1 petek, 15. septembra 2023 Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 15. septembra 2023, leto 8, šte­vil­ka 16 Zelena luč za sofinanciranje hotela Zaradi poplav ob dohodek Avgust na Veliki planini predstavlja vrhunec turistične sezone, ki pa je bila tokrat zaradi poplav praktično povsem onemogočena. Aleš Senožetnik Terme Snovik so uspešno kandidirale na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za sofinanciranje naložb v turistične nastanitve. Odobrenih je 1,8 milijona evrov. Kamniška Bistrica – Dostop v dolino Kamniške Bistrice je bil zaradi posledic poplav onemogočen celoten avgust, cesta do spodnje postaje žič­ nice se je odprla šele zadnji Ana Jagodic Dolžan Snovik – Na razpis, name­ njen podpori vlaganj v turi­ stične nastanitve, je prispelo 98 vlog, pozitiven odgovor ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pa je preje­ lo 58 vlagateljev, od tega 25 za sofinanciranje popolne prenove, ostalih 33 za novo­ gradnje. Med njimi so Ter­ me Snovik, ki so za razvojna sredstva kandidirale s pro­ jektom Kneipp Naturhotel. »Zagotovo smo zadovoljni, da smo bili uspešni na razpi­ su, naš projekt so zelo dobro ocenili, kar je potrditev, da smo ga kvalitetno pripravili. Odobrena sredstva sicer predstavljajo le okoli 17 od­ stotkov celotne investicije. Kriteriji so pač takšni, da in­ vestitorji v osrednjem in za­ hodnem delu Slovenije lah­ ko dobijo maksimalno okoli 20 odstotkov sredstev,« nam je ob odobritvi podpore po­ vedal prokurist Ivan Hribar. Kot je še pojasnil, je gradnja hotela del njihovega investi­ cijskega načrta za naslednje dolgoročno obdobje, ki te­ melji na viziji trajnostnega razvoja. »Primarni razlog je seveda, da želimo podaljšati sezono na 365 dni, hkrati pa želimo še izboljšati svojo po­ nudbo, želimo nadgraditi svoje produkte in storitve in tako gostom ponuditi višji standard. Predvideno je na primer, da gostje iz hotela lahko pridejo do velnesa v kopalnem plašču.« V hotelu naj bi bilo 120 le­ žišč, tri dvorane (razvijati že­ lijo tudi segment kongresne­ ga turizma), restavracija, recepcija za hotelske in apartmajske goste … Idejne rešitve so družbenikom, lo­ kalni skupnosti, občini in drugim predstavili konec lanskega leta. »Zdaj imamo na papirju izkristalizirano idejo, s katero smo bili us­ pešni tudi v postopku spre­ membe prostorskega načrta, kar pomeni, da hotel lahko umestimo v prostor. Aktiv­ nosti za pridobitev pravno­ močnega gradbenega dovo­ ljenja nameravamo v naslednjih korakih pospeši­ ti, hkrati pa iščemo odgovo­ re na vprašanja, povezana z gradnjo. Skupaj z družbeni­ ki želimo najti rešitve, s ka­ terimi bomo investicijo kva­ litetno pripeljali do konca, bistveno pa je, da bomo z njo dosegli ustrezne učinke. Vemo, kakšne so cene grad­ nje, vemo, da se dvigujejo tudi obresti, na drugi strani pa je izziv kadrovska situaci­ ja. Z občino se moramo po­ govoriti o komunalnem pri­ spevku in možnostih ureditve ceste do naših term,« je razložil Hribar. Ministrstvo za gospodar­ stvo je za gradnjo hotela v Termah Snovik odobrilo 1,8 milijona evrov, kar je naj­ višji znesek sofinanciranja. Ob predstavitvi rezultatov je med drugim še pojasni­ lo, da naj bi bili podprti projekti realizirani do sre­ dine leta 2026. dela kmalu zaključena.« V teku so tudi postopki za manjši vrtec – kdaj bo lahko sprejel otroke, je po besedah prokurista trenutno težko reči – ter za novi velnes, s katerim želijo povečati vo­ dne površine (poleg pokritih naj bi bile vse leto na voljo tudi odprte), razširiti masaž­ ne in terapevtske prostore ter urediti prostor za fitnes. letna turistična sezona, manj gostov.« Tudi sicer so občut­ ki mešani, pravi Hribar. »Opažamo, da se še vedno odražajo posledice epidemi­ je, v kateri je kar nekaj manj­ ših agencij, s katerimi smo sodelovali, propadlo. Zato se je treba prilagajati razmeram in iskati rešitve, ki bodo omo­ gočale pozitivno poslovanje,« je sklenil Hribar. OBČINSKE NOVICE OBČINSKE NOVICE AKTUALNO ZANIMIVOSTI Z rebalansom zagotovili sredstva Most je odprt Sistem na zelo visokem nivoju Nevidna življenja v stripu Pogovarjali smo se z ministrom za obrambo in nekdanjim kamniškim županom Marjanom Šarcem, ki je dober mesec po poplavah ocenil nivo intervencije. Ivan Mitrevski je uveljavljen stripar in ilustrator, ki ustvarja predvsem za otroke in mladino. Tokrat se je prvič lotil tematike za odrasle in nastala so Nevidna življenja. stran 5 stran 8 stran 2 PREVOZ DO ZDRAVSTVENIH USTANOV DOSTAVA IN KURIRSTVO AIRPORT TRANSFER N A J B O L J P R I J A Z E N TA X I Terme Snovik / Foto: Gorazd Kavčič V Zgornjih Stranjah so z začasnim montažnim mostom povezali oba bregova Kamniške Bistrice. stran 3 V Snoviku še druge naložbe V letošnji jeseni je v Termah Snovik predvideno odprtje kampa z desetimi parcelami za avtodome in počitniške prikolice ter dvajsetimi pro­ stori za šotore. »Urejamo manjši kamp, ki bo odprt vse leto; računamo, da bodo Po katastrofalnih poplavah so v Snoviku, kjer vremen­ ska ujma k sreči ni povzroči­ la večjih težav in škode, sprejeli več kot sto evakuira­ nih domačinov in turistov. »Nudili smo jim namestitev in tople obroke, s tem smo nekoliko olajšali situacijo, v kateri so se znašli. Nas ujma direktno ni prizadela, posre­ dno pa, saj smo imeli v prvi polovici avgusta, ko je top po­ taxi-toni.si Glasbena šola s srcem »Primarni razlog je seveda, da želimo podaljšati sezono na 365 dni, hkrati pa želimo še izboljšati svojo ponudbo ...« Lepo vabljeni k vpisu GLASBENIH URIC ZA NAJMLAJŠE POUKA KLAVIRJA IN PETJA POUKA KLAVIRJA POUKA PETJA DoReWe d.o.o., Mestni trg 10, 1000 Ljubljana Kamniški občinski svetniki so zagotovili sredstva za pokrivanje intervencijskih stroškov in stroškov za nujna sanacijska dela po poplavah. PREVOZ OSEB dan avgusta, takrat pa je po­ novno začela delovati tudi nihalka. Ker ravno avgust na planini predstavlja vrhunec turistične sezone, se bo eno­ mesečna ustavitev poznala tudi na poslovanju družbe Velika planina. 2. stran NA VAŠI OSNOVNI ŠOLI ALI V VAŠEM VRTCU! VPIŠI SE NA NAŠI SPLETNI STRANI ALI NAS POKLIČI www.dorewe.com 051-223-221 2 petek, 15. septembra 2023 Občinske novice Zaradi poplav ob dohodek 1. stran »Avgusta je na Veliki planini vrhunec turistične sezone, avgust pa je za poslovanje podjetja najpomembnejše obdobje v letu, saj samo v tem mesecu podjetje ustvari četrtino celotnih letnih prihodkov in celoten letni dobiček. Zaradi nedostopnih prometnih povezav do Velike planine je Velika planina poti do gradbišča šestsedežnice na Veliki planini iz smeri doline Črne, Kranjskega Raka in naprej do Rakovih ravni. Pristojne službe so ceste glede na razmere v Sloveniji in glede na poškodbe relativno hitro popravljale, celotna dostopnost za težka in dolga vozila, kot so npr. priklopniki, ki dovažajo opremo za sedežnico, pa še sedaj ni v ce- Kljub zamudi pri gradnji šestsedežnice na Veliki planini računajo, da jo bodo dokončali do roka. izgubila skoraj celoten avgust, v katerem bi sicer ustvarila približno 500 tisoč evrov prihodkov in 330 tisoč dobička,« nam je povedal direktor družbe Tomaž Štefe, ki dodaja, da so poplave, poleg izpada dohodka, povzročile tudi za okoli deset tisoč evrov škode na objektih, opremi in zalogah. V avgustu bi družba sicer predvidoma ustvarila približno 500 tisoč evrov prihodkov in 330 tisoč dobička. Zaradi vremenskih razmer in neprevoznosti poti je bila dva tedna skoraj povsem ustavljena tudi gradnja šestsedežnice Šimnovec, nato pa so se dela nadaljevala v zmanjšanem obsegu. »Največji izziv je bila celovita vzpostavitev dovoznih loti vzpostavljena,« pojasnjuje Štefe, ki dodaja, da so dela zaradi tega že v zamudi, skupaj z izvajalci pa se trudijo, da bo sedežnica vendarle dokončana v rokih, ki bodo omogočili tudi črpanje celotnih odobrenih evropskih sredstev. Kot je znano, je podjetje za 12-milijonsko investicijo pridobilo tudi dobrih sedem milijonov evrov evropskih sredstev. Z izbranim izvajalcem, podjetjem Leitner in partnersko družbo Riko, so pogodbo za izgradnjo nove sedežnice podpisali konec marca, dela pa naj bi bila zaključena še letos. Pot do spodnje postaje nihalke je prevozna, nihalka pa obratuje vsake pol ure med 8. in 18. uro. Dostop na planino je mogoč tudi po cesti preko Kranjskega Raka do parkirišč na Rakovih ravneh in Ušivcu, a ne čez Črnivec, kjer je cesta še vedno zaprta. Za uporabo znamke Srce Slovenije Kamnik – Razvojni center Srca Slovenije objavlja razpis za pridobitev oz. podaljšanje pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke Srce Slovenije za leto 2023. Za pridobitev pravice do uporabe blagovne znamke Srce Slovenije se lahko prijavijo registrirane pravne ali fizične osebe s sedežem na območju občin Srca Slovenije, torej tudi občine Kamnik, ki ponujajo pridelke, izdelke in storitve in izpolnjujejo pogoje razpisa. Rok za prijavo na ocenjevanje pridelkov in živilskih izdelkov ter rokodelskih izdelkov in izdelkov unikatnega ter industrijskega ocenjevanja je 6. oktober, rok za prijavo na ocenjevanje vodenih doživetij pa 27. oktober. Obrazci za prijavo in ostale podrobnosti razpisa so na voljo na spletni strani razvojnega centra. A. Se. OdgovornI uredniK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA OdgovornEGA uredniKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si Oglasno trženje: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 Zahvale, osmrtnice, NAROČNINE: osmrtnice@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 3. izredna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Z rebalansom zagotovili sredstva Kamniški občinski svetniki so soglasno sprejeli rebalans proračuna in s tem zagotovili sredstva za pokrivanje intervencijskih stroškov in stroškov za nujna sanacijska dela po poplavah. Aleš Senožetnik Kamnik – Prejšnjo sredo so se kamniški občinski svetniki sestali na tretji izredni seji tretjega mandata. Na dnevnem redu je bila zgolj obravnava rebalansa letošnjega proračuna. »Rebalans je pripravljen zaradi zagotovitve sredstev za odpravo posledic neurja in poplav, ki so prizadela občino Kamnik v mesecu juliju in avgustu. Po pregledu in oceni načrtovanih prejemkov in izdatkov Občine Kamnik so predlagane ustrezne korekcije tako v smislu povečevanja kot tudi zmanjševanja nekaterih prihodkovnih in odhodkovnih postavk, pri nekaterih proračunskih postavkah pa je predlagana samo sprememba strukture v okviru posameznih postavk, ki je prilagojena dejanskim namenom enotne ekonomske klasifikacije, pri čemer skupna višina postavke ni spremenjena,« je o glavnem razlogu za tokratni rebalans povedala poročevalka Marija Kos s kamniške občinske uprave. Rebalans prinaša novo proračunsko postavko »odprava posledic naravnih in drugih nesreč«, v vrednosti 4,1 milijona evrov, iz katere se bodo pokrivali intervencijski stroški in stroški za nujna sanacijska dela. Za hitro sanacijo Svetniki, ki so se oglasili v razpravi, so pohvalili kvalitetno izvedeno intervencijo in požrtvovalno delo gasilcev ter ostalih služb, ki so sodelovale. Nekateri so sicer izrazili obžalovanje, da je pri določenih projektih prišlo do zmanjšanja proračunskih sredstev. Svetnica Bojana Svetniki so soglasno potrdili rebalans proračuna. / Foto: Aleš Senožetnik Pančur je ob tem poudarila nižanje sredstev za urejanje varnih šolskih poti, Karla Urh pa med drugim sredstva za fotovolatiko pri Osnovni šoli Stranje. »Denar smo odvzeli pri tistih projektih, ki niso bili nujni in jih še nismo začeli, medtem ko se bodo projekti, ki so v teku, nadaljevali,« je terminskim planom načrtovanih sanacijskih del. Rebalans proračuna je bil potrjen s 27 glasovi za in brez glasu proti. Kot nam je po seji povedal Slapar, se bodo sanacije lotevali po prioritetni listi, že v preteklih tednih pa so marsikaj vzpostavili v prvotno stanje. »Najprej je na vrsti sa- »Najprej je na vrsti sanacija plazov, ki ogrožajo stanovanjske objekte. Vse lokacije imamo popisane, pregledali so jih strokovnjaki in zdaj bo treba čim prej pristopiti k sanaciji,« pravi župan Matej Slapar. povedal župan Matej Slapar in dodal: »Trenutno je vsa naša pozornost namenjena sanaciji prizadetih področij, preostalo pa bomo nadaljevali takoj, ko bo to mogoče.« Svetniki so opozorili tudi na to, naj občina čim prej izdela konkreten načrt s nacija plazov, ki ogrožajo stanovanjske objekte. Vse lokacije imamo popisane, pregledali so jih strokovnjaki in zdaj bo treba čim prej pristopiti k sanaciji,« pravi Slapar, ki med prvimi prioritetami izpostavlja tudi sanacijo kanalizacijskega omrež- KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2023 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 6. oktobra 2023, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 28. septembra 2023. Minister Uroš Brežan ob ogledu poplavljenih območij / Foto: Aleš Senožetnik ja, ki je bil na več mestih poškodovano, dokončno pa bo treba urediti tudi vodovodni sistem. Med prioritetami pa je tudi zagotovitev prevoznosti cestne infrastrukture do posameznih hiš. Tudi to pa jim je v večini že uspelo. Na obisku tudi minister Brežan Slaparja veseli, da je tudi država resno pristopila k sanaciji posledic poplav. Kot je že večkrat poudaril, bo v prihodnje več treba narediti tudi na področju urejanja vodotokov in hudournikov, ki so v pristojnosti države. Stanje na porečju Kamniške Bistrice v severnem delu občine je prejšnji teden predstavil tudi ministru za naravne vire in prostor Urošu Brežanu, ki si je ogledal posledice v Bistričici na Krivčevem in Žagi. Poteka pa že sanacija oz. gradnja nasipa v Šmarci, ki bo v prihodnje preprečil prelivanje vode. Minister, ki si je ogledal tudi stanje v sosednjih občinah, je po zaključku obiska izrazil zadovoljstvo nad potekom sanacije. Kot ključno nalogo v tem trenutku je navedel pretočnost vodotokov, ki bo, kot je dejal, zagotovljena do konca meseca. Občina Kamnik je sicer v državnem sistemu prijavila za 70 milijonov škode na stanovanjskih objektih in občinski infrastrukturi. Ob upoštevanju škode, ki je nastala tudi na državni infrastrukturi in vseh sanacijskih ukrepih, ki bodo potrebni za zagotavljanje večje poplavne varnosti, pa se vrednost celotne sanacije giblje okoli pol milijarde evrov. 