir in zastopnost med sosedi, — sta žlahtnejši, kakor polni hlevi. —	Jož. Močnik,
vseučiliščnik.
Iz Maribora. Gospejska družba je napravila ubogim šolskim deklicam, ktere ima na svoji skrbi, v dvoranah šolskih sester, pri kterih ove deklice v šolo hodijo, 23. dec. prelepo raz-svitljena jaslica, obložena z obiluimi darovi. Ob-darovanih je bilo 150 deklic z obuteljo in razno obleko, ktero so gospe in gospodične iz ljubezni do Božjega Deteta z lastnimi rokami izdelale. V ta namen so milostljivi knez in škof 40 gld. in družabnice z drugimi dobrotniki vred 232 fl. darovali. Vrh tega je se darovalo veliko raznega blaga, v vrednosti do 100 fl. Darove je delila družbena prednica, visoko rojena grofica Sofija Brandis, deklice pa so pred in po razdelitvi zapele veliko lepih pesem v čast rojstvu Kristusovemu. — Bodi gospejski družbi in jenim dobrotnikom za vse to prisrčna zahvala!
Od sv. Križa pri Ljutomeru. Človek bi še rad in lehko vsem veselo novo leto želel, ko bi se enkrat zamogel učakati, da bi silni davki menjši postajali. Vendar tega se ne moremo učakati. Pri nas vse toži, kako hudo da je za plačilo. Nismo ravno obilo pridelali v preminočem letu. Ali to, kar še gleštamo, nima nobene ceDe. Ce pa kmetu slabo ide, potem tudi rokodelcem in delavcem dobro iti ne more. Bog vedi, kako se bo to razmotalo. „Slov. Gospodar" nam je pretečeni meseuc vedel poročati, da nas čakajo letos še večje dače in še bolj trdno izterjevanje, ker je državni zbor stroške nastavil na na 403 milijone gold. Za božjo voljo, še starih dač ne zmoremo, kako bodemo nove plačevali?
Konečno še postavim semkaj željo in prošnjo mnogih našincev do predstojnika Križevske občine, naj vendar enkrat da tisto drevo v lesih svojih srenjskih posestnikov poiskati, katero je prirastlo za pripravno brv črez potok murišča, ki teče tik cerkve. Mnogi ljudje , posebno Gerlevčani mu bodo hvaležni za ovo dobro delo.
Iz Korošega. (Razne novosti.) Poslanec | Egger, kojega so mesta in trgi gornje koroški volili in ki se je z volilci spri zarad Predilske železnice, je svoj mandat položil. — Veliko veselje je našim liberalcem in nemčurjem napravila obsodba narodnjaka Petra Huterja v Klobasnici zarad neke prenagle besedice pri nekej dražbi, na 3 mesečno ječo. No, bodi jim! Vsaj druga od njih pričakovali nismo. Ista porotna sodnija je obsodila tudi Primuša Nagele, ki je v Sp. Rožni dolini ljudi okradel za 245 fl. vrednosti. Dobil je 6 mesecev ječe. — V Glinju so imeli tamošnji učenci do novega leta počitnice, ker jim je pridni učitelj Krasnik umrl. Sedaj pride naslednik, katerega pa vsak želi v deveto deželo daleč proč od Glin j. Otroci ga bodo menda pozdravljali: g. učitelj, stariši pa g. brodnar!?
Denarna stiska vedno hujša prihaja. Ekse-kutivnim dražbam ni konca ni kraja. Razun tega pa še pritiskajo davkarije. Nek kmet je moral plačati 2 fl. 36 kr. eksekutivnih stroškov, ker je 26 fl. od 15. okt. do 15. nov. dolžen ostal. Čutimo, kam so nas naši liberalni politikarji spravili.
V Celovcu imamo dvoje učiteljskih priprav-nišč, prvo za učitelje, drugo za učiteljice. Na prvem je nameščen 1 ravnatelj s llUO letne plače,
2	učitelja s 1200 fl., 2 s 1000 fl., 3 s 1000 fl., 1 s 900 fl. in 4 s 800 fl. Na drugej so 3 učitelji s 1600 fl., 2 s 1000 fl., 1 učiteljica s 1000 fl.,
3	učiteljice s 800 fl. Sploh vseh stroškov je na obojem pripravnišču skupaj na leto 31,456 fl. Že velja!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Novo leto nastopimo s še bolj trdnim prepričanjem da pri 403 milijonih stroškov in s 30—80 milijonov deficita sedanja nemška-liberalno ustavaška stranka ne bode dolgo več gospodariti zamogla. Liberalni listi pravijo, da je di\ Pi ažak, moravski poslanec, v Prago odpotoval Čehov nagovarjat, naj pridejo v dunajski državni zbor, da pomagajo sedanjo ministerstvo podreti. Mogoče a verjetno ni. — Minister Stre-majer je večjidel iz Nemčije prišedšim lutrovcera dovolil cerkve staviti v Innsbrucku in Meranu na Tirolskem brez prašanja tirolskega deželnega zbora, ki je leta 1866 sklenil, da se kaj takega ne sme zgoditi brez njegovega dovoljenja. — Svitli cesar so potrdili 2 vojna ukaza namreč: o avan-žirauju pri vojni in pa o generalnem štabu. Tudi konservativni listi hvalijo novo uredbo, le eno bi bili še želeli, namreč, da bi generalni štab bil samo s viti emu cesarju podredjen, kakor na Pruskem, a ne tudi ob enem vojnemu ministru, ki je lehko vzet dnes iz liberalne, juter pa že iz kake druge stranke. V Trstu so te dni spustili prvič na morje novo krasno vojno ladjo oklopnico, ka-terej je ime: „cesar Maks". Magyars k i ministri niso hoteli 28. decembra priti na Dunaj, da
bi se s, našimi pogovarjali o državni banki in o colninski pogodbi. To kaže, da hočejo Magyari res lastno banko in brž izdajati lastne bankovce.
Vnanje države. Pruski ministri so nekega sodnika po imenu Hofiihter, ker ni hotel priseg-noti na Boga, najpoprej zaprli potem pa iz dežele nagnali. Liberalci se nad tem hudujejo. Pravijo, da je to zatiranje svobodne vesti. Čudno, kedar se pa zatira svobodna vest škofov, duhovnikov in katoliških vernikov, potem je tem lažiliberal-cem vse prav. — Karli s ti so dobili novega, izvrstnega nadpoveljnika, grofa Caserta, ki se je že večkrat kot izvrsten skazal in je ud kraljevske rodbine. Silni sneg zabranuje nadaljevanje vojske. — Angleži so bili v Aziji pri Peraku, kder so se naselili, hudo tepeni. — Na Filipinskih otokih, ki so daleč za Azijo, je razsajala strašna burja, ki je podrla 3800 hiš in zraven veliko živine ubila 250 ljudi.
Jugoslavjanska vojska zoper Turka.
Kaj da vlade storiti namerjavajo in kako Kristijanom pomagati, tega še naš minister An-drassy ni izpovedal. Na Dnnaju neki prevlada misel, da bo treba Bosnijo z vojno zasesti. — Tem živahniši so vstaši. V Bosni so imeli zbor, kder so Sultanove ponudbe zavrgli in Slovenca Hubmajerja izv Ljubljane postavili za višjega poveljnika. Pri Črnempntoku med gozdnatim gorovjem se je 600 vstašev »taborilo, da zimo prebijejo. Turki so jih sicer napadali a dosedaj zastonj. V Hercegovini so vstaši Turkom vzeli 270 glav živine. Turki so dobili novega generala Mubatir-pašo, ker poprejšni niso ničesar opravili. Ni dvomiti, da bo tudi ta tepen odšel, če ga poprej ne zadene smrtno zrno kakega srčnega Hercegovinca !
Za poduk in kratek čas.
Potovanje v Rim, Neapol in domu. XXI.