3 petek, 15. septembra 2023 Občinske novice Most je odprt Včasih je dovolj že pogovor V Zgornjih Stranjah so z začasnim montažnim mostom povezali oba bregova Kamniške Bistrice. V Kamniku se sicer nadejajo, da bo država kmalu začela tudi gradnjo modernega dvopasovnega. Tudi občanom Kamnika, ki se zaradi posledic poplav spoprijemajo z duševnimi stiskami, je na voljo psihološka pomoč. Aleš Senožetnik Zgornje Stranje – V četrtek popoldne se je s simboličnim prevozom gasilskega vozila za promet sprostil začasni montažni most v Zgornjih Stranjah, ki je tudi v tem delu Kamniške Bistrice nadomestil v poplavah porušen most in tako ponovno povezal oba bregova reke. Gre za šeststo tisoč evrov vredno investicijo, Kot je poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je skupaj s kamniškim županom Matejem Slaparjem pospremila odprtje, je most v Zgornjih Stranjah pomemben tudi zato, ker po njem poteka tudi šolska pot. Na štirideset metrov dolgem mostu promet poteka enosmerno in je urejen s semaforjem. Vozišče meri štiri metre, celotna širina mostu pa šest, na vsaki strani je namreč urejena tudi konstrukcija za pešce. Gradbena dela sta izvedli Gorenjska gradbena družba in družba Žurbi eko, mosta pa je postavila inženirska četa Slovenske vojske. »Vsi skupaj smo dokazali, da se v kratkem času lahko da narediti ogromno. Čaka nas še ogromno dela in sa- Aleš Senožetnik Investicija v montažni most je znašala šeststo tisoč evrov. / Foto: Aleš Senožetnik nacije. Po enem mesecu in treh dneh odpiramo cestno povezavo od Kamnika, mimo nekdanje smodnišnice čez stranjski most v Stahovico. Cesta v Kamniško Bistrico je že odprta in verjamem, da bomo kmalu prišli tudi do cestne povezave do Črnivca. Iskrena hvala vsem vpletenim inženirjem in vsem, ki ste prispevali, da je začasni most v kratkem času ogledal luč sveta,« je ob odprtju mostu povedal Slapar, ki si želi, da bi država na tem mestu čim prej začela gradnjo modernega dvopasovnega mostu, za katerega je projekt že pripravljen. »Projekt za novi most ni več v predalu, ampak ga je treba revidirati in preveriti, ali je treba karkoli spremeniti ter prilagoditi novemu okoljskemu stanju,« je o projektu povedala ministrica, ki konkretnih obljub o tem, kdaj bi ga lahko začeli graditi, ni že- lela dati. »Takoj ko bo znano, bomo to z veseljem povedali. Naš cilj je v proračunu načrtovati sanacijo škode in tudi nadgradnjo na določenih povezavah v letih 2024 in 2025. To je moja velika želja in verjamem, da se s skupnimi močmi to da narediti,« je povedala ministrica, ki dodaja, da so cestne povezave in mostovi ena od glavnih prioritet države pri sanaciji škode ob poplavah. Poziv županov državi Dan odprtih vrat Župani devetih občin porečja Kamniške Bistrice so se v Samostanu Mekinje zavzeli za čimprejšnjo in učinkovito sanacijo po poplavah ter sprejete sklepe posredovali vladi. Aleš Senožetnik Mekinje – Župani so že sredi avgusta vladi predlagali vzpostavitev skupne tehnične pisarne za koordinacijo in usklajevanje priprave na izvedbo sanacijskih ukrepov na povodju Kamniške Bistrice, ki bi imela sedež v Samostanu Mekinje. »Tako ali drugače so bile prizadete vse občine. Na celotnem območju je bilo poškodovanih več kot dva tisoč objektov, škoda pa je ogromna, zato pozivamo vlado k ukrepanju,« je po sestanku povedal kamniški župan Matej Slapar. Poleg kamniškega so bili na sestanku v Mekinjah prisotni tudi župani občin Cerklje, Dol pri Ljubljani, Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Razpravljali so o ukrepih, ki so potrebni, da bi čim prej začeli sanacijo poplavljenih območij. Izoblikovali so tudi pet sklepov. Poleg tega, da so se zavzeli za podaljšanje roka za vnos škode v sistem, so vlado pozvali, naj zagotovi zadosti finančnih sredstev za poplačilo vseh interven- Župani porečja Kamniške Bistrice so vladi predlagali ukrepe za hitro in učinkovito sanacijo po poplavah. / Foto: Aleš Senožetnik cijskih stroškov. Zgolj v Kamniku je bilo v času intervencije ves čas aktiviranih okoli 300 gasilcev, ki pa po besedah kamniškega župana – za razliko od nekaterih drugih društev po državi – večjih težav z opremo niso imeli. Vlado so še pozvali, da pozornost posveti rednemu vzdrževanju in sanaciji tudi manjših pritokov in hudour- nikov ter zaradi izdelave ocene ogroženosti o tem redno poroča občinam, enkrat letno pa poda poročila o tehničnem pregledu. Prav tako pozivajo k pospešitvi projektov, za katere je dokumentacija že pripravljena ali pa je v pripravi. Ob tem je kamniški župan poudaril predvsem čimprejšnji začetek gradnje modernega dvopasovnega mostu v Zgornjih Kamnik, Domžale – Osebe, ki po zdravnikovi oceni potrebujejo pogovor ali drugo lažjo obliko psihološke pomoči znotraj kamniškega zdravstvenega doma, obravnavajo v Centru za krepitev zdravja na številki 051 682 805, vsak dan med tednom od 7. do 18. ure. Psihološko pomoč in podporo na terenu nudijo tudi enote NIJZ preko dispečerske številke 041 454 998, vsak dan, tudi ob koncih tedna, od 8. do 18. ure. Po pomoč pa se občani lahko obrnejo tudi na telefonsko številko Centra za duševno zdravje Domžale (01 72 45 141), ki pokriva tudi območje kamniškega zdravstvenega doma. Po besedah vodje centra v Domžalah Katarine Barbare Štrukelj so bili še posebej aktivni na območjih Bistričice, Stahovice in Kamniške Bistrice, ki so jih poplave močno prizadele. »Strah in stiske na tem območju so večje in še ostajajo, saj nekateri prebivalci še danes ne vedo, ali se bodo vrnili v svoje hiše ali ne in kaj jih čaka ob naslednjem resnem deževju,« je povedala in do- dala, da se na Centru takoj odzovejo na vsak klic ali e-sporočilo. »Še isti, najkasneje naslednji dan, osebo pokličemo, da pridobimo dodatne informacije o potrebni pomoči, nato se na timskem sestanku odločimo glede nadaljnje obravnave. Približno 50 odstotkov ljudi, ki nas kontaktira, potrebuje samo pogovor, v času poplav je ta delež še večji. Ostale usmerimo v zanje najbolj ustrezne skupine, nadaljnjo obravnavo v ambulanti ali skupnostno obravnavo na terenu.« Vodja centra poziva vse, ki čutijo stisko, da izkoristijo priložnost in se pogovorijo s strokovnjakom. »K nam lahko pridete brez napotnice. Mogoče bo pomagal že pogovor, mogoče vam bomo predlagali nadaljnjo obravnavo. Pomembno je, da premagate strah, da premagate dvom in polno živite svoje življenje. Rada bi poudarila, da so poplave, ki smo jim bili priča, katastrofičen dogodek in da so prisotne stiske nekaj pričakovanega, da ne gre za duševne bolezni. Tudi kadar doživljamo stisko zaradi 'krivde preživetja', ker nas poplave niso prizadele,« pravi. Stranjah in protipoplavne ukrepe v Šmarci. Zavezali pa so se tudi, da bodo aktivno sodelovali pri pripravi občinskih podrobnih prostorskih načrtov za odpravo posledic naravne nesreče, kot so predvideni v interventnem zakonu, ter tudi pri ostalih aktivnostih. Medobčinska tehnična pisarna pa bo aktivno sodelovala z državno. Aleš Senožetnik Domžale – Na Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik na Študljanski 91 v Domžalah v soboto, 7. oktobra, od 9. do 13. ure pripravljajo dan odprtih vrat, na katerem bodo obiskovalcem podrobno predstavili procese čiščenja odpadne vode. Ob 9.30 bodo zbrane najprej nagovorili župani in županja občin lastnic, med gosti pa bodo tudi predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije RS za vode, Agencije RS za okolje, Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, Instituta Jožef Stefan, Nacionalnega inštituta za biologi- jo, komunalnih podjetij, krajevnih skupnosti ter društev, s katerimi sodelujejo. Udeležencem bodo predstavili koncept prihodnje čistilne naprave, ki se bo spremenila v tovarno virov novih strateških surovin, kot je voda za ponovno uporabo, gorivo in fosfor. Pri tem poudarjajo, da imajo tudi občani pomembno vlogo pri ravnanju s tistimi odpadki, ki ne sodijo v hišne odtoke in stranišča ter obremenjujejo kanalizacijski sistem. Udeležencem bodo v ta namen poklonili tudi posodo za zbiranje odpadnega jedilnega olja v gospodinjstvih, ki ga bodo odslej zbirali tudi na čistilni napravi. Še vedno zbirajo sredstva Kamnik – Na Župnijski karitas Stranje je še vedno mogoče prispevati finančno pomoč za prizadete v poplavah (TRR: SI56 0231 2009 2388 532, sklic: 2023, Namen: POPLAVE KAMNIK). Do 3. septembra se je na transkacijskem računu zbralo približno 80 tisoč evrov. Občina Kamnik pa je prejela tudi donacijo banke NLB v višini sto tisoč evrov in donacije Občine Brezovica v višini tisoč evrov. Zbran denar preko računa Karitas bo namenjen izključno fizičnim osebam, ki so v poplavah utrpele škodo, donacija NLB pa v sklad za trajnostno obnovo in vlaganje v urejanje vodotokov, protipoplavno zaščito in saniranje plazov. Sredstva za enkratne denarne pomoči bo zagotovila tudi Občina Kamnik. Sredstva bo razdelila posebna humanitarna komisija. A. Se. 4 petek, 15. septembra 2023 Občinske novice, mnenja Zahvala Družina Burja iz Potoka v Črni 6a se po uničujoči ujmi, ki nas je doletela 4. in 5. avgusta, vsem dobrim ljudem, ki ste nam na kakršen koli način nesebično pomagali, stali ob strani ter olajšali življenje, najlepše in iskreno zahvaljujemo. Bilo vas je ogromno, zato vsakemu posebej srčna hvala, saj ste prispevali svoj del, da se naše življenje hitro postavlja nazaj v normalo. Iskrena hvala vodstvu in predstavnikom Občine Kamnik, Civilni zaščiti Kamnik, Zdravstvenemu domu dr. Julija Polca Kamnik, vsem prostovoljnim gasilcem, še posebej PGD Gozd, PGD Kamnik in PGD Kamniška Bistrica, Gorskim reševalcem, Termam Snovik za topel in srčen sprejem ter varno začasno nastanitev v času evakua- Rebalans zedinil občinsko politiko Cenimo življenje in naravo Solidarnost in požrešnost Karla Urh, Gibanje Svoboda Sandi Uršič, Lista Sandija Uršiča Letos nas pestijo neurja, ki so povzročila ogromno škode v Bistričici, Stranjah, Godiču, Tunjicah, na Krivčevem, v Črni, na Županjih Njivah, v Stahovici, Zagorici, na Kregarjevem in v Zakalu. Intenzivne padavine so povzročile razdejanje na infrastrukturnih in stanovanjskih objektih, sprožili so se številni zemeljski plazovi in razdejali naše vasi. Toča in viharni veter sta poleg uničenja na gradbenih objektih povzročila škodo tudi na kmetijskih površinah. Prizori razdejanja in opustošenja, ki so ju za seboj pustile poplave, so močno pretresli tudi mednarodno javnost. Vse sile za zaščito in reševanje so že od prvega trenutka na intervenciji. Pomoč ljudem, ki so se zaradi katastrofalne ujme znašli v hudih stiskah, je bila ključna, zato iskrena hvala vojakom Slovenske vojske, Civilni zaščiti, neštetim prostovoljcem in domačinom z mehanizacijo, ki ste nam pomagali v teh težkih dneh. Tudi ministri in predstavniki ministrstev so prišli in si ogledali najbolj poškodovane predele. Zagotovili so nam, da je glavni cilj, da se ljudje, ki jih je prizadela uničujoča ujma, čim prej vrnejo v običajno življenje. Nov montažni most v Stranjah je zopet povezal dolino Kamniške Bistrice. Dostojna cestna infrastruktura je temelj razvoja lokalne skupnosti, zato pričakujem, da začnejo gra- Četrti avgust 2023 je datum, ki ga zagotovo nikoli ne bomo pozabili vsi, ki smo doživeli in preživeli tisto noč, jutro, dan … in potem dneve, ki so se spremenili v tedne. Narava nam je še enkrat več pokazala, kako smo nemočni, ko pokaže svojo moč. Za nami je dober mesec dni intenzivne sanacije, ki jo je zaznamovala izjemna solidarnost. Za trenutek sem spet dobil občutek, da kot družba ne drvimo nekam, kjer je prostor samo za individualizem in skrb za lastno korist. A žal res samo za trenutek. Medtem ko na prizadetih delih občine marsikdo ni vedel, kdaj bo spet lahko živel v svoji hiši, sem na socialnih omrežjih zasledil negodovanje zaradi počasnega popravila vodovoda. Seveda ni enostavno živeti brez vode in upam, da se bomo v naši občini po tej izkušnji še bolj zavedali dragocenosti vode in kako hitro nam lahko to, kar nam daje, tudi vzame. Vlaganje v izgradnjo, obnovo in vzdrževanje vodovodov je v domeni občine, in če smo do sedaj vlagali premalo, se mora to spremeniti. Vzdrževanje vodotokov je v domeni države – »bomo posredovali naprej«, to je bil odgovor občinske uprave, ko sem posredoval vprašanje občanke. Na podlagi pridobljene državne koncesije opravlja gospodarsko javno službo koncesionar, a tako kot pri vseh koncesijah se zdi, da je s tem, ko je dnjo novega mostu takoj po končanem revidiranju projektne dokumentacije, vezane na novo okoljsko stanje. Občinski svet Občine Kamnik je na svoji tretji izredni občinski seji potrdil rebalans proračuna. Sredstva bodo namenjena prioritetno za obnovo ujme. Pogum, vztrajnost, skrb za okolje in povezovanje ljudi so prava pot za izboljšanje razmer. Predvsem pa se zavedajmo vsi skupaj, da je narava nad človekom in jo je treba spoštovati. Večkrat sem opozarjala na problematiko varovanja okolja v dolini Kamniške Bistrice in Velike planine, ki je po strukturi visoko kraški svet, ki vse posrka vase in potem to pronica v dolino. V našo pitno vodo. Ravno tako so tu prisotni fekalni in gospodinjski vodi iz objektov v bistriški dolini. To je treba urediti prioritetno, in ne prelagati odgovornosti. Moj apel vsem lastnikom zemljišč ob rekah, potokih in hudournikih pa je, da omogočijo dostop do strug, ki jih je treba takoj sanirati in urediti. Pokličite 04/201 42 41 ali pišite: narocnine@g-glas.si koncedent podelil koncesijo, naredil že vse. Pozablja se, da je nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe na strani koncedenta oz. podeljevalca koncesije. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da v primeru, ko so pri koncesionarjih na prvem mestu dobički, zgolj opozarjanje ni dovolj! Kot družba smo in bomo na preizkušnji. Ali se bomo razvijali v smeri, ki jo skušajo s svojimi dejanji začrtati posamezniki, ki pred naravne zakonitosti postavljajo interes kapitala, ali pa bomo šli v smer, ki smo jo sposobni začrtati, ko nas dejavniki, na katere ne moremo vplivati, prisilijo, da stopimo skupaj. Zato še enkrat hvala vsem, ki ste in boste pomagali ne samo v naši dolini in naši občini, temveč na žalost v velikem delu naše države. SOLIDARNOST naj ostane med nami, pomagajte, kjer lahko, spremljajmo, kaj se dogaja okrog nas, in naj stiske posameznikov ne ostanejo neopažene. Potencialne poizkuse požrešnosti pa zatrimo že v kali. Neizmerna moč narave Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina MS Anton Iskra, občinski svetnik NSi Kamnik Mnenje občinskega svetnika Splača se biti naročnik Gorenjskega glasa Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina NSi V sredo, 6. septembra, smo bili člani Občinskega sveta Občine Kamnik enotni: 27 navzočih, med njimi tudi vsi občinski svetniki NSi Kamnik, nas je na 3. izredni seji soglasno potrdilo Odlok o rebalansu proračuna Občine Kamnik za leto 2023. Razlog za rebalans je bilo letošnje poletje, v katerem so območje naše občine prizadeli najprej močno neurje sredi julija, nato pa še katastrofalne poplave v začetku avgusta. Toda težka preizkušnja nas je zedinila v solidarnosti, medsebojni pomoči in prizadevanjih za obnovo. Izjemna gmotna škoda, ki jo je utrpela naša občina, zahteva prerazporeditev proračunskih sredstev s postavk za investicije, ki se še niso začele izvajati, na postavke za odpravo posledic letošnjih ujm. Tako so v sprejetem rebalansu proračuna predvideni izdatki v višini skoraj 40,5 mio EUR, kar je za dobrih 6 mio EUR (17,5 odstotka) več kot prej. V proračun smo uvedli še novo postavko v višini 4,1 mio EUR, namenjeno odpravi posledic naravnih in drugih nesreč, s katero bo občina pokrivala stroške intervencij in nujnih sanacijskih del. Toda občinski projekti, ki se že izvajajo, se ne bodo zaustavili: tako mdr. še naprej poteka gradnja nove stavbe Osnovne šole Frana Albrehta. Občina Kamnik je imela pred letošnjim 4. avgustom tudi na hribovitih podeželskih območjih dobro urejeno komunalno infrastrukturo: v zadnjem desetletju smo namreč zgradili novo kanalizacijsko in vodovodno omrežje, prenovili in asfaltirali številne občinske ceste, uredili varne šolske poti, nove kolesarske steze in pešpoti. Tudi državne ceste so bile dobro vzdrževane. Zdaj je na območju vzdolž Kamniške Bistrice, Črne, Bistričice in Tunjiščice precejšen del te infrastrukture poškodovan in marsikje uničen. V letih pred ujmo smo prenovili in dobro vzdrževali številne prostore osnovnih šol, vrtcev in kulturnih domov v občinski lasti, letos poleti pa je kar nekaj teh ustanov utrpelo precejšnjo škodo. In vse to bo treba obnoviti, da bi ponovno zagotovili ustrezne pogoje za življenje, delo in varnost prizadetega prebivalstva ter gospodarstva, ki pa se spoprijemata z odpravo velikanske škode na svoji lastnini in ki sta utrpeli izpad proizvodnje ter storitev. Sprožilo se je nad sto plazov in podorov, poškodovane in spremenjene so struge mnogih vodotokov. To ogroža poplavno varnost ter od države in občine zahteva čimprejšnjo sanacijo še pred jesenskim deževjem. S tem zapisom v imenu svetniške skupine NSi Kamnik izražam poklon in zahvalo vsem, ki se že več kot mesec dni požrtvovalno trudite odpravljati posledice letošnjih ujm. Mnenje občinske svetnice www.gorenjskiglas.si Prejeli smo cije, KS Črna, sovaščanom celotne doline Črna, vsem prijateljem, sorodnikom, sodelavcem in prostovoljcem iz celotne Slovenije. Prav tako se zahvaljujemo podjetju Calcit, čistilnici Pucelj, restavraciji Orient, salonu Hov Hov, Cvetličarni Lokvanj, Čebelarskemu društvu Kamnik, Jamarski zvezi Slovenije, dobrodelnim organizacijam in donatorjem … Vsem, ki ste storili toliko dobrega za nas, se srčno zahvaljujemo. V teh dneh smo spoznali, da dobrota in srčnost ljudi ne poznata meja. Uničujoča ujma nas je povezala, saj smo znali stopiti skupaj kot ljudje in skupnost ter si v nesreči nesebično priskočiti na pomoč. Naj dobrota in srčnost še naprej ostajata vodilo človečnosti. Še enkrat iskrena hvala vsakemu posebej in vse dobro vam želi družina Burja, Potok v Črni Le malokateri dan v zadnjem mesecu je minil brez omenjanja poplav in številnih zemeljskih plazov, ki so prizadeli našo občino v začetku meseca avgusta. Tudi sam sem se prebudil v poplavljeni hiši, v šoku, ko se sploh ne zaveš, da je kaj takega sploh mogoče. Kamorkoli se ozreš … voda, z eno besedo katastrofa. Pokličeš 112 in se z družino umakneš »na varno«. Ko se gasilci prebijejo do tebe, izveš, da je v celotni občini stanje katastrofalno in da smo jo še dobro odnesli! Tudi na tem mestu lahko v imenu svetniške skupine Mateja Slaparja in svojem imenu izrečem en velik HVALA vsem pristojnim službam, od gasilcev, gorske reševalne gorske, policije, Civilne zaščite, Rdečega križa, Karitasa, vojske, zdravstvenih delavcev, prostovoljcev … skratka vsem, ki so že v zgodnjih jutranjih urah petka, 4. avgusta, začeli reševati življenja in pomagati na najbolj prizadetih območjih. V veliki meri so Kamniška Bistrica, Tunjščica, Črna, vsi manjši potoki in hudourniški pritoki za seboj v neverjetno kratkem času pustili pravo razdejanje na cestni infrastrukturi ter og- romno objektih, tako stanovanjskih kot tudi industrijskih. Najhuje je bilo v dolini Črne, naselju Krivčevo, Bistričici, Stranjah, Tunjicah, Šmarci … Poleg poplav pa so ogromno škode naredili tudi plazovi, ki jih je bilo v kamniški občini več kot 140, od tega dobršen del v Tunjicah, ki so bile praktično odrezane od sveta. Sanacije plazov že potekajo, žal pa je še vedno šest domov v občini ogroženih, niso varni za bivanje in jih bo treba prednostno rešiti, za kar se bomo zavzemali v svetniški skupini. Med drugim so si prizadeta območja v naši občini ogledali tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, premier dr. Robert Golob ter ministrica za infrastrukturo ga. Alenka Bratušek. Sanacija posledic bo dolgotrajna in finančno kar velik zalogaj tako za občino kakor tudi za državo. Škoda se samo v naši občini meri v milijonih. Pomoč si lahko obetamo tudi iz solidarnostnega sklada EU. Na seji v sredo, 6. septembra, smo v svetniški skupini Liste Mateja Slaparja soglasno potrdili rebalans proračuna Občine Kamnik, v katerem smo prerazporedili sredstva na postavko 6601 – odprava posledic naravnih in drugih nesreč. Kot smo spoznali v teh dneh, se moramo zavedati, kako nemočni smo v primerjavi z naravo in kako močni smo, ko stopimo skupaj. Matija Podjed, občinski svetnik Liste Mateja Slaparja 5 petek, 15. septembra 2023 Aktualno Sistem na zelo visokem nivoju Pogovarjali smo se z ministrom za obrambo in nekdanjim kamniškim županom Marjanom Šarcem, ki je dober mesec po poplavah ocenil nivo intervencije. Mineva dober mesec od avgustovskih poplav. Na kakšen način trenutno na terenu še pomaga vojska? Vojska tudi po zaprtju državnega načrta še ostaja na terenu, zlasti na področjih, ki so bila najbolj prizadeta. Aktivi- dela. Pomembno je tudi, da smo na državnem nivoju reagirali hitro, v začetku septembra je npr. v Stranjah že stal začasni montažni most. Kar se tiče Kamnika, vem iz prve roke, saj sem bil že prvo jutro na skoraj vseh kritičnih lokacijah in v štabu Civilne zaščite, nato pa sem veljnika Civilne zaščite sploh ni bilo. V tem primeru je treba opraviti menjavo, kajti župan sam nikakor ne more brati vseh elektronskih sporočil, organizirati dela in biti za vse sam, temveč mora to delati dobro organiziran štab. Skrb za zaščito in reševanje je namreč naloga obči- Minister za obrambo Marjan Šarec / Foto: Gorazd Kavčič rana je bila že takoj, in če se omejim na Kamnik, je na terenu že od prvega dopoldneva ter je poleg gasilcev, ki so seveda temelj sistema Civilne zaščite, odigrala pomembno vlogo v intervenciji. Če se spomnim svojih županskih dni v času žledoloma leta 2014, smo imeli dobro delujoč štab Civilne zaščite, zaradi česar smo zadeve hitro reševali, a takrat nismo imeli pomoči vojske niti državnega nivoja Civilne zaščite. Zdaj je situacija povsem drugačna. Ko sem prišel na ministrstvo za obrambo, smo spremenili način dela, po katerem je vojska aktivirana takoj. Če se s tem predolgo čaka, namreč ne more biti učinkovita. Vojska je odigrala svojo vlogo že v julijskih neurjih, med poplavami pa že v prvih urah, zlasti s helikopterji, ko je reševala življenja. Zagotovo je preprečila vsaj sto žrtev. V Kamniku je helikopter prepeljal tudi ekipo Komunalnega podjetja Kamnik, ki je pregledala, kje je vodovod pretrgan, kar je bilo za ponovno vzpostavitev oskrbe s pitno vodo izrednega pomena. Že dopoldne je bila na terenu inženirska enota z delovnimi stroji in vojaki, ki so začeli prebijati plazove in pomagali z drugimi delovnimi stroji, kar je bilo še toliko pomembneje, saj je imelo Komunalno podjetje Kamnik prvi dan zjutraj kar nekaj težav, saj so bili poplavljeni. Seveda so enote zaščite in reševanja v občini že čez noč opravile ogromno nekajkrat zjutraj najprej prišel v štab v Kamnik, da sem se prepričal, kako stvari tečejo, šele potem sem odšel na druge lokacije po Sloveniji. Ste Kamničan, gasilec in nekdanji župan, zato poznate delovanje občine in štaba Civilne zaščite. Kako ocenjujete odziv na občinski ravni? Odziv vodje intervencije Jožeta Oblaka je bil profesionalen, intervencijo je vodil tako, kot jo on zna. Tudi drugi pristojni so naredili ogromno delo. V Kamniku je sistem zaščite in reševanja na visokem nivoju in tako je potekala tudi intervencija. V takšnih trenutkih so ključni ljudje, ki imajo izkušnje, zaupanje in poznajo sistem. Je bilo dobro delovanje videti tudi v drugih občinah oz. kakšne so bile med njimi razlike? Občinski poveljnik Civilne zaščite, ki ga imenuje in razrešuje župan, je izjemno pomembna funkcija, ki terja znanje in izkušnje, zato imenovanja po politični ali prijateljski liniji niso na mestu. V nekaterih občinah so stvari vzorno urejene, v drugih, največkrat manjših, pa so težave. Tu se kaže, da naša lokalna samouprava ne izvaja svojih nalog, včasih tudi zato, ker jih ne zmore. Občina, ki nima zadostne kritične mase ljudi, težko naredi tisto, kar bi bilo treba. Prvi dan poplav sem bil tudi v eni izmed občin, kjer po- ne. Dovolj časa sem bil župan, da vem, da država ni vedno opravila svojega dela, a danes je situacija vendarle drugačna. Občine bodo dobile povrnjena intervencijska sredstva in 40 odstotkov predplačila za sanacijo škode, višja je tudi povprečnina. Skratka, nismo več v časih, ko bi lahko rekli, da se ni nič spremenilo. Če primerjam, kako smo v Kamniku reševali žled in kako se danes angažiramo na državni ravni, je zadeva bistveno drugačna. V zadnjih tednih smo zasledili tudi tarnanje gasilcev nad opremo. Marsikaj je bilo uničenega ali iztrošenega. To je normalno, še posebej ko govorimo o intervenciji takšnega obsega. Vsa gasilska društva, ki so utrpela škodo na opremi, lahko to prijavijo v sistem Vulkan in jim bo povrnjena. Ko spremljamo tarnanje nekaterih društev po medijih, je očitno, da s tem nekateri niso seznanjeni. Pri tem pa ne morem mimo bistvene spremembe za slovensko gasilstvo, in sicer znižanja davčne stopnje na pet odstotkov, saj ničelna stopnja zaradi zakonodaje Evropske unije ni možna. S tem bomo gasilcem bistveno olajšali nakup opreme. Po takšni davčni stopnji je obdavčena le še knjiga. Knjiga nas je skozi stoletja ohranjala kot narod, danes ne moremo brez gasilcev. Sicer pa so gasilci na Kamniškem dobro opremljeni in organizirani, ve se, kdaj je katero društvo na vrsti za nakup novega vozila. Kam- niška občina je v tem pogledu zagotovo primer dobre prakse. Kako je z opremljenostjo struktur zaščite in reševanja? Se je ob poplavah izkazalo, da česa primanjkuje? Ministrstvo vstopa v nov razvojni cikel in v naboru novih nakupov ni le orožje, ampak tudi dvonamenska sredstva, med katera sodijo tudi helikopterji, tako da bomo stare počasi izločali. Kar se tiče sistema zaščite in reševanja v okviru našega ministrstva, smo z evropskimi sredstvi kupili 40 specialnih tovornih vozil, namenjenih zlasti za poplave, pa tudi za druge intervencije. Kot primer ene izmed lastnosti tega vozila naj povem, da lahko v primeru, ko imamo odkrito streho, s pomočjo dvižne roke napnemo folijo, ne da bi bilo treba plezati po strehi. Vozila so res vrhunska in bodo razdeljena po regijah, tako da bodo ob vsaki nesreči lahko čim prej na voljo. Imamo tudi enote za prečrpavanje velikih količin vode. Ena takšnih je pred poplavami posredovala tudi v Ribogojnici Mihov'c na Jeranovem. Zagotovo bomo kupovali tudi še delovne stroje. Skratka, oprema se ves čas izpopolnjuje in nakupuje nova. Ministrstvo za obrambo ima največji proračun v zgodovini Slovenije, in čeprav se pojavljajo tudi očitki, da bomo zaradi pomoči Ukrajini ostali brez sredstev, bojazni, da bomo ostali brez opreme, ni. Pri tem naj omenim, da je bila ukrajinska ekipa poleg nemške najštevilnejša in nam je pomagala z nekaterimi specialnimi stroji za urejanje rečnih strug. Zvišali pa bomo tudi sredstva za Civilno zaščito in posledično sofinanciranje za gasilce, tako da bodo imele gasilske organizacije dovolj sredstev. Kako je s povračilom intervencijskih stroškov občinam? Kdaj jih bodo dobili? Izkušnje iz majskih plazov in ujme na Štajerskem ter julijskih neurij kažejo, da bodo sredstva na računih relativno hitro, vsekakor pa mnogo hitreje kot v prejšnjih letih. Ko vse prizadete občine popišejo škodo in jo vnesejo v sistem, bo končni znesek hitro obravnavan na seji vlade in s sklepom vlade se potem začnejo izplačila. Kot pravite, sistem zaščite in reševanja deluje dobro. Se je morda v avgustovskih poplavah vendarle izkazalo, da ima tudi pomanjkljivosti, ki bi jih veljalo odpraviti? Zagotovo se bo kaj našlo, o tem bomo spregovorili na državni analizi, podobno kot po lanskem požaru na Krasu. Vse pomanjkljivosti bomo v prihodnje poskusili čim bolj odpraviti. PONOVNO ODVAŽAMO KOSOVNE ODPADKE PO NAROČILU Uporabnike obveščamo, da smo ponovno začeli odvažati kosovne odpadke po naročilu. Odvoz je bil zaradi izvajanja interventnih odvozov odpadkov, nastalih v poplavah, začasno zaustavljen. Vsako gospodinjstvo ima 2-krat letno možnost naročiti brezplačni odvoz kosovnih odpadkov. Naročilo lahko izvedete z izpolnitvijo in posredovanjem KUPONOV, ki ste ju prejeli skupaj z januarsko položnico (v začetku februarja), ali pa z izpolnitvijo SPLETNEGA OBRAZCA, ki ga najdete na naši spletni strani www.publikus.si/gospodinjstvo/e-obrazci/kosovni-odpadki. ALI VESTE?! Kosovne odpadke lahko tudi sami pripeljete v Zbirni center Suhadole. V tem primeru vam ob predložitvi kupona pripada dobropis v višini 8 EUR, ki ga upoštevamo ob izdaji naslednjega mesečnega računa. Občanom, ki prebivate v večstanovanjskih objektih (blok) in vam stroške ravnanja s komunalnimi odpadki porazdeljuje upravnik, pa 8 EUR nakažemo direktno na vaš osebni račun (ob oddaji odpadkov boste morali pri delavcu na tehtnici izpolniti obrazec Dobropis – direktna oddaja kosovnih odpadkov v Zbirni center Suhadole). PRIMERI ODPADKOV, KI SO KOSOVNI ODPADKI · POHIŠTVO · PREPROGE IN TALNE OBLOGE · GOSPODINJSKI APARATI IN ZABAVNA ELEKTRONIKA · ŠPORTNA OPREMA · KOPALNIŠKA OPREMA · VRTNA OPREMA · VZMETNICE · IGRAČE IN ORODJE KATERI ODPADKI NISO KOSOVNI ODPADKI IN KAM Z NJIMI? · Azbestna kritina · Avtomobilske pnevmatike in rezervni deli · Gradbeni odpadki · Izolacijski materiali · Steklo (okensko, avtomobilsko, pleksi …) ODDAJA V ZBIRNI CENTER SUHADOLE (nekatere odpadke, npr. azbestno kritino, sprejemamo le proti plačilu · Nevarni odpadki AKCIJA ZBIRANJA S PREMIČNO ZBIRALNICO · Odpadna oblačila in tekstil SUPER EKOLOŠKI OTOKI · Biološko razgradljivi odpadki RJAVA POSODA ALI HIŠNI KOMPOSTNIK Publikus d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana Aleš Senožetnik 6 petek, 15. septembra 2023 Kultura Ob obletnici zbirke Kamnik – V sredo, 27. septembra, ob 19. uri bo v Medobčinskem muzeju Kamnik potekalo odprtje razstave »Sadnikarjeva zbirka v Kamniku – 130 let« avtorjev mag. Zore Torkar in Josipa Marka Sadnikarja. Ob 130-letnici Sadnikarjeve zbirke v Kamniku, najstarejše zasebne muzejske zbirke na Slovenskem, ki je bila leta 1893 odprta za javnost, skozi razstavo spremljajo njenega ustanovitelja, nastanek zbirke, znamenite obiskovalce ter življenje predmetov v muzeju in zasebni Sadnikarjevi zbirki, ki je še danes na ogled. Večer glasbe, spomina in zahvale Tunjice – Danes, 15. septembra, ob 18. uri bo v cerkvi sv. Ane v Tunjicah potekal Večer glasbe, spomina in zahvale. S prireditvijo se bodo poklonili častivrednim obletnicam, ki jih zaznamujejo letos. Beležijo namreč 300 let Korbarjeve domačije, mineva 30 let od smrti tunjiške učiteljice Ize Palčič, 20 let od smrti častnega krajana Tunjic Toneta Palčiča, 10 let delovanja Ženskega komornega pevskega zbora Vox Annae in 10 let delovanja društva Tun'ški glas. Kot pravijo organizatorji, se želijo s pesmijo zahvaliti predhodnikom za pečat, ki so ga pustili v kraju. Zahvaliti pa se želijo tudi vsem, ki so in še vedno pomagajo tistim, ki jih je prizadela letošnja vremenska ujma. Nastopili bodo člani Kvarteta Grm in članice Ženskega komornega pevskega zbora Vox Annae. Program bo povezovala Barbara Božič. OBISKI POTUJOČE KNJIŽNICE SEPTEMBER 2023–JUNIJ 2024 (tel.: 031 693 920) PONEDELJEK MARKOVO: pri Zavasnikovih od 15.00 do 15.30 SELA: pri gasilskem domu od 15.45 do 16.30 SREDNJA VAS: pri gasilskem domu od 16.45 do 17.15 HRUŠEVKA: pri Korošcu od 17.30 do 18.15 BUČ: parkirišče pri Vrankarju od 18.30 do 19.00 LAZE: za Lovcem od 19.15 do 20.00 4. in 18. september, 16. in 30. oktober, 13. in 27. november, 11. december, 8. in 22. januar, 5. in 19. februar, 4. in 18. marec, 15. in 29. april, 13. in 27. maj, 10. junij Igor Kavčič Kamnik – Galerija Dika, ki je sredi Maistrove ulice, je prav poseben razstavni prostor in ima kot tak nedvomen potencial. Prostor razstav in dogodkov v preteklih letih ta čas gosti razstavo sodobne umetnosti. Na predstavitvenem listu izvemo, da je aktualna razstava – na ogled bo do 7. oktobra – plod preteklega sodelovanja šestih umetnic in njihove dolgoletne želje po vnovičnem skupnem