Kmalu ko od Augeljgrada pridemo mimo dvojne straže in se nekoliko na desno zasučemo, je pred nami stala vsa rimska imenitnost, stolna cerkva sv. Petra. — S. Pietro in Vaticano. — Kar si je srce želelo, to ima sedaj pred seboj, vendar ne tako blizo, kakor se na prvi trenutek očesu dozdeva. Zagnali se smo po prostrani, ravni ulici: mislili smo: kmalu bomo tam, in vendar še smo precej časa po trdi cesti brusili, preden stopimo na krasen trg pred Vatikanom. Neka znotranja tužnost se polasti človeka, kedar ima pred seboj razgrnjen zali trg in za njim glavno cerkev celega sveta, kedar pomisli, kar se je nekdaj tu godilo in kar se sedaj godi. Žalostne dogodbe iz prvih časov kristijanstva se pomikajo pred osupnjeno dušo, sili se jej izdehniti: O Gospod ! tvoja pota so neizvedna, in tvoja previdnost — kdo jo zapopade? Tukaj na mestu sedanjega trga in tukaj, kjer sedaj oznanuje največje cerkveno poslopje
ZveliČarja slavo, kjer prebiva jegov namestnik in vlada ves katoliški svet, je nekdaj davil krvo-željni oroslan pobožne Kristijane. Ali sedaj vabi usmiljeno nebeško Jagnje na sladki dušni pokoj in pod varno zavetje. Mogočni Neron je spreminul, Kristusov nauk, kterega je tajil in one, ki so ga verovali, grozovito preganjal, je nezmagljiv ostal in ostane do konca sveta. Na tem mestu so tekli potoki nedolžne kristijanske krvi. Potem, ko je brezsrčni cesar po nakuplencib na tihem rimsko mesto za-žgal, je pahnil krivdo na Kristijane rekoč: „naši najhujši sovražniki, Kristijani, so ogenj nastavili." Da se je sedaj vzdignilo nepopisljivo preganjanje nedolžnih spoznavalcev nauka Kristusovega, temu ni treba dolgih dokazov! Vjete so sem vlačili; nekatere so križali, druge ob glavo devali, v kože divjih zverin šivali in pse na nje hujskali, da so jih raztrgali; zopet druge so s smolo oblivali, na zid j vrta stavili in v mraku zažigali, da so nevernemu vladarju za razveselovanje po noči svetili. Koga nebi navdajala žalost na tem morišcu? In vendar se mora žalost v veselje spremeniti, ker ravno ta prostor je priča in dokaz zmage krščanstva črez rimsko paganstvo!
Na sredi trga ponosno stoji visok obelisk. Sikst V. ga je sem postavil. Krasna je njegova podoba, služi pa ob enem za solnčno uro; jegova senca namreč kaže na tleh dnevne ure. S koliko težavo, nevarnostjo in stroški so ga sem spravili in zopet na noge postavili, je mično vedeti, vendar vse popisati bi bilo predolgo.
Obelisku za stražaja stojita po strani 2 vodometa, ki glasnim pošumom mečeta vodo na višino v podobi srebrno - belih žil in romarju naznanjata, da se žeje v Rimu ni treba bati. Celi trg do Vatikana in cerkve sv. Petra je zajet od krasne skloniue ali kolonade, t. j. "pokrita pot, na levo in na desno. 372 orjaških stebrov nosi široko streho in nad zidom stoji 162 kamnatih moj-stersko izdelanih podob svetnikov. Sedaj toraj stojimo pred najimenitnejšo cerkvo sveta. Kdaj in kako se je začela?