delovanju. Umetnice, zapisane po abecednem redu: Nataša Berk, Nina Koželj, Mojca Senegačnik, Zvonka Simčič, Maruša Štibelj in Louise Winter, so si nadele ime Weird Sisters (Čudne sestre). Pravijo, da njihovo ime igrivo spominja na zavezništvo treh čarovnic, znanih tudi kot Wayward Sisters (Svojeglave sestre) iz Shakespearove tragedije Macbeth, hkrati pa aludira na njihovo medsebojno sodelovanje, nekonformizem, moč in radovednost. Sestre v sodobni umetnosti predstavljajo dela v različnih umetniških medijih, od kiparstva, instalacij, kolaža do tekstila in vezenin ter videa. Nekako so si porazdelile sobe v galeriji, kamor so umestile svoja dela. V vhodni veži obiskovalca nagovorijo dela Mojce Senegačnik. Skozi poslikana platna z Weird Sisters ob delu Kopališče za male živali domače umetnice Nine Koželj / Foto: Igor Kavčič različnimi ubeseditvami avtorica polemizira z družbenimi miti o vlogi in vrednosti umetnosti v sodobni družbi, o odnosu do umetnikovega dela, človekovih pravicah, položaju žensk v družbi. V Kamniku živeča britanska umetnica Louise Winter se predstavlja z instalacijo, ki jo sestavlja množica s stropa visečih vrvic s kamenčki na koncu. Umetnica govori o premikanju. Sprašuje se, ali je lokacija materiala ključna za njegovo definiranje, v smislu, da je ta premaknjen iz svojega konteksta (okolja). Prehod med sobami je rezerviran za stensko postavitev Nataše Berk z naslovom (uni)sexism2. Na ploščicah stranišča v javnem prostoru najdemo zapise, grafite, misli, zahteve, naključne želje ... Avtorica je le-te s »platnom«, torej keramičnimi ploščicami vred, postavila v galerijo. Kolažistka Maruša Štibelj se v naslednji sobi predstavlja s serijo kolažev, katerih delovni naslov je Nostalgija skozi oko ženske. Z njimi poskuša obuditi zavržene spomine »neke« ženske in njeno preizpraševanje o lastnem avtentičnem jazu. Zadnja soba našega sprehoda po galeriji na ogled ponudi video z naslovom Svoboda v okvirju. Zvonka Simčič, ki je za razstavo pripravila tudi zapise o umetnicah in njihovih delih, je pri kreiranju »umetniške svobode« v videu sodelovala z Mojco Senegačnik. Osrednjo pozornost v tem prostoru zavzema velika aluminijasta skulptura zelenoliste rastline. Avtorica Nina Koželj jo naslovi Kopališče za male živali. Iz preprostega razloga – vedno znova, ko želi lakirati kovino, male živali (mrčes) najdejo pot v lak, pa naj se še tako trudi polakirano ohraniti nedotaknjeno in male živali pustiti pri življenju. Razstava podpira in slavi dosežke žensk v sodobni umetnosti in nagovarja obiskovalce k refleksiji, hkrati pa nam predstavi ustvarjalnega duha in spodbuja razmislek o vlogi žensk v svetu kreativnosti. Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Srečanja s knjigo 5. in 19. september, 17. oktober, 14. in 28. november, 12. december, 9. in 23. januar, 6. in 20. februar, 5. in 19. marec, 2., 16. in 30. april, 14. in 28. maj, 11. junij Zehra Bećiragić ČETRTEK ZG. PALOVČE: pred Budnarjevo hišo od 12.10 do 12.30 VRANJA PEČ: pred OŠ od 12.35 do 13.00 GODIČ: pri Hribarju od 13.20 do 13.40 ZG. STRANJE: pri gasilskem domu od 13.45 do 14.15 STAHOVICA: na parkirišču pri Calcitu od 14.30 do 15.15 BISTRIČICA: pri znamenju od 15.30 do 17.00 OKROGLO: pri mostu od 17.05 do 17.40 TUNJICE: pred OŠ od 18.00 do 19.30 7. in 21. september, 19. oktober, 2., 16. in 30. november, 14. in 28. december, 11. in 25. januar, 22. februar, 7. in 21. marec, 4. in 18. april, 16. in 30. maj, 13. junij Poletje se izteka. Na vrtovih pobiramo plodove pridnih rok in jih shranjujemo za dolgo jesen in zimo. Hkrati pa to pomeni začetek nečesa novega, to je nova sezona naših bralnih skupin z imenom Srečanja s knjigo, ki se začnejo oktobra in končajo maja. Pogovore o knjigah pripravljajo: Danijel Bezek, Barbara KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK, LJUBLJANSKA CESTA 1, KAMNIK 8. in 22. september, 20. oktober, 3. in 17. november, 1., 15. in 29. december, 12. in 26. januar, 9. in 23. februar, 8. in 22. marec, 5. in 19. april, 3., 17. in 31. maj, 14. junij Galerija Dika gosti multimedijsko razstavo sodobne umetnosti, ki nas navdihuje z deli šestih umetnic, združenih s skupino Weird Sisters. Čudne sestre so: Nataša Berk, Nina Koželj, Mojca Senegačnik, Zvonka Simčič, Maruša Štibelj in Louise Winter. Od instalacij do kolaža TOREK MEKINJE: pri oskrbovanih stanovanjih od 14.00 do 14.40 ŠMARTNO: pred KS od 15.00 do 15.30 ČEŠNJICE: na igrišču od 15.45 do 16.15 ŠPITALIČ: pri gasilskem domu od 16.30 do 17.15 ZG.TUHINJ: pri cerkvi od 17.30 do 18.15 ZG. TUHINJ: pri Kavsarju od 18.30 do 19.30 PETEK VOLČJI POTOK: pred KS od 14.00 do 14.30 ČRNA: med bloki od 15.00 do 15.30 ŽAGA: na avtobusnem postajališču od 15.45 do 16.15 KRIVČEVO: pri Jurčku od 16.30 do 18.00 GOZD: pri gasilskem domu od 18.15 do 19.15 Šest radovednih sester Foto: Daša Keber in Jure Šimunović Aleš Senožetnik Božič, Petra Zupančič, Vika Gujtman, Zehra Bećiragić in Breda Podbrežnik Vukmir. Izbor gradiva je pester in bogat, skupine pa različne, vse pa jih druži zanimanje za dobre zgodbe in sočloveka. Srečujemo se v različnih krajih od Komende do Motnika, skupaj je udeležencev srečanja okrog sto. Vsako leto pripravimo brošuro z urniki in vsebinami knjig. Dostopno je na spletni strani knjižnice. To je prav bogata bera knjig za jesensko -zimsko branje ter pogovore in nagovore v devetih skupinah v Kamniku, Komendi, Šmarci, Motniku in Šmartnem. Vse skupine so odprte za nove obiskovalce, bralce in mnenja, ki nas bodo bogatila, nagovorila in nas vodila do novih spoznanj. V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik (KFBK) priprav- ljamo razstavo ilustratorke Andreje Peklar, naslov razstave je Berem in sem svoboden kot ptica. Na ogled razstave vas vabimo od 18. septembra do 18. oktobra v avlo KFBK. Poiščite svojo ptico – knjigo in poletite na krilih kakšne od predlaganih knjig za skupine Srečanja! Lahko poletite v druge čase in kraje, na primer v Afganistan s Khaledom Hosseinijem in njegovo knjigo Tisoč veličastnih sonc, v kateri upanje zmaga nad trpljenjem, lahko se nasmejete ali pa zamislite ob Groenovi knjigi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in 1/4 – starizem je še kako aktualna tema. Bojana Ivanović je avtorica knjige z zanimivim naslovom – Poskrbi najprej za svojo rit. O tem se bodo pogovarjali v Motniku, mogoče bodo go- spe našle odgovor, kako sebe postaviti na prvo mesto. V kamniški skupini v knjižnici bo tekel pogovor o knjigi domačinke Natalije Pavlič z naslovom Ženske v ogledalu. Zgodba se zaplete na zabavi ob 60-letnici nekje v Tuhinju. Kako pa se razplete? Na Srečanjih bodo obravnavali tudi knjigo, ki se je dotaknila mnogih src in ima tudi takšen naslov – Srce bije v dvojini, avtorja pa sta Kamničana Alenka Planinc Rozman in Igor Rozman. Se vidimo v katerikoli bralni skupini v novi sezoni. Na koncu še misel o branju: »Nekatere knjige je treba okusiti, druge požreti, vendar je le malo takšnih, ki jih je treba prežvečiti in temeljito prebaviti. Sir Francis Bacon« Vabljeni na pokušino in temeljito prebavljanje prebranih knjig! 7 petek, 15. septembra 2023 Kultura Porcelan v umetniškem izrazu Fotografski kolaž Aleš Senožetnik Kamnik – Konec avgusta so člani Foto kluba Kamnik na brežini pod Malim gradom razgrnili fotografijo velikega formata. Platno, ki v dolžino meri deset, v višino pa tri metre, na ogled prinaša nekatere značilne elemente mesta, vključno s kamniško Veroniko, ki so jih fotografi s pomočjo kolažiranja in uporabo orodij umetne inteligence sestavili v novo celoto. »Skozi kolektivni pristop, V Galeriji Prečna je na ogled razstava z naslovom Anatomija beline, ki predstavlja zanimiva dela štirih slovenskih umetnikov. Svojo ustvarjalnost so izrazili na različne načine v mediju porcelan, ki je na področju umetnosti vsekakor zapostavljen. Katja Dolenc Kamnik – Od vseh medijev v umetnosti, preko katerih se umetniki izražajo, je porcelan med najbolj zapostavljenimi. Verjetno zaradi tega, skovala celo na Japonskem in se izraža preko različnih medijev, se na razstavi osredotoča na keramiko in porcelan. Dela Nine Koželj iz Stahovice nad Kamnikom, ki je aktivna kot kiparka in Vodja Galerije Prečna Matthew McQuarrie med domiselnimi likovnimi deli na temo porcelana na razstavi Anatomija beline / Foto: Katja Dolenc ker so iz njega delali predvsem uporabne in dekorativne izdelke. A kot meni Matthew McQuarrie, vodja Galerije Prečna v Kamniku, predstavlja porcelan s svojo tehnično zahtevnostjo in različnimi aplikativnimi možnostmi dober poligon tudi za sodobno likovno ustvarjanje. Avtorji, ki so se zbrali posebej za ta namen, so s svojimi deli to tudi dokazali. Tematski okvir razstave je bil preučevanje različnih značilnosti porcelana, med drugim tudi bele barve, ki lahko simbolizira čistost, potencial in možnost transformacije. Majda Gregorič iz Kopra, ki je keramiko razi- grafičarka, ustvarja pa tudi prostorske instalacije, se na humoren način navezujejo na neprevodnost porcelana, ki ga zbira z odsluženih električnih drogov. Mojca Založnik iz Ljubljane, ki deluje interdisciplinarno na presečišču znanosti in umetnosti, se navezuje na zagate znanstvenega jezika v kontekstu umetniškega razmišljanja. Jan Outrata, ki je prav tako iz Ljubljane, a je s Kamnikom močno povezan, saj je med drugim vodil Galerijo Kurilnica v kamniškem Mladinskem centru Kotlovnica, pa ima močno afiniteto do kiparstva in se osredotoča na raziskovanje specifik porce- lana in ustvarjalnih tehnik, ki jih omogoča. Dela zavestno pušča nedorečena, da gledalce spodbudi k lastnim zaključkom. Preko njihovih del, ki se jih fizično lahko tudi dotaknemo ali primemo v roke, lahko spoznamo raznolikost tehnik in umetniških izrazov, ki jih omogoča porcelan. Pri delu jim je pomagalo lokalno podjetje ETI elektro element, ki je ponudilo prostor, velike peči in tehnično podporo. Ob sodelovanju umetnikov z lokalnimi podjetji pa se kaže velik potencial tudi pri predstavitvi likovnih vsebin lokalnim prebivalcem, meni McQuarrie: »Umetnost in gospodarstvo lahko združita moči in najdeta sinergije, ki pozitivno vplivajo na družbo, mesto in okolico.« Kot arhitekt z bogatimi izkušnjami na področju preoblikovanja prostorov želi ustvariti galerijo, ki bo hkrati prostor za umetnost in sodelovanje ter za dialog med umetniki in širšo družbo. Začetki so bili postavljeni lani septembra z mednarodno razstavo sodobne umetnosti Pričakujte nepričakovano, zdaj pa ima Galerija Prečna namen postati aktivna platforma, ki bo spodbujala kreativnost in sooblikovala mestno življenje, katerega del je. Razstava se predstavlja v sklopu prve sezone, obeta se jih še več. Umetniki bodo prav tako ustvarjali v porcelanu in pri tem imeli podporo podjetja ETI, le vsakič bodo povabljeni novi. To bo ARDA zelo popestrilo G tudi slovensko sodobno umetnost. Dvajset let Klape Mali grad Klapa Mali grad iz Kamnika je bila ustanovljena leta 2003, letos torej praznujemo 20-letnico delovanja. Marjan Plemeniti Kamnik – Kar dolga pot je za nami in upamo si trditi, tudi uspešna. Začeli smo z izvirnimi dalmatinskimi napevi. Kasneje smo se začeli lotevati zahtevnejših a capella skladb sodobnih hrvaških avtorjev, čas, razmere, predvsem na hrvaški glasbeni sceni, in upoštevanje želja poslušalcev pa so pokazali, da je bilo treba vzeti v roke tudi inštrumente in slediti sodobnim trendom na klapski sceni. Na začetku smo postavili klasično klapsko zasedbo osmih pevcev, in to je trajalo kar nekaj let. Medtem se je zamenjalo kar nekaj pevcev, nekaj jih je žal tudi umrlo. Danes nas je šest, upamo pa, da nas bo kmalu več, da se bomo lahko zopet lotili tudi zahtevnejših skladb. Svoj jubilej bomo zaznamovali s koncertom v dvorani Kulturnega doma v Kamniku 30. septembra, s podporo Modra C100 M60 Y0 K10 Rdeča C0 M100 Y100 K0 Rumena C0 M10 Y100 K0 Bela C0 M0 Y0 K0 Podlaga C94 M89 Y56 K41 obroba grb črna: c:100 M:100 Y:100 K:100 Z GLASBO GRADIMO PRIHODNOST ORKESTER CMYK Modra C100 M60 Y0 K10 Rdeča C0 M100 Y100 K0 Rumena C0 M10 Y100 K0 Bela C0 M0 Y0 K0 Podlaga C94 M89 Y56 K41 obroba grb črna: c:100 M:100 Y:100 K:100 SOBOTA: 30. 9. ob 19:00, ŠPORTNA DVORANA KAMNIK Cena vstopnice: 20-25 eur (www.mojekarte.si) Vsa zbrana sredstva preko vstopnic bodo nakazana na TRR: IBAN SI56 0231 2009 2388 532 (Župnijska Karitas Stranje) Sklic: 2023 Namen: POPLAVE KAMNIK Medijska pokrovitelja: Zavod za turizem in šport Kamnik, Glavni trg 2, 1240 Kamnik VENSKE ORKESTER SLO STI VOJSKE Z GO ec, , Alenka God Nuša Derenda Irena Yebuah Tinkara Kovač, r, Marko Vozelj, Tiran, Rudi Buča r, Katrinas Zala Smolnika tu ob razstavi sprašujejo avtorji, ki so se, podobno kot lani pri projektu Veronika, tudi tokrat ustvarjanja lotili s kolektivnim pristopom. Interpretacijo končnega izdelka sicer prepuščajo gledalcem, mesto v spremnem tekstu pa so dali tudi orodju ChatGPT, ki je »ocenil«, da so skozi ustvarjeno delo želeli izzvati »obenem smeh in razmislek«. Ali jim je zares uspelo, se na lastne oči lahko prepričate še do konca septembra. Razstava je na ogled še do konca septembra. / Foto: Dimitrij Banda CMYK KONCERT ZA KAMNIK ki se nam je že v preteklosti izkazal kot odličen način ustvarjanja, smo se tokrat soočili s praznim platnom velikega formata, ki ga je bilo treba napolniti s podobami Kamnika. Katere značilne elemente Kamnika vključiti, katere prepustiti »domišljiji« umetne inteligence, katere pa morda zgolj preurediti, prestaviti ali spremeniti, da bo celota še vedno Kamnik, a hkrati tudi Kamnik, ki v resnici ne obstaja?« se v spremnem teks- Klapa Mali grad / Foto: arhiv KMG tamburašev z Vrhpolj pri Moravčah, s katerimi sodelujemo že od vsega začetka. Odločitev članov Klape Mali grad (KMG) je, da glede na katastrofalne poplave, ki so doletele Slovenijo, čisti izkupiček od prodaje vstopnic darujemo v dobrodelne namene. Vstopnice bodo na voljo pri blagajni Kulturnega doma Kamnik od 15. septembra dalje. Vsi prijatelji KMG in tudi tisti, ki vam je tovrstna glasba blizu, prisrčno vabljeni na koncert, da se skupaj poveselimo v ritmih dalmatinske glasbe, poleg tega pa storimo še kaj koristnega za ljudi, ki so v ujmi izgubili zelo veliko, nekateri pa prav vse. Zahvaljujemo se združenju SAZAS, ker nas je za dobrodelni koncert oprostilo dajatev. 8 petek, 15. septembra 2023 Zanimivosti Nevidna življenja v stripu Ivan Mitrevski je uveljavljen stripar in ilustrator, ki ustvarja predvsem za otroke in mladino. Tokrat se je prvič lotil tematike za odrasle in nastala so Nevidna življenja. vič podal na področje »resnih« tem za odrasle, ki ga ne poznam, in zdelo se mi je na mestu, da barve tokrat pustim pri miru. Sicer pa za podajanje zgodbe v resnici Aleš Senožetnik Strip Nevidna življenja na 116 straneh prinaša tematiko izkoriščanih delavcev v prekarnih delovnih razmerjih. Zgodbe je Mitrevski poslušal med večmesečnim prostovoljnim delom v Delavski svetovalnici. Izdajo stripa, ki je izšel v samozaložbi, je sofinancirala Občina Kamnik, kot pa poudarja Mitrevski, je tudi precej zgodb, ki so opisane v stripu iz lokalnega okolja. Zakaj zgodbe izkoriščanih delavcev povedati skozi strip? Kot striparju se mi seveda zdi najbolj naravno izražati se skozi strip, ki pa ga zaradi svojih značilnosti in vsebine povezujemo z lahkotnejšimi in zabavnejšimi vsebinami, kar se mi tudi za to tematiko ni zdelo narobe. Nisem namreč hotel, da bi nastala cmerava zgodba, ampak sem želel, da bi izražala življenjsko moč in humor, ki jih ne glede na vse zgodbe nosijo. Poleg tega je strip nekdaj veljal za delavsko čtivo, ki smo ga kupovali v trafikah, in zaradi vsega tega se mi je zdel primeren način za podajanje tudi teh zgodb. Od kod ideja za takšno tematiko? »V svetovalnici se sicer občasno tudi joka, a se tragičnim primerom navkljub veliko tudi smeji; in smeh je nekaj, kar pripada zatiranim in ponižanim. Je drobna zmaga v boju s težavami, s katerimi se soočajo, in tega jim nisem hotel odvzeti.