Prvi kamen za cerkev je položil prvi kristi-janski, rimski cesar Konstantin Veliki, in sicer na mestu, kamor so pomorjenih Kristijanov sv. trupla v katakombe na skrivnem pokopali; to je bilo blizo Neronovih vrtov. Truplo prvaka med apostoli, sv. Petra, ki je bil na bližnjem hribu Jani-kulu križan, so tudi tam pokopali, potem sv. Mar-celina, sv. devico Basiliko in Anastazijo. Sedanjo velikansko cerkveno poslopje je papež Julij II. zidati začel. Jegovi nasledniki so s hvalevredno radodarnostjo začeto delo nadaljevali 120 let. Naj-slavniši umetniki so si tukaj spomine svoje vednosti in umetnosti postavili. Slednjič so Urban VIII. 1. 1626. dovršeno cerkvo blagoslovili. Sedaj ko začetek vemo, stopimo bliže, in si pogledimo čudovito stavbo, mično za vsakega, učenega in prostega, za vernika in nevernika!
Že to je kaj novega, da pred cerkvenimi vratami beračev ni. Stoji tam stražaj, da jih odganja. Pri vseh drugih cerkvah je vhod od ubogih obložen, ki domače in tuje ljudi s prošnjami kar nadlegujejo. Drobiša nimaš nikoli odveč, če le nekaterim nameniš kaj darovati.
Velikost vatikanske cerkve se na prvi pogled ne da spoznati. Velikost ga omami, da nje razsoditi ne more. Predcerkvišče je že dolgo in široko, kakor naše največje cerkve. Nad njim je ličen mostovž, kder novo izvoljenega papeža kronajo, in od ondot delijo papež apostoljski blagoslov na Veliki četrtek in na Velikonočno nedeljo. Cerkev ima 5 visokih vrat; prikrajne na desnem so zazidane sveta vrata. Kaj srce človeka čuti, kedar nogo položi v največjo cerkvo celega sveta, to se ne da razložiti. Groza in nek duhoven strah se ga polastita, in duša se čudi nad krasoto, ki razgrnjena leži pred očesom. Nehotč se mu vrinejo misli, ako je cerkva postavljena od človečjih rok tako zala, kakošno še le mora biti stanova-lišče, ktero je vsemogočni Bog v nebeškem Sijonu za svoje izvoljene postavil ?
(Nastavek prih.)
»lilab obod »a	,ya««-,h\)
Smešuičar 1. Gospod Tatovič sreča gosp.
| Uzmiča in mu pravi: koliko si pa dal za novi klobuk? Gospod Uzmič mu odgovori: ne morem prav vedeti, kajti takrat ko sem ga kupil, ravno nikogar ni bilo v štacuni.
Razne stvari.
(Milodari za hercegovinslce in bosenske rodbine) Čč. gg. Fr. Cvetko, župnik 2 fl. Fr. Slanic župnik 1 fl., Jož. Jurčič, kaplan 5 fl., Anton Mezuarič, duhoven, 1 fl. in g. A. Kocuvan, učitelj 1 fl. — Prenesek 25 fl. 55 ki\, skupaj 35 fl. 55 kr.
(Kat. polit, društvo v Slov. Gradcu) bo imelo v nedeljo po novem letu t. j. 2. januarja 1876 svoj zbor. Začetek je ob 1I2 3 popoldne. Vse ude uljudno vabi	odbor.
(Matica slovenska) vabi svoje družbenike na občni zbor 12. januarja 1876 v dvorani čitalnice Ljubljanske. Volitev bo novih odbornikov namesto 9 gospodov, čijih mandat je potekel. Ti gospodje so: Marn, Pleteršnik, Praprotnik, Šolar, Žakelj, Ravnikar, Cigale, Einspieler in Grabrijan. Stari se zamorejo zopet izvoliti. Zunanji udi lehko po volilnih listkih volijo.
(Povabilo.) Krajni šolski svet v Mozirju napravi dne 2. januarja 1876 zvečer veselico v gostilnici g. Josipa Goričarja s tombolo. Izigravala se bodo v domači dekliški šoli izdelana ročna dela — in drugi darovi, rb Cisti dohodek je namenjen v podporo ubogih učencev. Naslednje se bode vršilo petje i ples. K omenjeni zabavi uajuljudno vabi vse prijatelje šole in mladine rno-zirski krajni šolski svet. NB. Pred tombolo se bode igrala igra: „Bob iz Kranja".