« Stripar in ilustrator Ivan Mitrevski ob izidu stripa Nevidna življenja / Foto: Aleš Senožetnik Začelo se je s tem, da sem Delavsko svetovalnico povabil v Kamnik. Manjša mesta v obljubljanskem obroču so namreč še posebej ranljiva za takšne in drugačne lumparije, ker so nekoliko odmaknjena od centra in premajhna, da bi proizvedla zadostno kritično maso ljudi, ki bi naslavljala takšne probleme. Vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić se je odzval in tako sem vstopil v ta svet in začel poslušati zgodbe delavcev, ki so v svetovalnico prihajali zaradi različnih težav. Večkrat, ko smo poslušali kakšno bizar- no zgodbo, se je Goran zasmejal in rekel: »Evo, pa imaš strip!« Kljub resnim temam iz stripa vseeno veje humor. Zakaj se vam ga je zdelo pomembno vključiti? Že zato, ker tisti, ki hodijo v Delavsko svetovalnico, niso zgolj žrtve, ampak ljudje, ki imajo svoj glas in se ne bojijo povedati tistega, kar jih teži. V svetovalnici se sicer občasno tudi joka, a se tragičnim primerom navkljub veliko tudi smeji; in smeh je nekaj, kar pripada zatiranim in ponižanim. Je drobna Plešemo v Kamniku DRUŽABNI PLES gradbenih delavcih tako vedno znova poslušamo o poškodbah, pri čistilkah o obrabah sklepov, pri delavcih v kreativnih poklicih o izgorelosti, vse skupaj spremlja Začetni tečaj: ned., 1.10. ob 20.00 Začetni tečaj: pet., 29.9. ob 20.30 Nadaljevalni tečaj 1: pet., 22.9 ob 19.00 zmaga v boju s težavami, s katerimi se soočajo, in tega jim nisem hotel odvzeti. Izziv pa je bil najti pravo mero, da na eni strani ne zdrsneš v patetiko in cmeranje, na drugi strani pa ne zaideš v politikantsko, ideološko smer. Ali mi je uspelo, pa prepuščam bralcem. Znani ste po barvitosti, tokrat pa ste se prvič odločili, da barve pustite pri miru. Moja publika so predvsem mladina in otroci in od tod verjetno tudi razlog, da ustvarjam v barvah. Z Nevidnimi življenji pa sem se pr- Plešemo v Domžalah SOLO LATINO petek, 22.9 18.00-19.00 DRUŽABNI PLES Začetni tečaj: tor., 26.9. ob 18.30 Nadaljevalni tečaj 1: tor., 26.9. ob 20.00 SOLO LATINO, predstavitvena vaja, pet., 22.9. ob 18.00 PRIJAVE in INFORMACIJE 041 244 244 www.plesniklub-art.com info@plesniklub-art.com potrebuješ zgolj črto, ki povsem zadošča. Delo je zato tudi potekalo hitreje. Čeprav sem zgodbe zbiral kar dolgo časa, pa sem strip narisal na mah. Na ta način ohraniš žive podobe v glavi, poleg tega pa bi pretirana estetizacija stripa lahko vodila tudi v banalizacijo zgodb. Kako ste izbirali zgodbe? V vseh teh mesecih sem slišal res veliko zgodb, a sem kmalu spoznal, da se ponavljajo. Čeprav gre za zgodbe, ki se dogajajo posamezniku, so vzorci delovanja vedno enaki. Ne smemo si misliti, da so se zgodile zaradi nas, ampak zato, ker sistem deluje na takšen način. Tudi Goran večkrat pove, da včasih že po prvih stavkih nekega delavca vedo, kam zgodba pelje. Pri čustvena in telesna izčrpanost … Zbiranje zgodb sem tako zaključil, ko se mi je zdelo, da imam zbrane vse ključne vzorce. Komu je strip namenjen? Ponudila se mi je priložnost, da te zgodbe povem, in sem jo izkoristil. Preprosto je bilo te zgodbe treba povedati. Tudi sam kot prekarni delavec čutim pritisk in administrativne ovire, tako da sem z lahkoto solidariziral tudi z gradbenimi delavci in čistilkami. Prekarnost nas je preplavila in pogoltnila in iz tega se sedaj z muko vlečemo ven. Še večja težava pa bo, ko bodo generacije, ki so delale v takšnih delovnih razmerjih, ostarele ali zbolele. Takrat se bomo šele povsem zavedeli cene nižanja delavskih standardov. 9 petek, 15. septembra 2023 Iz naših krajev Branje je iskanje Bralni projekt kamniške knjižnice je tudi v letošnjem šolskem letu posvečen naravnim lepotam v naši okolici. Aleš Senožetnik Kamnik – V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik tudi v tem šolskem letu pripravljajo projekt Branje je iskanje, namenjen šolskim otrokom in njihovim staršem, razredom, učiteljem in učiteljicam, različnim šolskim in vrtčevskim skupinam ter drugim. S projektom želijo povezati družine in skupine z branjem, naravo in spoznavanjem kamniške in komendske okolice. Letos se bodo lahko odpravili na potep, kjer bodo odkrivali znane in manj znane poti ter z njimi povezane pravljice. Projekt bodo začeli 2. oktobra, zaključili pa ga bodo 31. maja. Na spletni strani knjižnice bo na voljo zemljevid, na katerega so vnesli že veliko čudovitih dreves in vodnih točk, zdaj pa bodo sodelujoči v projektu našli še končne točke pohodnih in sprehajalnih poti, kamor vabijo letos. »Kamnik je čudovito srednjeveško mesto, polno zgodovine, legend in pravljic. Obdan je z neverjetno naravo, s hribi, ki vabijo na pohode, in razgledi, ki vzamejo sapo. Če vse skupaj povežemo s pravljicami, lahko naša domišljija poleti v nebo. Do Menine planine k pravljici o vilah, do mlinčkov v Suhadolah pa vse do našega orjaka mamuta, ki si ga lahko ogledate v Mamutovem parku, do pravljične poti, ki vas pelje po mestu in opozarja, kako se je Kamnik spreminjal, in do Kriškega bajerja, kjer na gregorjevo lahko spuščamo lučke na gladino jezera,« so o letošnji temi povedali v knjižnici. Kako sodelovati Družine morajo obiskati tri izmed predlaganih poti, prebrati oz. poslušati pravljico ter napisati vtis o pravljici in poti. V ta namen so pripravili zloženko, ki je na voljo v knjižnici. Skupine obiščejo eno od predlaganih poti, preberejo oz. poslušajo pravljico ter napišejo vtis o pravljici in poti. Izpolnjeno zloženko oddajo v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik. Vsaka sodelujoča družina bo prejela simbolično nagrado, na koncu pa bodo izžrebali dve glavni nagradi (pohodne palice in nahrbtnik). Skupine, ki bodo oddale zloženko v knjižnici, bodo prejele knjižno nagrado. Predlagane poti so naslednje: Od Mamutovega parka do Neveljskega mostu, Po mestu s pravljico v žepu, Sveti Primož nad Kamnikom, Menina planina, Mlinčki v Suhadolah, Kriški bajer. Opozarjamo, da pohodniki preverijo dostopnost in varnost posameznih poti. Srečanje generacije Aleš Senožetnik Sidol – Na pobudo Toneta Rajsarja se je kamniška generacija letnika 1958 v začetku septembra srečala že petič. Prvo srečanje so pripravili ob 30-letnici, nato pa so do dopolnjenega šestdesetega leta sledila še tri. »Tokrat smo se odločili, da srečanje pripravimo nekoliko prej, kot imamo to sicer v navadi, v letu, ko smo oz. bomo dopolnili 65 let, saj smo ne nazadnje vedno starejši,« je bil vesel odziva Tone Rajsar, ki je srečanje kot že nekajkrat prej pripravil na svojem posestvu Na hribčku. »V naši generaciji je združena zelo različna druščina. Naš letnik je tudi nadškof, v svojih vrstah pa imamo tudi pilota in zdravnika. Prijetno sem presenečen, da se nas po vseh teh letih vsakič zbere tako veliko in se lahko skupaj poveselimo in obudimo spomine na pretekle dni,« je povedal Tone Rajsar, ki je organiziral dogodek. Dobrodelni kulturniki Medobčinski muzej Kamnik – Galerija Miha Maleš in Lions klub Kamnik v sodelovanju s slovenskimi likovnimi umetniki prirejata dobrodelno dražbo likovnih del. Saša Bučan, Aleš Senožetnik Kamnik – Dražba umetnin bo potekala v petek, 22. septembra, z začetkom ob 19. uri v prostorih Galerije Miha Maleš na Glavnem trgu 2 v Kamniku, zbran denar pa bo v celoti namenjen Gorski reševalni službi Kamnik. Nedavne poplave so ji namreč uničile tako prostore kot tudi vozni park in drugo opremo. V teh trenutkih ne smemo pozabiti, kako srčno in nesebično, a vendar prostovoljno in v vsakem trenutku priskočijo na pomoč v najrazličnejših situacijah. Dražba umetnin bo potekala v petek, 22. septembra, z začetkom ob 19. uri v prostorih Galerije Miha Maleš na Glavnem trgu 2 v Kamniku. Organizatorji so k sodelovanju povabili slovenske umetnike različnih generacij in usmeritev, vsem pa je skupna kvaliteta. Med umetninami bodo tako olja na platnu, risbe, grafike, fotografije, akvareli, kipi, kolaži in umetniška keramika. Ob nekaterih vrhunskih slovenskih umetnikih, kot sta Klavdij Zornik ali Žarko Vrezec, sodelujejo tudi številni kamniški in s Kamnikom povezani umetniki: Andreja Peklar, Oliver Pilič, Zbiranja sredstev za obnovo se je lotil tudi Dušan Sterle. / Foto: Aleš Senožetnik spletni strani Galerije Prečna in na profilu na Facebooku: www.galerijaprecna. com/auction-gallery in www.facebook.com/dobrodelnadrazbalikovnihdel. V petek, 22. septembra, ob 19. uri pa računamo na vašo udeležbo in podporo. Danes mi zanje, morda že jutri oni za enega izmed nas. Nina Koželj, Dušan Letnar, Viktor Šest, Klara Ravnikar, Jan Outrata, Dušan Sterle, Polona Smolnikar, Jurij Bizjak, Martin Ramoveš in Ivan Mitrevski, na voljo bo tudi veličastna upodobitev Kamniških Alp Gregorja Pratnekerja. Dražbo bo vodil vodilni slovenski dražitelj Boštjan Pirc. Umetniška dela bodo teden dni pred samo dražbo razstavljena v Galeriji Miha Maleš in Galeriji Pogled na Glavnem trgu v Kamniku. Lahko si jih ogledate do četrtka, 21. septembra, v odpiralnem času galerije. Ogledate si jih lahko tudi na Za GRS tudi Sterle Dobrodelno prodajo umetniških del pa je v teh dneh v preddverju Doma kulture Kamnik pripravil tudi kamniški slikar Dušan Sterle. Poleg številnih del, ki jih je prispeval Sterle, so dela po- darili Dušan Štrajhar, Štefan Jež, Ivan Mitrevski, Stane Balantič, Marko Novak, Robert Uranič, Dušan Letnar, Mira Resnik in Janez Glavač. Vsako so ponudili po 99 evrov, celoten izkupiček od prodaje pa je namenjen obnovi prostorov kamniških gorskih reševalcev. »Podobnih akcij je bilo že v preteklosti kar nekaj. Ne le v Kamniku, ampak tudi v drugih krajih po Sloveniji. Vedno, ko vidim priložnost za pomoč, pomagam po svojih močeh,« nam je ob začetku tokratne zbiralne akcije konec avgusta povedal Sterle. Odkrijte eleganco in zanesljivost: kaminske peči Lokaterm vaša pot do topline in varnosti Kaminske peči Lokaterm so plod slovenskega razvojnega znanja, pro­ izveden v Creini. Ustvarjajo udobje bivanja mnogim uporabnikom širom Evrope, Skandinavije in Velike Britanije. Če iščete kvalitetno ogrevanje, ki združuje estetiko, varnost in trajnost, ste z nami na pravi poti. · Najvišja kvaliteta · Varnost na prvem mestu · Slovenski ponos · Nevtralen ogljični odtis · Neodvisnost NOVO KOKRA KAMEN KOKRA 3S TINJAN KAMEN PREDNOSTI: · HITER IN UČINKOVIT ZAČETEK OGREVANJA · MOŽNOST DOVODA ZUNANJEGA ZRAKA · VISOK IZKORISTEK - MANJ STROŠKOV · AVTOMATSKO ZAPIRANJE VRAT · TESTIRANE V NEMŠKEM INŠTITUTU RRF · SISTEM ZA AVTOMATSKO ČIŠČENJE STEKLA · MOŽNOST VGRADNJE V NIZKOENERGIJSKE HIŠE ŠE VEČ DODATNIH JESENSKIH POPUSTOV KRPAN KERAMIKA 110 VALVASOR KAMEN ZAKAJ IZBRATI VINTGAR 120 A KAMINSKE PEČI LOKATERM: KRPAN KERAMIKA 160 · Estetska dovršenost · Enostavna uporaba · Dolgotrajna investicija Srečanje generacije 1958 Na hribčku / Foto: Aleš Senožetnik Ne dovolite, da vas mraz preseneti. Odkrijte kaminske peči Lokaterm in si zagotovite topel, varen in okolju prijazen dom. S pomočjo našega KONFIGURATORJA si lahko sami sestavite peč glede na vaše potrebe in hitro pridobite ponudbo! Obiščite našo spletno stran ali nas kontak­ tirajte za več informacij o naši ponudbi. Lepo vabljeni v prenovljeni prodajni salon v Kranju! S spoštovanjem, Ekipa Lokaterm Mirka Vadnova 8 4000 Kranj www.lokaterm.com E: trgovina@creina.si T: 04/ 20 13 350 10 petek, 15. septembra 2023 Šport Med najboljšimi na svetu Kamniška atletinja Maruša Mišmaš Zrimšek je na avgustovskem svetovnem prvenstvu v madžarski Budimpešti z državnim rekordom osvojila šesto mesto v finalu teka na 3000 metrov z zaprekami. Kaj lahko »kamniška puma upleni« na svoji zadnji tekmi letošnje sezone? Damijan Rifl Budimpešta, Kamnik – »Finale, nato pa državni rekord in boj za najvišja mesta,« je dober teden pred svetovnim prvenstvom v atletiki, ki je med 19. in 27. avgustom potekalo v madžarski Budimpešti, za Gorenjski glas napovedala vrhunska športnica, ki prihaja iz Grosupljega, mama, brata, tete z družinami. Res super izkušnja!« nam je po vrnitvi v Kamnik na mekinjskem stadionu povedala Maruša Mišmaš Zrimšek, ki je izpustila prestižni miting diamantne lige konec avgusta v švicarskem Zürichu. »Ta je bil na sporedu le štiri dni po finalu svetovnega prvenstva. Ker sem že v uvodnem delu sezone Naslednji veliki cilj kamniške atletinje so olimpijske igre v Parizu. / Foto: Peter Kastelic/azs a že od leta 2019 živi v Kamniku. Napovedi članice ljubljanskega kluba AD Mass so se uresničile. Zanesljivo se je kvalificirala v finale, tam pa je stopila na plin in dodala piko na i. S kar petnajst sekund hitrejšim tekom od kvalifikacijskega je na zaključni dan 19. svetovnega prvenstva v atletiki dosegla svoj najboljši čas in še popravila državni rekord, ki ga je pred poletjem odtekla na mitingu diamantne lige v italijanskih Firencah. S šestim mestom je ponovila uvrstitev z olimpijskih iger v Tokiu. »S trenerjem Wolfgangom Heinigom sva zelo dobro tempirala formo. Finale sem v načrtovanem, enakomernem ritmu odtekla od starta do cilja. Od Evropejk me je, tako kot v Firencah, premagala le Francozinja Alice Finot. Na začetku je bila evropska tekmica bolj zadržana, a je bila nato v zaključku odlična. Presenetila me je, nisem ji mogla odgovoriti. Sem pa zadovoljna s tekom, rezultatom in uvrstitvijo. Cilj je dosežen! Zelo lepo prvenstvo je bilo to, saj smo tekmovali zelo blizu Sloveniji. Na modernem objektu ob Donavi tako ni manjkalo slovenskih navijačev, med njimi je bil tudi moj mož Matej, pa zbrala dovolj točk za finale lige v ameriškem Eugeneju (Marušina disciplina bo na sporedu dan po izidu časopisa, ki ga prebirate, op. a.), sem se odločila, da tekmo v Švici izpustim in se v Kamniku v miru pripravim za še en vrhunski tek,« je bila po prihodu iz Madžarske optimistična »kamniška puma«. Kaj lahko »upleni« na prizorišču lanskega svetovnega prvenstva, ki ga zelo dobro pozna? »Pogoji za tek bodo predvidoma zelo ugodni, morda mi uspe nov rekorden tek,« razmišlja atletinja, ki ima od poletja dalje tudi novega opremljevalca. »S sprintericami prepoznavne nemške blagovne znamke sem zelo zadovoljna in upam, da bom v njih 'uplenila' še kakšen rekord,« se nasmeji atletinja, ki jo po finalu diamantne lige čaka tri tedne aktivnega počitka, posvetila ga bo kolesarjenju po Kamniškem in po Sloveniji. »Nato pa že začnem priprave na olimpijsko sezono. S skupino nemških atletov se za začetek odpravljamo na priprave na Pokljuko, kjer bomo bivali v tako imenovani višinski sobi,« o naslednjem velikem cilju razmišlja Maruša, ki jo prihodnje leto čaka tudi evropsko prvenstvo v Rimu. Najuspešnejša doslej Za sabljačico Meto Mali, članico kamniškega Športnega društva Šport Aktiv, je najuspešnejša sezona. Po prvem letu med mladinkami zaseda drugo mesto na evropski lestvici v kategoriji sablja. Ana Jagodic Dolžan Kamnik – Prvo mesto med mladinkami in članicami v Brnu (na tekmovanju Sokol CUP 2022), zmaga med članicami in drugo mesto med mladinkami na Dunaju (Barbasetti 2022), zmage v domačem Kamniku (na tekmovanju EFC U23 ter državnih prvenstvih za mladike in članice), 34. mesto med mladinkami v bolgarskem Plovdivu (na svetovnem prvenstvu za mladince in kadete) in v poljskem Sosnowiecu ter 48. mesto v Budimpešti (na tekmovanjih svetovnega pokala). To so najvidnejši rezultati, ki jih je v sezoni 2022/2023 dosegla sabljačica Meta Mali. »Dober rezultat je potrditev, da delaš prav, da napreduješ; je motivacija za naprej. Ampak tudi porazi so spodbuda, ker pokažejo, da je prostor za napredovanje. Oboje je del športa in ni pomembno, kolikokrat izgubiš, pomembno je, da se pobereš in greš naprej,« razmišlja 18-letna Kamničanka, ki se je sabljačem pridružila pred sedmimi leti. »Pred tem sem plesala in plavala,« nam je povedala, kako je potekalo odstiranje čarov športa, ki jo je prevzel že na prvem treningu. »Sabljanje ni le mahanje s sabljo. Pomembna je koordinacija, tehnika, razmišljati moraš, kaj bo naredil nasprotnik, predvidevati … Ko že misliš, da je konec, se ne smeš predati. Čar je v tem, da ne smeš obupati.