(Od sv. Jurja na Šavnici) se nam poroča, da je Č. g. Kocuvan, marljivi predsednik tamošnjega kat. polit, društva nevarno zbolel. Kar nam do-tični dopisnik več piše, tega ne moremo sprejeti, ker bi ljudi razžalili, nič pa koristili. Poslanih 20 kr. zapišemo ali za naročnino ali postavimo na svobodno razpolago?
(Tednik) je izhajati nehal.
(Preiskava zoper Brandstetterja) je dognana in je pokazala, da je za 123.000 fl. ponarejenih inenjic ali goljufnih vekselnov. „Tagespost".
(Učiteljske službe) so razpisane v Šoštanju, v Cezanjevcib, v Slov. Bistrici in pri sv. Bolfanku na Kogu; podučiteljske službe v Ljutomeru, št. llu na Goričkem, Malinedelji in pri sv. Križu pri Ljutomeru.
(Čitalnica Mariborska) vabi vse p. n. ude na Silvestrov večer k mali zabavi v novo najetih prostorih pri Šramel-nu.	Odbor.
(V Spod. Polskavi) so na Štefanovo izžrebili vse srenjske pašnike in gozde v 53 žrebih; vsak je 2 orala in 900 D0 velik.
(Licencije za spuščanje žrebcev) se bodo delile 14. jan. v Celju, 15. jan. v Središču iu 17. jan. v Cmureku.
(Slovenska beseda v Gradcu) je 30. dec pr. 1. obhajala svoj 2. občni zbor.
(Plača v javni boleniŠnici) v Celju znaša od novega leta naprej 72 kr. (poprej 63) od človeka na dan.
(V Kozjem) je razpisano mesto poštnega ekspe-dijenta z letno plačo 300 fl. in uradno doklado 80 fl. Kaucija znaša 300 fl.
(G. Hermanov) govor se bode prihodnjič razposlal kot doklada k Slov. Gospodarju.
(Za društvo duhovnikov) so nadalje vplačali čč. gg. Vraz Jož. starejši, Slanič, Hribovšek, Pleš-nik, Petan, Matoh, Planinšek in Cank po 11 gld. Sevnik 28 fl., Geč 2 fl., Brglez 1 gld. in Kocuvan 2 fl. -
(Spremembe v lavant. Škofiji:) C. g. Kočevar Jož. pride za kaplana v Loko; kaplanija pri sv. Frančišku ostane začasno izpraznjena.
(Dražbe) 7. jan. Jož. Molan v Spod. Pohanci 1795 fl., Fr. Rakuša v Negovi (2.), Martin Svetej v Loki 1417 fl. — 8. jan. Mart. Parežnik v Kapli 1296 fl., Marija Suhač v Šihlovi 4046 fl., J. Stol-ker v Polzeli 14,000 fl. (3.), Jož. Fradl na Vranci 1000 fl., Jan. Reušl v Ormužu 12000 fl., Marija Supanc v Lipi in Jan Steiner v Gotovljah 4291 fl.
Tržna cena	V		v		v			V	V	
	Mari-						Varaz		Celov-	
pretekli tuden	boru		rtllju		Celju		dinu		cu	
	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl ¡kr.		fl	kr.
Pšenice vagan . .	4	80	4	60	4	80	4	25	5	50
Rži „ . .	3	70	3	80	3	85	3	30	3	90
Ječmena „ . .	3	40	3	—	3	25		_	2	90
Ovsa „ . .	1	90	2	15	2	50	—	1__	2	_
Turšice „ . .	3	10	2	70	3	20	2	35	2	50
Ajde	2	70	2	40	—	—	2	70	3	
Prosa „ . .	3	10	2	45	2	90	—	_	2	_
Krompirja „ . .	1	50	1	20	1	20	1	60	—	10
Sena cent ....	1	40	1	60	1	40	1	60	1	_
Slame (v šopkih) .	1	50	_	_	1	45	2	—	1	5
„ za steljo	1	10	1	—	1	20	—	—	—	90
Govedine funt . .	—	24	__	26	—	26	_	20	—	23
Teletine „ . .	—	29	_	28	—	30	_	27	_'	26
Svinjetine „ . .	—	28	_	28	—	28	—	28	Lil	30
Slanine „ . .	—	32	—	32	—	36	—	44	—	45
I.olerijne Številke:
V Gradcu 24. decembra 1875: 56 61 78 38 66. Na Dunaju „	„ 45 54 44 33 72.