« Ob tem so oživeli spomini na lansko tekmovanje na Dunaju, kjer se je nasprotnici že nasmihala zmaga – vodila je s 14 : 9 –, a ji Meta ni pustila osvojiti manjkajoče točke in je dvoboj dobila z rezultatom 14 : 15. V minuli sezoni se je dijakinji Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik najbolj vtisnil v spomin že omenjeni evropski pokal za kategorijo U23, ki ga je v marcu drugo leto zapored gostil Kamnik, prvič pa so se na največjem mednarodnem sabljaškem dogodku v Sloveniji za odličja borila dekleta. Kot je pojasnila, ji je poleg zmage v domači dvorani in osvojenih točk (32) veliko pomenila podpora navijačev: družine, prijateljev, sošolcev … Na tekmah v tujini jo običajno spremlja trener Roberto De Nicola, v oporo pa je tudi klubski kolega Tei, s katerim največkrat trenira. »Pomembno je, da imaš nekoga, ki te zna umiriti, ki ti zna svetovati in pomagati,« pojasni Meta. Na treningih nabira moč in pili tehniko od ponedeljka do petka, tri ure dnevno, dvakrat tedensko pa navdušenje nad sabljanjem prenaša na podmladek sabljaške sekcije v Športnem društvu Šport Aktiv Kamnik. »Otroci uporabljajo plastič- Veselje ob zmagi v Kamniku. Na fotografiji Lovro Fijavž Bačovnik, Meta Mali in Tei Žorž Zaviršek / Foto: Osebni Arhiv no sabljo in sabljanje spoznavajo skozi igro, pri tem razvijajo koordinacijo in druge spretnosti. Moj cilj je, da radi pridejo v dvorano in odidejo veseli – zato, da bodo vztrajali na sabljaški pisti.« In njena pričakovanja pred novo sezono? »S trenerjem sva se dogovorila, da do svetovnega prvenstva v februar- ju maksimalno treniram in skušam doseči najboljše možne rezultate, nato pa se bom posvetila šoli, saj me čaka matura.« V novo šolsko leto je stopila tudi z upanjem na odobritev športne štipendije, nam je še zaupala – vesela in hvaležna, da sta jo starša navdušila za šport in da ji nudita vso podporo. Brez prostovoljcev ne bi šlo Posledice avgustovskih poplav so občutili tudi tenisači. Teniški klub Duplica je ostal brez treh igrišč. Damijan Rifl Kamnik – Škoda na igriščih Teniškega kluba Kamnik ob Nevljici je bila po avgustovskih poplavah presenetljivo majhna. »Precej manjša kot po dveh hudih neurjih v zadnjih dvajsetih letih, ko nam je enkrat igrišča dobesedno odneslo, drugič pa naneslo ogromno mulja,« nam je povedal Matjaž Pogačar iz TK Kamnik, kjer so izjemno hitro uredili vseh šest peščenih igrišč. Ta hip ne obratuje samo malo igrišče na umetni travi, ki je namenjeno podmladku. »Brez prostovoljcev, članov kluba, ki so se hitro odzvali, nam ne bi uspelo v rekordnem času usposobiti igrišč, a velja poudariti, da smo imeli precej več sreče od kolegov iz sosednjih klubov ob Kamniški Bistrici,« je še dodal Pogačar. V teniškem klubu v južnem delu občine, ob Kamniški Bistrici, je bilo stanje po narav- ni katastrofi precej bolj skrb vzbujajoče. »Ko sva s klubskim kolegom Petrom opazovala nesrečno dogajanje, si nisem mislil, da bomo to jesen sploh še lahko igrali tenis,« pripoveduje tajnik Teniškega kluba Duplica Jože Resnik, ki je z ekipo klubskih prostovoljcev hitro zavihal rokave. »Teden dni po poplavah smo organizirali prvo delovno akcijo, ki se je je udeležilo več kot štirideset članov. Uredili smo dve igrišči, nato so se najbolj vztrajni lotili še treh. V prvem septembrskem tednu je bilo tako za igro nared kar pet igrišč. Neverjetno, skupaj zmoremo!« je zadovoljen Resnik, ki se je ob tej priložnosti v imenu kluba zahvalil vsem prostovoljcem na tere- Jože Resnik iz Teniškega kluba Duplica, ki je po poplavah ostal brez treh igrišč / Foto: Damijan Rifl nu ter donatorjem. »Ob sanaciji je kljub udarniškemu delu prostovoljcev prišlo do stroškov, med drugim zaradi odvoza materiala. Ampak največji zalogaj nas še čaka. Tri igrišča so povsem uničena. Izgradnja le-teh, ki je ocenjena na vsaj dvajset tisoč evrov, nas čaka v naslednjem letu. Treba pa bo urediti še nekaj zadev, ki bodo objekt bolj zavarovale ob morebitnih naslednjih tovrstnih dogodkih,« je še dodal Resnik, ki ostaja optimist in pozdravlja odziv kolegov iz TK Kamnik, ki je igralcem »Virtusa« po katastrofi omogočil brezplačno rekreacijo na igriščih »pod Skalco«. »Šport povezuje. Lepa gesta, ki jo cenimo. Upam, da se bomo tudi v prihodnje povezali pri kakšnem teniškem projektu. Idej imamo tako eni kot drugi dovolj,« se je za konec, pred igro dvojic, še o bolj prijetnih temah razgovoril tajnik dupliškega kluba. 11 petek, 15. septembra 2023 Šport Minilo, kot bi trenil Konec avgusta, tik pred začetkom novega šolskega leta, se je na otoku Krk končal tradicionalni Calcitov morski odbojkarski tabor. Na njem je bilo kar 113 otrok, kolikor jih do zdaj ni bilo še nikoli. konkurenci – tekmovali so tudi deskarji, ki v sam vrh posegajo v svetovnem pokalu – prvi dan prvenstva v svoji kvalifikacijski skupini zasedel 15. mesto, kar je pomenilo končno 34. mesto. Prvo septembrsko soboto so Odbojkarski tabor Calcita Volleyja na Krku / Foto: OK Calcit Volley tniki,« je še dodala Katarina Vraber, ki je poskrbela tudi za bogat dodatni program. »Večerni programi so bili živahni in polni smeha. Prvi dan smo imeli spoznavni večer, potem pa smo v nadaljevanju tabora izvedli še tekmovanje za mis in mistra tabora, tradicionalni krst za tiste, ki so bili prvič z nami, in igro pokaži, kaj znaš. Potapljali smo se z jeklenko, vozili smo se z banano in imeli tekmovanje v skokih v vodo. Tako kot vsak tabor do zdaj je bil tudi ta poseben. Otroci so se povezali med seboj, spoznali so nove prijatelje in izpilili odbojkarsko tehniko. Naš cilj je bil dosežen,« pa je vtise s Krka, ki so ga popestrili tudi z izletom v Malinsko, povzela Lana Slapnik, ena od devetih trenerk na taboru. Svoje vtise so ob vrnitvi domov strnili tudi nekateri udeleženci tabora. »Na morju mi je bilo fino. Najbolj sta mi bila všeč turnir in skriti prijatelj. Všeč mi je bil tudi filmski večer. Z enim stavkom: zelo je bilo zabavno,« je dejala Sara (11 let). »Na Krku mi je bilo super, ker je bila super družba, treningi in plaža. Uživala sem,« je bila navdušena tudi Eva (13 let), Urban (13 let) pa je do- dal: »Bilo mi je dobro zaradi družbe. Všeč so mi bili tudi nova trenerka, skoki v vodo in vožnja z banano.« V teh dneh vsi pridno trenirajo s svojimi ekipami v mlajših kategorijah odbojke, kajti pred njimi je dolga in naporna sezona, v kateri želijo še napredovati v svojem znanju in se nekega dne, zakaj ne, pridružiti prvima članskima ekipama Calcita Volleyja. Razveseljivo je, da so prav vsi udeleženci tabora enoglasno potrdili, da se bodo prihodnje poletje na tabor spet vrnili, kar samo pomeni, da se za prihodnost kamniške odbojke ni bati. Triatlonski praznik Prvi septembrski konec tedna je na Bledu že tradicionalno potekal triatlonski praznik. Predstavniki evropske zveze so s priznanjema Triatlonskemu klubu Trisport Lelosi iz Kamnika in Triatlonski zvezi Slovenije nagradili organizacijo tekme za evropski pokal. Nataša Planko Bled – Direktor tekme Miro Kregar pa s sodelavci vsako leto, tokrat že dvajsetič, izpelje tudi državno prvenstvo v olimpik triatlonu, v akvabiku in krajše različice za otroke, mladostnike in rekreativce. Letos mu ni odlično uspela le organizacija, ampak tudi nastop v akvabiku, kjer je postal absolutni državni prvak. Po zaključku tekmovanj je povedal: »Od leta 2003 do leta 2023 je natančno 20 let, kar pomeni, da je bila letošnja izvedba že 21. Triatlon se je dodobra zasidral v triatlonska srca Slovencev in tudi evropskih triatloncev, kajti že 11. je bila na sporedu tudi tekma za evropski mladinski pokal, ki se ga udeležijo triatlonci iz približno 20 držav. Tudi letos je bilo tako, na kar smo zelo ponosni. Hkrati pa moram pohvaliti vse domače triatlonce, ki se množično udeležujejo tega triatlona. Letos je bilo prija- Damijan Rifl Cardona – Novozelandska Cardrona je med 28. avgustom in 4. septembrom v okviru tradicionalnih zimskih iger gostila mladinsko svetovno prvenstvo deskarjev Miha Štamcar Kamnik – Potekal je pod vodstvom trenerke Katarine Vraber in predsednika kluba Gregorja Hribarja ter z dodatno pomočjo strokovnega osebja. »Prvič v več kot 20 letih sem vodila tako številni tabor, a moram povedati, da so bili otroci vodljivi, pridni in resnično delavni. No, vsaj podnevi,« je v smehu ob vrnitvi domov dejala Katarina Vraber, ki v kamniškem klubu skrbi za mlajše selekcije. Pri delu so ji na Krku pomagale še: Lana Slapnik, Neža Skvarča, Ana Pibernik, Eva Seretin, Anja Maček, Špela Lužovec, Sara Sitar in Atena Gojak, vse skupaj pa je vodil Gregor Hribar, za katerega je bil to poseben izziv. »Tabor smo izkoristili tudi za uvodne treninge v novo sezono. Otroci so trenirali dvakrat dnevno, treningi pa so bili prilagojeni starosti in znanju udeležencev. Imeli smo tudi predavanje o športni prehrani in življenju športnika. Dnevi na taborih tako hitro minevajo. Izjemno sem vesela, da smo se vrnili z nasmehi na obrazih. Srečna sem, da lahko delam z mladimi in obetavnimi špor- Sladič sezono začel na južni polobli Na zmagovalnem odru državnega prvenstva v standardnem triatlonu, od leve proti desni: Tanja Kompan, Luka Kosovel, Mark Mandič, Maruša Klemenc, Ul Denša, Tjaša Žnidar in spredaj organizator triatlonskega praznika na Bledu in državni prvak v akvabiku Miro Kregar / Foto: arhiv kluba vljenih 520 triatloncev, nagrajeni pa smo bili tudi z lepim vremenom, s polno luno ponoči in polnim soncem podnevi. Triatlonske razmere so bile dejansko take, kot se spodobi, topla in predvsem čista voda, nov asfalt na kolesarskem delu, za kar moram pohvaliti blejsko upravo, in pa seveda izredno lepa tekaška trasa ob jezerski obali, iz veslaškega centra do Bleda in nazaj. Če po- tegnemo črto, lahko rečem, da je za nami še en uspešen projekt. Nobenih resnejših ovir ni, da tega ne bi počeli tudi v prihodnje,« je dejal Kregar. Slovenski predstavniki na triatlonu za mladinski evropski pokal žal že nekaj let ne posegajo po odličjih. Najboljši slovenski uvrstitvi sta zabeležila: med dekleti Tinkara Stres s 25. mestom in med fanti Domen Bojanc z 38. mestom. Državno prvenstvo v olimpik triatlonu sta osvojila Kamničana, oba člana TK Utrip, ki pa sta prve triatlonske izkušnje pridobila v TK Trisport. V moški konkurenci je državni prvak postal Mark Mandič pred Luko Kosovelom (TK Ajdovščina) in Ulom Denšo (TK Ljubljana). V ženski konkurenci pa je naslov državne prvakinje pripadel Maruša Klemenc pred Tanjo Kompan in Tjašo Žnidar (obe TK Trisport Lelosi). Aljaž Sladič / Foto: osebni arhiv na snegu prostega sloga. Slovenijo je zastopal Aljaž Sladič iz Stranj pri Kamniku. V zimskošportnem središču, ki je v preteklosti že gostilo več tekem svetovnega pokala, so deskarji in deskarke, rojeni leta 2005 in mlajši, najprej nastopili v disciplini snežni park (slopestyle). Kamniški reprezentant Aljaž Sladič (rojen leta 2007) je v izredno močni bile na sporedu še kvalifikacije skokov prostega sloga (big air). Aljažu se kvalifikacijska skoka nista izšla po pričakovanjih, drugo tekmo je končal štiri mesta nižje od prve. Mladi deskarski up je tako končal svoje drugo mladinsko svetovno prvenstvo (debitiral je lani v švicarskem Leysinu) in nabral dovolj izkušenj za še dve, ki ga čakata v naslednjih letih. Atletska abeceda Mekinje – Atletska abeceda je program za otroke, stare med pet in sedem let, na katerem na zabaven način spoznajo osnove atletike in atletske discipline, izvajajo gibalne naloge za razvoj agilnosti, koordinacije, hitrosti in ravnotežja. V toplem in lepem vremenu vadba poteka na atletskem stadionu Mekinje, v zimskih mesecih pa v telovadnici v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik (Cirius). Vadbo začnemo z ogrevanjem, ki je sestavljeno iz tekalnih in elementarnih iger, sledijo gimnastične vaje in tekaške vaje, kot so skippingi, hopsanje, striženje, zametavanje, grabljenje, prisunski koraki, križni koraki, tek s poudarjenim odrivom … V glavnem delu spoznavamo nove atletske elemente in discipline in vadimo že osvojene atletske vsebine: štartna povelja, nizki štart, teke, skoke, met vortexa ali žogice … Na poligonih utrjujemo usvojeno znanje in vključujemo tudi elemente iz drugih športov: preval, levji skok, met na koš …P. P. Pojasnilo V 15. številki Kamničan-ke, ki je izšla 1. septembra, je bil na 10. strani objavljen članek z naslovom Zmaga Ane Lanišek v Domžalah, iz katerega ni bilo jasno razvidno, da Ana Lanišek tekmuje v tenisu. Za nejasnost se opravičujemo. Uredništvo 12 petek, 15. septembra 2023 Zanimivosti Cvetoči domovi Folklorniki v Pragi Rože cvetijo tudi na Brezjah. Bolj ali manj uspešno se spopadamo z različnimi izzivi – od škodljivcev, velike vročine, preveč dežja do viharja in toče, kar nas je doletelo letos. Praga – Konec avgusta smo se člani Folklorne skupine Kamnik odpravili na raziskovanje zlate Prage. Pravzaprav je bilo v osnovi naše potepanje predvsem »delovno«; udeležili smo se namreč festivala Slovenija v Pragi 2023. Ta je potekal pod pokroviteljstvom slovenskega veleposlaništva in v organizaciji skupine SI.IN. V treh dnevih, ko je potekal festival, je slovensko pesem in ples predstavilo 22 skupin z različnih koncev Slovenije. Mi smo nošo prvič oblekli drugi dan festivala, ko smo imeli čast nastopiti na Praškem gradu. Siceršnje navdušenje in zanos je bilo tokrat najmanj podvojeno in pravzaprav težko opišemo ponos, ki nas je preveval, ko smo se sukali in ukali 700 km stran od doma. Tretji festivalski dan smo si delček Prage ogledali z ladjice, ki nas je popeljala po Vltavi; nato pa se s prijetno vodičko sprehodili po Karlovem mostu in izvedeli, zakaj je sredi Prage imeniten židovski muzej, zakaj Karlov most neomajno stoji že več kot 600 let. Zdaj vemo tudi, komu in kje se priporočati s srčnimi željami, zakaj je vsako polno uro na Staromestnem trgu strašna gneča, kaj pomeni spuščena zastava na Praškem gradu, koliko je zares stara mogočna stolnica sredi kompleksa Praškega gradu in še in še. V vročem popoldnevu smo se ponovno odeli v nošo in del- Mihela Gabrovec Mihela Gabrovec Brezje nad Kamnikom – »Pri gojenju rastlin, ki se jim posvečamo z vso ljubeznijo, gremo skozi različna obdobja. Ta so povezana z našo starostjo, izkušnjami in okusom. Ob rožah se vedno počutimo mladostni, polni energije, z leti pridejo tudi izkušnje, a občutek za skladnost, harmonično celoto – tega pri nas najbolj primanjkuje,« v svoji knjigi Cvetoče veselje razmišlja Ruth Podgornik Reš. Mi, navadni smrtniki, morda ne znamo tega obrazložiti s tako izbranimi besedami, nas pa veseli, da rože so na oknih. Zadovoljni smo, če nam lepo »delajo« in prav potihem tudi, če nam »delajo« bolje kot sosedi. Rože na oknih in v vrtovih pa niso novodobna zamisel. Nageljne so na primer občudovali že v antični Grčiji in Rimu. Cenjeni so še dandanašnji, med drugim je nagelj obvezni del oprave narodne noše – dekleta ga imajo za pasom ali na prsih; fantje pa na prsih ali za klobukom. Da cvetje že od nekdaj krasi domovanje človeka, je jasno tudi iz ljudskih pesmi: Rože na vrtu zelenem sadi, Rože na vrtu je plela, Kje so moje rožice, Jaz bi rad rdečih rož je samo nekaj njih. Dekleta so Urejena okolica ter cvetoči balkoni in okna so pika na i pri videzu hiše. / Foto: arhiv društva z njimi izkazovala svojo ljubezen, pripadnost ali celo žalost. Ivan Sivec v pesmi Gorenjski nagelj pravi: »Na balkonu se dekle smeji, ljubezen spi med nageljni, ko prišel bo fant pod okno pet, utrgal bo najlepši cvet.