Prihodnjo srečkanje: 8. januarja 1876. Najnovejši kurzl na OuuitJu.
Zedinjeni drž. dolg (100 gl.) 4 gld. 20 kr. %> . Upne (kreditne) srečke po 100 gl. prvotne vrednosti, brez obresti, pa s 4kratnim srečkanjem .
Ažijo srebra .............
zlata .............
fl.|	kr.
69	40
167	
104	10
5	31
2-6
Dr. J. N. Orosel
advokat
dozdaj v Šmarji pri Jelšah odprč 3. prosenca 1876. odvetniško pisarno v
Mariboru hiš. štev. 22 Gračkega predmestja in sprejme nadomestovalnega koncipijenta in izurjenega prepisalca.
Listič uredništva: Dopis iz Slov. Bistrice, sv. Tomaža, potem g. M. P. v Ž. prihodnjič! Vsem lepa hvala.
17—18
o ž j a s t,
(sv. Valentina ali veliki beteg) ozdravlja pismeno zdravnik I>r. KLillisch. v
Draždanih (Dresden), Neustadt 4. (poprej v Berolinu.) —
8000 ljudem je že bilo pomagano!
jOg-losnili«, prilogak ^tev. 1. „Slov. Groap.«
Šolske službe.
Za namestiti so: 1. učiteljska služba v Ce-zanjevcib s plačo 550 gold, in s stanovališčem. 2. podučiteljske službe v Malinedelji, sv. Križu po 440 gold., v Ljutomeru po 560 gold, v slučaju definitivnosti prositeljev.
Prošnje ulagajo se do 27. januarja 1876.
Oirajni šolski svet t Ljutomeru, dne 17. decembra i8?5.
Predsednik: ni. PvemefHlein.
I
Ces. V^ŠE^S dvorni puškar
Ivan M. Erhart,
v llariboru
priporoča svojo zalogo za darila v Božiču in novem letu.
Puške dvocevke od spredej za
nabijati iz železa od . . gl. 11 — 15 Puške dvocevke od spredej za
nabijati iz svila (diota) od „ 16 — 30 Lefaucheux (lefoše) . . . „ 22 — 200 Lencaster (leukaster) . . . „ 40 — 250
Revolverje od.....„ 6 — 18
Pištole dvocevke . ... „ 2.40 kr. ,, enocevne . . . . „ 1.20 „
Vedno se tudi nahajajo v zalogi vsakovrstni patroni in drugi predmeti za lovce.
Popravljanje se zvišuje naglo in prav po nizkej ceni.

Oznanito»
2—3
Naš rojak gospod doktor Spešič se je v Ljutomeru nastanovil, kder sedaj kot doktor vsega zdravilstva ljudi ozdravlja in se p. n. občinstvu tukaj priporoča.
Dr. Alojzij Gregorič
je svojo odvetniško pisarno odprl v
Ptuju
na Florijanovem trgu, v hiši gospoda Bračko-ta. 3—3
Pravi
WILHELMOVI
antiartritični antirevmatični
čaj za čiščenje krvi
(Čisti krv zoper protin in revmatizem.) je kot
zimsko zdravljenje
edino gotovo zdravilo brv čisteče sredstvo,
S privoljenjem c k. dvorne J pisarne vsled ! sklepa na Du- j naji 7. dec. 1858.
ker je od prvih medicinskih avtoritet
Evrope
Vsled Nj. Vel. Najvišjega povelja zoper po-narejenje zavarovano. Dunaj, 28. marca 1871.
z najboljim uspehom upotrebljevano bilo.
Ta čaj čisti celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, dele celega trupla in odvrne iz njega po nastranjem upotrebljevanju vse nečiste za bolezen nabrane reči; tudi je učinek gotovo ustrajajoč.
Temeljito ozdravljenje protina, rovmatizma, otročjih žil in zastaranih trdovratnih bolezni, vedno gnoječih se ran, kakor vseh spušajev pri spolnih boleznih in po koži, mozolov po teiesu ali licu, liša-jev, sifilitičnih ran.
Posebno ugoden nspeh je imel ta čaj pri za-gnjetenji jeter in vranice, enako pri zlati žili, zlatenci, silnem bolenji po čutnicah, kitah in udih, potem pri tišanju v želodcu, vetrovih, zaporu, scavnih nadlogah, močenju, možkem oslabljenji, toku pri ženah.
Bolezni, kakor bramorji, žlezni otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako se pije čaj neprenehljivo, kajti on je hladeče sredstvo, ki raztopi in žene scav-nico. Celi kup spričeval, pripoznavalnih in pohvalnih pisem, ki se tirjane zastonj dopošiljajo, spričuje resničnost zgorej uvajenih razlogov.
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo!
Pravi Wi 1 bel m o v i antiartritični antirevmatičn1 čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikacije Wilhelmovega antiartritičnega antirev-matičnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchen pri Dunaju ali v mojih po časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, po 8 olirokov razdeljen,
po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezicih t gld., posebej za kolek in zavoj 1© kr.
Na ugodnost p. n. občinstva so pravi Wilhel-mo v an t ia rt r i ti č n i anti r e v mati čni čaj dobiva v Mariboru pri Alojziju Kvandestu, v Celju pri Fr. Raušerju in v Baumbahovi apoteki, v Mozirju pri Tribuc-u, v Podčetrtku pri Mlillerju, v S'ov. Bistrici pri Janezu Janošu, v Slov. Gradcu pri Kali-gariču, v Ptuju pri Drag. Girodu, v Varaždinu pri dr. Hattlerju in v Ljubljani pri Lasniku, apotekarju.
ALBERT SAMASSA,
c. kr. dvorni zvonar izdeljavec strojev in raznoterega orodja pri gašenju ogna v Ljubljani,
priporoča p. n. cerkvenim, predstojnikom in občinskim zastopom:
Vbrana zvonila
z vso potrebščino, kakor jarmi: ojnice okovi. Zvon tudi 40 centov teže, zamore en mož zvoniti; dalje priporoča vse vrste brizgalnic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike iz medenine, ventile, šravbe itd. itd.
It o tt a i nižji ceni.
Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko omislijo, privolim
\ Diploma [ i pripoznanjaj ]
plačevanje v obrokih.
14 svetinj
Diploma pripoznanja
M 18—19
M
Važno za kmetovalce!
V Clayton in Mlmrtlimi zalogi gospodarskih mašin
za Štajersko, Koroško, Hrvatsko in Kranjsko
v
Mariboru
Nr. 91. v Gračkem predmestju Nr. 91.
so za prodajo pripravljene najizvrstniše gospodarske mašine, na primer: mlatilnice, koje se gonijo ali s soparom, vodo, vitalom ali z rokami, potem: mašine za košenje trave, detelje in žita, razne mašine sejalnice, mlini za šrotanje in za drobno mlenje, drnz-galnice in stiskalnice, koruzo - lušniki, plugi, brane, mlinske žage, vinske pumpe, male
brizgalnice, gasilnice, pipe itd. itd.
A M »4
Ondi se dobivljajo tudi zvedenci, ki dobro umejo vsakovrstno mašinarsko delo na primer: stavljenje mlinov, žag-, žg-anjarij, izdelovanje mlin-skih koles itd. itd.
Prevzamejo se tudi
vsaliojaka doticna popravila
in to po najnižji ceni.
J