« In rože cvetijo tudi na Brezjah; predvsem pri »staroselcih«. Bolj ali manj uspešno se spopadamo z različnimi izzivi – od škodljivcev, velike vročine, preveč dežja do viharja in toče, kar nas je doletelo letos. A mi se ne damo. Odločitev, katera zasaditev spada med najlepše, ni šala, zato smo za mnenje poprosi- li tri neodvisne strokovnjake. Na pomoč je priskočila Mojca Sanabor, ki jo lahko srečate v cvetličarni Lap; skrbi pa tudi za lično okrasitev mekinjske cerkve. Druga v komisiji je bila Bojana Kaker, ki se profesionalno ukvarja z rožami in zasaditvami vse od srednješolskih dni in je zaposlena v Arboretumu Volčji Potok. Tretji glas je prispeval Matevž Hribar iz podjetja Volčin vrtnarstvo in trgovina, kjer se že več kot 25 let trudijo z vrtovi, skalnjaki in zasaditvami. Vsi trije so bili mnenja, da je odločitev izredno težka, saj je jasno, da se vsak trudi po svojih najboljših močeh. Med trinajstimi sodelujočimi so se tako odločili, da imajo najlepše rože v vasi Marjeta Kuhar, Anka Starovasnik in Irena Grčar. Prve tri za nagrado prejmejo darilne bone Arboretuma, prav vsi sodelujoči pa za spodbudo cvetočo lončnico. Urejena okolica ter cvetoči balkoni in okna so pika na i pri videzu hiše in dokazano pozitivno vplivajo na ljudi. Zato si želimo, da nam ljubezen do cvetočega doma nikoli ne zamre ter da bodo vedno cvetele le rože, in ne zelena zavist. ček naše kulture predstavili na enem od praških trgov ter se v nadaljevanju pridružili zaključni prireditvi v cerkvi Srca Jezusovega, ki jo je zasnoval Jože Plečnik (kot zanimivost: cerkev je bila leta 2010 uvrščena med češke kulturne spomenike državnega pomena). V uvodnem nagovoru se je veleposlanica Slovenije na Češkem ga.Tanja Strniša, ki je tudi sicer spremljala vse prireditve v okviru festivala, zahvalila vsem odgovornim za organizacijo in sodelujočim skupinam za uspešno izpeljane tri festivalske dni. Zahvala in pohvala je veljala tudi srčnosti in solidarnosti vseh nastopajočih – za pomoč po poplavah smo namreč zbrali več kot dva tisoč evrov. Festivalsko dogajanje se je zaključilo z nastopom dveh pevskih zborov in pihalnega orkestra. V nedeljo se je naše potepanje zaključilo, a zna biti, da se kmalu vrnemo; saj legenda naroča, da se moraš vrniti z novo željo, če se ti prvotna izpolni. Morda pa je to le dober izgovor, saj si dihjemajoče Prage, njene zanimivosti in znamenitosti, ni mogoče ogledati v treh dneh. Na koncu pa še povabilo: Če ste tudi vi dobrovoljni, poskočni in se radi zavrtite in zapojete, povabljeni v našo družbo. Vaje imamo vsako sredo od 20. ure dalje v dvorani Kulturnega doma v Kamniku. V septembru začnemo novo sezono tako z osnovnošolci kot s starejšo skupino. Bilo je nekoč v Kamniku (1) O Kamniku v letu 1963 Irina Mitov, Medobčinski muzej Kamnik Feljton Bilo je nekoč v Kamniku bomo nadaljevali tudi v novi sezoni, le da ga bodo soustvarjali vsi sodelavci Medobčinskega muzeja Kamnik. Kamniški občan je na svojo dolgo pot krenil v januarju 1962. leta. Prvi urednik je bil France Svetelj. Po burnem dogajanju v prvem letu, tako v občini kot v uredništvu, so ujeli ritem in pogumno vstopili v novo leto izhajanja. In kaj zanimivega se nam je pripetilo v letu 1963? Pa poglejmo: Kljub zagotovilom, da se bodo občani že konec preteklega leta hitreje povzpeli na Veliko planino, se to še ni uresničilo. Delo teče od jutra do večera in graditelji se srečujejo s prenekatero težavo in ogromnimi stroški. Malce pa le potolaži obljuba, da bo kmalu prišel čas, ko bo potovanje iz Ljubljane na Veliko planino trajalo le okoli 50 minut. V bivši vajeniški šoli v Mekinjah je svoje nove prostore dobila Ljudska tehnika in ustanovila klub za filmske amaterje – KINO KLUB KAMNIK. K vpisu je pozvala vse občane, tudi tiste tehnično popolnoma »neobremenjene«, saj bodo s tem pri- dobili mnoge koristi. In vse skupaj, neverjetno, za ceno nekaj litrov vina! Res prikupna in sodobno urejena je po novem kamniška delikatesa, ki je dočakala temeljito prenovitev svojih prostorov. Velika prednost je odprta veranda, ki je po novem podaljšana in diskretno zastrta z ovijal- Karikatura Bojana Schlegla, objavljena leta 1963 v Kamniškem občanu. / Foto: Arhiv Mmk kami. Posebno priznanje pa si zasluži ureditev hladilnika z vidno označenimi cenami. Z uspešnim delom se lahko pohvali tudi edina kamniška pralnica, ki deluje od leta 1960. Kljub začetnim dvomom, da bo sploh zaživela, so z vztrajnostjo in dobro voljo prebrodili težave in danes se lahko pohvali z 200 odstotkov povišanim prometom. V prvi vrsti je pralnica namenjena zaposleni ženi, nadalje trgovinam, podjetjem in domovom. Med drugim mesečno sperejo in zlikajo okoli 1000 rjuh, 100 blazin, 550 delovnih halj, 150 srajc in večje število prtov in zaves. Kar velik zalogaj za majhen 4-članski kolektiv! Bili pa smo tudi solidarni. Ob katastrofalnem potresu, ki je opustošil Skopje, so delovne organizacije, društva in posamezniki darovali po svojih zmogljivostih. Poleg dnevnega zaslužka je podjetje Titan prispevalo ključavnice in ključe, Svilanit 5 ti- V tej impozantni zgradbi so leta 1963 odprli prenovljen lokal Delikatesa. Ponujal je tudi legendarno francosko solato in šunken žemljice. / Foto: Arhiv Mmk soč brisač, podjetje Usnje soudeležbo pri gradnji stanovanjske barake v vrednosti 330.000 dinarjev, podjetje Kamnik je prispevalo 128 odej in prijavilo 120 krvodajalcev. Strelci so končno dočakali novo strelišče za malokalibrsko puško. Neveljska šola je obeležila častitljivih 100 let svojega delovanja, Planinsko društvo Kamnik pa je s številnimi prireditvami proslavilo svojih 70 let. Omeniti velja še en pomemben jubilej. Svojih 100 let je dočakala prva ženska v Kamniku – Elizabeta Smole. In kakšen je recept za dolgo življenje? Pravi, da delo ohrani človeka zdravega in krepkega, domača hrana pa ga obvaruje pred boleznimi. Alkohola na stara leta ne pije, si pa privošči kaj sladkega in srkne malo kave. Čestitkam se pridružuje tudi Kamniški občan! 13 petek, 15. septembra 2023 Zanimivosti Opazovanje neba Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_Kam_23_16 NALOGA LAŽJI SUDOKU Ob koncu avgusta so člani Raziskovalno-astronomskega krožka Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik skupaj s kamniškimi astronomi znova pripravili poletni večer na travniku pri muzejskih kaščah ob gradu Zaprice, kjer so opazovali nočno nebo. Rešitev: 3 7 8 4 9 2 5 6 1 9 4 3 6 1 2 2 6 8 4 9 1 7 2 1 7 3 REŠITEV 2 5 6 8 1 3 9 7 4 8 1 7 9 2 4 3 5 6 6 2 5 7 3 8 1 4 9 9 3 4 1 5 6 7 2 8 4 8 3 5 6 9 2 1 7 5 6 1 2 8 7 4 9 3 7 9 2 3 4 1 6 8 5 NALOGA sudoku_LAZJI_Kam_23_16 TEŽJI sudoku_LAZJI_Kam_23_16 SUDOKU 1 2 5 1 7 6 8 7 9 1 3 2 8 5 6 5 4 6 9 4 3 6 1 2 2 6 8 4 9 1 7 2 1 7 3 8 9 2 4 3 7 1 3 2 8 6 9 6 9 4 5 7 8 4 7 5 1 2 3 8 6 9 6 4 8 3 9 1 8 6 7 5 4 3 1 2 9 6 7 4 3 8 6 9 7 8 1 5 2 3 7 5 9 1 2 3 3 5 6 8 1 4 5 2 3 4 2 8 9 6 9 8 7 1 6 8 5 9 3 1 7 2 4 2 6 3 6 7 5 4 2 1 9 8 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_Kam_23_16 se ne bo nobeno število 2 1ponovilo 4 ne6v vrstici 9 ne8v koloni 7 ne3 v enem 5 REŠITEV Rešitev: 1 4 7 5 8 6 2 3 9 6 8 1 7 5 9 3 2 4 4 3 5 6 2 8 7 9 1 2 7 9 1 3 4 6 5 8 5 6 2 4 7 1 9 8 3 3 9 4 8 6 5 1 7 2 7 1 8 3 9 2 4 6 5 REŠITEV sudoku_TEZJI_Kam_23_16 8 9 2 4 3 7 6 9 8 6 4 8 3 1 9 7 3 6 8 5 3 1 2 9 8 6 2 REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 8 2 3 9 1 7 5 4 6 9 5 6 2 4 3 8 1 7 1 4 7 5 8 6 2 3 9 6 8 1 7 5 9 3 2 4 4 3 5 6 2 8 7 9 1 2 5 3 7 7 6 9 1 Takoj ko boste 9odprli2knjigo4 8 Gozdna kuhinja in 1videli4preprostost 8 3 receptov, se boste 3zaljubili. 7 Ta6knjiga9 vas bo popolnoma 4očarala 1 z recepti 5 2 za jedi iz sestavin, 6nabranih 9 v1gozdu,4 kot so: gobe, 5kostanj, 8 čemaž, 7 6 bezeg, gozdni 8 sadeži 3…2 5 www.gorenjskiglas.si www.gorenjskiglas.si sudoku_TEZJI_Kam_23_16 NALOGA aplikacije. Opazovanje nočnega neba je prvič izkusil tudi Boštjan Koncilija. »Nekaj, kar vsak dan vidiš na nebu, je skozi teleskop videti povsem drugače. V naravi so nebesna telesa in pojavi veliko bolj zanimivi kot na televizijskem ali računalniškem zaslonu,« je opisal izkušnjo. 9 5 6 2 4 3 8 1 7 Pančur, ki je bila v srednji šoli članica astronomskega krožka, je tokrat prvič pripeljala svoja otroka na opazovanje. Njena hčerka Jerca je bila navdušena: »Na nebu je Luna videti kot mala pikica, skozi teleskop pa je čudovita.« Čeprav doma nimajo teleskopa, družina pogosto opazuje nebo preko mobilne 8 2 3 9 1 7 5 4 6 Poletni večer z opazovanjem nočnega neba je privabil zlasti družine z otroki. / Foto: Maša Likosar sudoku_LAZJI_Kam_23_16 NALOGA Kamnik – Poleg tradicionalnega pomladnega kamniški astronomi zadnjih nekaj let organizirajo tudi poletno opazovanje nočnega neba, ko sicer sonce zaide nekoliko kasneje, a poletno vzdušje privabi mnogo obiskovalcev, zlati družine z otroki. Zanje je to edinstvena izkušnja, saj lepote vesolja ne uzrejo s prostim očesom, temveč skozi teleskop, ki nebesna telesa in pojave prikaže v njihovi naravni obliki – taki, ki jo običajno vidimo le v knjigah ali na spletu. Kot je pojasnil Lojze Vrankar, mentor raziskovalno-astronomskega krožka na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, so razmere za opazovanje primernejše spomladi, ko je noč daljša. »Lokacija opazovanja mora biti dovolj odmaknjena od mestne razsvetljave, kjer ni svetlobnega onesnaževanja,« je dodal. Tokrat so zgodnji obiskovalci lahko najprej opazovali Sonce in prešteli Sončeve pege na Sončevi površini, obenem pa tudi kak orjaški izbruh s površja naše zvezde. Ko se je začelo mračiti, je bilo moč uzreti Luno, ki je kazala nekaj dni star krajec. Na vzhodni strani neba pa je »zasvetil« Saturn, ki je s svojimi obroči med opazovalci običajno deležen največ zanimanja in začudenja. Poleg tega so si lahko ogledali še kako meglico, nekaj zvezdnih kopic in galaksij poletnega nočnega neba. »Včasih uzremo tudi komet, a najbolj atraktivna sta ravno Luna in Saturn,« je dejal Vrankar. Med opazovalci je bil tudi domačin Janez Plevel, ki nebo skozi teleskop opazuje od svojega osemnajstega leta. »Na ta način vidiš drug svet, ki ga s prostim očesom ne uzreš,« je dejal. Sandra 2 5 1 7 6 8 7 9 1 3 2 8 5 6 5 4 6 sudoku_TEZJI_Kam_23_16 1 4 9 6 7 5 8 3 2 Maša Likosar 1 172 strani,17 x 23 cm, trda vezava 1950 Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. EUR + po št ni n a Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 eur 2. in 3. nagrada: knjižna nagrada NOVOST PRI POŠILJANJU REŠITEV Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko kot običajno pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj ali jo oddate v nabiralnik na tem naslovu. Rešitve po novem sprejemamo tudi po e-pošti. To storite tako, da z mobilnim telefonom slikate kupon z geslom in ga pošljete na naslov krizanke@g-glas.si. V elektronsko sporočilo ne pozabite napisati tudi vaših osebnih podatkov! Rok za oddajo je petek, 29. september 2023. 14 petek, 15. septembra 2023 Prireditve Prireditve, zahvale Ob 18. uri Arboretum Volčji Potok Prireditve od 15. septembra do 6. oktobra Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture. org/vpisdogodka Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Petek, 15. september Ob 19. uri, Arboretum Volčji Potok Dan za poletavce in najpoletavce v Arboretumu Volčji Potok Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. Brezplačno Ob 17. uri, Slovenia Eco Resort Dobrodelna prireditev za pomoč dolini Kamniške Bistrice Brezplačno/dobrodelni prispevki Ob 18. uri, Cerkev sv. Ane, Tunjice, Društvo Tun'ški glas Večer glasbe, spomina in zahvale Brezplačno Od petka, 15. septembra, do nedelje, 17. septembra Pohodniški vikend v Tuhinjski dolini Terme Snovik Od 1 evra naprej, odvisno od izbranih pohodov Sobota, 16. september Ob 9. uri, Arboretum Volčji Potok Fotografska delavnica Plača se vstopnina v park. Ob 15. uri, Arboretum Volčji Potok Dan miganja ZAME Cenejša vstopnica ob vnaprejšnji prijavi Ob 18. uri, Terme Snovik Gozdno doživetje z meditacijo v Termah Snovik Odrasli: 20 EUR na osebo Ob 18.30, Terme Snovik Zvočna kopel z gongom v naravi v Termah Snovik Cena delavnice: 15 EUR na osebo Nedelja, 17. september Ob 7. uri, Terme Snovik, Turistično društvo Tuhinjska dolina Pohod na Menino planino 25 EUR Ob 8.30, Arboretum Volčji Potok Ornitološki sprehod Plača se vstopnina v park. Od nedelje, 17. septembra, do torka, 2. aprila Ob 19. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Nova sezona predbralne in bralne značke, začetek predbralne značke Veronikin zaklad in bralne značke za osnovne šole Brezplačno Od torka, 19. septembra, do četrtka, 19. oktobra Od 9. do 19. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Razstava Andreje Peklar, slikarke in ilustratorke: BEREM IN SEM KOT PTICA V LETU Brezplačno Do 27. septembra, Arboretum Volčji Potok Otroška delavnica Indijanski večer Fotografska razstava Barve Arboretuma Otroška delavnica Cena delavnice je 16 EUR na osebo, poleg tega se plača vstopnina v park. Plača se vstopnina v park. Do 31. oktobra, Arboretum Volčji Potok Trije konji Plača se vstopnina v park. Ob 18.30, Terme Snovik Zvočna kopel z gongom v naravi v Termah Snovik Do 31. decembra, Arboretum Volčji Potok Cena delavnice: 15 EUR na osebo O grajskih vrtnarjih Plača se vstopnina v park. Sobota, 30. september ob 19. uri, Velika dvorana DKK Do 22. oktobra, Arboretum Volčji Potok Klapa Mali grad Razstava trav Koncert ob 20. letnici Klape Mali grad Vstopnice bodo v prodaji od 15. septembra dalje. Plača se vstopnina v park. Do 6. oktobra Nedelja, 24. september Od 10. do 12. ure, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Ob 10. uri, Arboretum Volčji Potok Vpis abonmajev za sezono 2023/24 Nordijska hoja Zavod za kulturo Kamnik 20–70 EUR Plača se vstopnina v park. Torek, 26. september Ob 17. uri, Zadruga KIKštarter Delavnica: Fokus – Vzemi si čas zase in za svoj uspeh Brezplačno Zahvala Sreda, 27. september Mama je ena sama, svet z njo se začne, kakor zemlja je, ki cvet rodi. Mama je ena sama, luč sredi teme, ki obsije vse svoje ljudi. Ob 19. uri, Medobčinski muzej Kamnik Sadnikarjeva zbirka v Kamniku – 130 let Brezplačno Četrtek, 28. september Ob 9. uri, Arboretum Volčji Potok Strokovno izobraževanje za projektante – 1. dan Kotizacija izobraževanja za 1 dan: za člane ZAPS in študente 100 EUR, za ostale 120 EUR V 90. letu starosti se je mirno poslovila naša draga mama, babica in prababica Ob 16. uri, Terme Snovik Katarina Hribernik Gozdno doživetje z meditacijo v Termah Snovik Odrasli: 20 EUR na osebo p. d. Vrabčeva mama iz Golic Petek, 29. september Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovane svete maše in cvetje, osebju Zavoda Pristan, predvsem negovalkama Ivi in Mojci. Hvala župniku Nikolaju Štolcarju za lepo opravljen pogreb, Ivi Bajde za čustvene poslovilne besede, Ljudskim pevcem iz Tuhinjske doline za odpete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino in sosedom za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala osebni zdravnici dr. Damjani Plešnar za dolgoletno zdravniško oskrbo. Hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi in jo boste ohranili v trajnem in lepem spominu. Ob 9. uri, Arboretum Volčji Potok Strokovno izobraževanje za projektante – 2. dan Kotizacija izobraževanja za 1 dan: za člane ZAPS in študente 100 EUR, za ostale 120 EUR. Ob 19. uri, Galerija Pogled, Medobčinski muzej Kamnik Štiriročno in odtis Brezplačno Sobota, 30. september Ob 19.00, Zavod za turizem in šport Kamnik Vsi njeni Golice, Špitalič in Brezje nad Kamnikom Dobrodelni koncert za Kamnik – z glasbo gradimo prihodnost Vstopnica: 23 evrov za parter in 20 evrov za tribuno *Zbrana sredstva od prodaje vstopnic bodo nakazana na humanitarni transakcijski račun. SOLIDARNOSTNI Ob 16. uri, Terme Snovik Gozdno doživetje z meditacijo v Termah Snovik glasbeno-kulinarični dogodek Odrasli: 20 EUR na osebo 15.9.2023 17:00 - 22:00 Ob 18.30, Terme Snovik Zvočna kopel z gongom v Termah Snovik Cena delavnice: 15 EUR na osebo Četrtek, 5. oktober Ob 19.30, Velika dvorana DKK, Valič Teater d.o.o. Domen Valič: Žigolo s.p. Vstopnina: 16 € v predprodaji, 19 € na dan dogodka. Werner Tanja Zajc Zupan Božidar Wolfand Wolf Nina Bauman Miha Plantarič Bečo Ansambel Gašperja Mirnika Trio Vesolje Ansambel Od DNS Duo Pulzz Četrtek, 21. september Od 16. do 18. ure, Terme Snovik Gozdno doživetje z meditacijo v Termah Snovik Dogodki v teku Odrasli: 20 EUR na osebo Petek, 22. september Ob 19. uri, Galerija Miha Maleš, Medobčinski muzej Kamnik Do 31. decembra, Arboretum Volčji Potok Razstava sobnih rastlin, ananasovk in orhidej Plača se vstopnina v park. Dobrodelna dražba likovnih del Od sobote, 23. septembra, do nedelje, 5. novembra Arboretum Volčji Potok Razstava buč Plača se vstopnina v park. Sobota, 23. september Ob 12. uri, Špitalič, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik 2. Družinski pohod bralnega izziva Gremo na Triglav, izlet do pašnika Lipovec Do 30. novembra, Arboretum Volčji Potok Intermedijska razstava Souvani in njihov park v Volčjem Potoku ter Ciril Jeglič, prvi vodja Arboretuma Volčji Potok Plača se vstopnina v park. Do 5. novembra, Arboretum Volčji Potok Razstava kaktusov Plača se vstopnina v park. Do 1. oktobra, Arboretum Volčji Potok Poletje v vrtnicah Brezplačno Plača se vstopnina v park. Ob 16. uri, Terme Snovik Do 29. septembra, Arboretum Volčji Potok Gozdno doživetje z meditacijo v Termah Snovik Odrasli: 20 EUR na osebo Razstava tropskih metuljev Plača se vstopnina v park. Palmieri d.o.o., Godič 44 p,, Stahovica Brezplačno medijski pokrovitelj 15 petek, 15. septembra 2023 Zahvale Časopis Zahvala občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Prenovlje na končn p a Kogar imaš rad, nikoli ne umre. ostaja in no v vlak Le daleč, daleč je. šte vilka 1 Oglašujte Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksa nder Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn 41-letni ino Mat ega kluba. ovili tira v dolž veteran ej Nas na ekipa Pre ini 350 metso dva kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb z ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om ambami . mo Kam . ralo nas niški stre šnic o je tudi z nad pro Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. ter z zvo vito svetlobn Briški tri, čno in še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan Justin. mnik Gra dila sta taja Sose razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove bodo kraj poto ši, na prenovlj valn tudi urbano mo in eni železniš i čas po navedb 410. stran oprepod ah Slovens ki postaji skladišče. rli ods luž eno kih železnic Kamnik Gra do deset ben / Foto: Vlaki v letu A prenovlj Jasna Palad eni peron in časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob ven ca »Do leto čina je nam ske železn al, prvi dan pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova ice več reč da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on nov odh z vlak pre dvonadstro in des et poznavno e ure pri odov. Vla hodov in ki bodo elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob e linije namo proge, kot jih poz vinskega zgodovaterpolisti 21.1 v tem delu trenutka so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi Evrope, članski pok jo žup Lju 18 hitr an Mat bljana). in ob 23. osti do alni prva kilo met rov par, min 07 ki. ister za infr ej Slana uro . 140 ponujajo turo Jern astruk- ni Vla ki ej vse čakali vrst bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneo let. ago je železnic »Ka jeni za de in ima železnic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo dovolj invaliko tajo jo 189 je ,« 1, za sem se z novim pro je deja , ki so tnik kolesa,« prip in se zah je ob tem stora valil min l župan lem Alojz Pra eljal podjepeljali prot vlakom tudi povese dog istrs Slov šnik odk tvu ens osemdes ar. Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele stic ki bodo voz zniško infr ije tud i na som. nem AKTUALN ili astrukturo. v tudi na začete rela ciji k množične domu se priprav V Kam nik – O ljajo ga cepljen Aleš Sen KULTURA Sezono bo ja. ožetnik 45. stran treba razširiti na MLADI ment in kart Coprnije celo leto Kam nik – zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZA nja. Na ka DN O rezultati planina š Kamnik JA bodo ude kon ca je tudi v krajih po državi h , prostor leženci sep tem bra ima od Miha Kam mn obv test Han vodstvo. niku ogi ešče iranj čič nov o brezplačno Vsako leto h obrazo ni možno Nad mi opremil je z ilustracijav odvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z avstvenem zarMarka Anž cij, ki so . Razstava ilustrarazs na Vsa novim koro i na dr. Juli kušenega domu ka vas, som. Hitr ja Polc naviruNaš Kam tava z naslovom poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, prostor gativen izvi a Kamnik, nekakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna v i kate knji zov režnic d jasličarja, naloga je obraavtorja ka da a dalje v i, pa je še do konca net i z strategijo trenutno testa pomeni, pri ki preseDomu kuljanuarja ture Kam 25-letneg Urha Wiegeleta, razs razvoja druž praviti tudi na v brisu viru na ogled nik, a zaznav tančnostjo, ežn ostj o, naspletu. be. s ni no opravit test pa je mož arhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki resa pa bod že kmalu lja ne zma jim idej in vese tni termini o dodapo testirane tudi njka. Tud na prim volj niškem ni i na Kamju. V eru o prihodnjih tudi še v poz nič drugače. pa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn a takojšnja mo izol acij sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 39. letu starosti zapustil Klemen Baloh iz Šmarce pri Kamniku Časopis Kamničan-ka č zd Kavči Foto: Gora Testiranje v Kamnikutudi Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 7 stran 9 stran 16 Zahvala Nekje je kraj samo za naju dva, kjer se gore dotikajo neba. Tam je planinski svet, z rožami je ves odet, tam najrajši bi živel poet. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) V 93. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek V 95. letu starosti nas je zapustila draga mama, sestra, babi, prababica Filip Komatar Slavka Osolnik Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in za izrečena sožalja. Posebna zahvala gre vaščanom Brezij, gasilcem, negovalki Kseniji in patronažni sestri Katarini. Za vedno bo ostal v naših srcih. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavkam za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in mašo. Hvala osebju DEOS-a v Gornjem Gradu, gospodu župniku, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njegovi 041 634 948 v občini Kamnik. Zahvala z Brezij nad Kamnikom Kamnik - Komenda brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sosedom z Vira za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče in darovane svete maše. Hvala gospodu župniku Janezu Gerčarju in vojaškemu vikariatu ter pevcem za lepo opravljen obred. Hvala vsem pripadnikom Slovenske vojske, še posebej Gardni enoti 403 Mornariškemu divizionu. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoče: žena Urška, hčeri Tinkara in Ajdastran 5 24 urna dežurna služba Zahvala In vse je kot že v znani pradavnini. Odhod. Čez polje. V dvoje. V mesečini. (Tone Pavček) Po nedavni boleči izgubi moža se je od nas poslovila naša ljubljena mami, babi, sestra in teta Veri Jankovič učiteljica v pokoju, iz Kamnika Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti v Kostanjevici na Krki. Hvala tudi vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: hči Mateja s sinovoma, sin Jože z družino in vsi njeni Vsi njeni Kamnik, 25. avgusta 2023 Zahvala Zahvala Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Brez tebe dom je prazen, a topline in dobrote tvoje ne pozabimo nikdar. Zahvala Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. 30. julija 2023 nas je v 93. letu starosti zapustila draga mama in stara mama Od nas se je poslovila Veronika Marič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, sočutne stiske rok, cvetje ter sveče. Zahvala gre zdravstvenemu osebju ZD Kamnik, dr. Tršan in dr. Hajdinjak ter patronažnima sestrama Mojci in Maji za zdravstveno oskrbo v zadnjih mesecih. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Cristianu Balintu za lepo opravljen obred. Žalujoči: hčeri Lidija in Marija z družino Slavica Borščak Frančiška Golob iz Mekinj roj. Krumpestar, s Tunjiške Mlake 15a Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za vse darove, ki ste jih namenili naši babi, ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala zaposlenim v DSO Kamnik za skrb in nego. Hvala gospodu župniku Pavletu Piberniku za opravljen pogrebni obred in pevcem kvarteta Grm za ganljivo petje. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za vso podporo, izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in ostale darove. Posebna zahvala za nesebično pomoč vsem sosedom, še zlasti tistim, ki so v deževnem nalivu kopali jamo, ter ostalim, predvsem g. Urošu Steletu in Valentinu Zobavniku, Metki Čimžar, Darji Slana ter Mariji Šmidovnik. Prav tako se za vse storitve zahvaljujemo tudi pogrebni službi Pogrebnik. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru Tunjice in g. Francetu Urbaniji za lep pogrebni obred. Iskrena hvala tudi vsem neimenovanim, ki so pripomogli, da smo drago mamo tako lepo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Avgust 2023 Zahvale, osmrtnice Žalujoči: sin Iztok, hči Irena ter vnuki Rok, Domen in Nik Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: osmrtnice@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si V 91. letu starosti se je od nas poslovila draga mami, babica in prababica Nagrajenci V nagradni križanki iz časopisa Kamničan-ka 14 je prvo nagrado dobil Bojan Drčar iz Laz pri Tuhinju, drugo nagrado je prejela Rozalka Kralj, tretjo pa Vida Završnik, obe iz Kamnika. Geslo je bilo Bogato cvetijo v različnih barvah. Nagrajencem čestitamo! 16 petek, 15. septembra 2023 Dobrodelni pohod Dobrodelni dogodek za dolino Kamnik – V soboto, 23. septembra, bo potekal Dobrodelni pohod na Sv. Primož v organizaciji Modrih novic. Zbrana sredstva letošnjega pohoda, ki bo tokrat potekal enajstič, bodo organizatorji namenili Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki jih bo razdelila med družine iz regije, prizadete v avgustovskih poplavah. Kot vsako leto se bo pohod začel ob 8. uri zjutraj. Prostovoljni prispevek za dobrodelni sklad znaša deset evrov, v zameno pa pohodniki dobijo bon za malico in majico pohoda. Ob vznožju bodo poskrbeli tudi za jutranjo kavo, na vrhu bodo pohodnike zabavali Duo Ajdčao in trio Frajarji, otroci pa se bodo lahko kratkočasili ob zabavnih igrah. Organizatorji bodo poskrbeli tudi za mala presenečenja. A. Se. Godič – Danes, 15. septembra, dobrodelni solidarnostni glasbeno-kulinarični dogodek za prebivalce doline Kamniške Bistrice, ki so jih prizadele avgustovske poplave, pripravljajo tudi v Slovenia Eco Resortu. Kot pravijo organizatorji, bodo razdelili devetsto porcij Meso Kamnik, Metro, Digit in LaFood, s krofi bo za otroke poskrbela pekarna Hit, na voljo pa jim bodo tudi napihljiva igrala. Sodelovanje na dogodku je potrdilo več glasbenikov, med katerimi sta tudi Werner in Tanja Zajc Zupan. Kot pravijo organizatorji, je dogodek dobrodelen. Vsi udeleženci bodo lahko prispevali prostovoljne prispevke za prizadete družine. Z donacijami jim bodo zagotovili belo tehniko in ostalo, kar nujno potrebujejo za življenje. Dogodek se bo začel ob 17. uri. A. Se. PROSTA DELOVNA MESTA V PROIZVODNJI IN PODPORNIH ODDELKIH Višji elektro inženir (testni laboratorij) Višji elektro inženir Višji strojni inženir Višji strojni inženir – specialist Operativni tehnolog Višji tehnolog Tehnolog specialist Vodilni tehnolog Vzdrževalec Inženir za elektro vzdrževanje Vodja tima Vodja linije - preddelavec Proizvodni delavec Operater - montažer CNC operater Skladiščnik Blagovni manipulant Analitik dela in časa Proizvodni informatik Različna študentska dela NUDIMO VAM stabilno zaposlitev, fleksibilen delovnik predvsem pa ambiciozno in prijetno ekipo sodelavcev, ki jo vodi močan timski duh. AKTUALNI RAZPISI in prijave 080 80 16 Čarobni dan v Arboretumu Arboretum Volčji Potok je nedavno gostil Čarobni dan, prireditev, ki je namenjena predvsem družinam. Alenka Brun Volčji Potok – Že 37. Čarobni dan je ponujal živahen program, otroci so lahko sodelovali na številnih športnih, plesnih, glasbenih, razvedrilnih, ustvarjalnih, jezikovnih in drugih delavnicah, ki so se odvijale v t. i. deželah, poimenovanih po pravljičnih junakih, recimo dežela Pike Nogavičke, Čebelice Maje, Rdeče kapice, Petra Pana. Vrsta čakajočih ni pojenjala pri stojnici, kjer so pripravljali palačinke zanimivih oblik; tudi jahanje ponija in konj je pritegnilo številne otroke, poskus igranja na bobne, gneča je bila v deželi Zdravka Lidla, na zabavnem poligonu, polnem zanimivih preizkušenj. Otroci so se lahko udeležili »čarobnega« teka. Pri stojnici, kjer so svoj poklic predstavljali policisti, so odrasli občudovali razstavljene jeklene konjičke, najmlajši pa z največjim veseljem sedali na policijski trikolesni skuter ter prižigali in ugašali utripajoče luči na policijskem avtomobilu, še z večjim veseljem pa sireno. Na glavnem odru Čarobnega dne so občinstvo zabavala znana glasbena imena, kot so Anže Šuštar, Alenka Gotar, Rebeka Dremelj, nastopila je skupina Pepel in kri. Predstavila so se številna športna društva, tako da so obiskovalci lahko spoznali recimo sabljanje, ritmično gimnastiko, boks, judo, plesno navijaštvo (cheearleading), že na parkirišču Arboretuma pa so se otroci lahko preizkusili v kotalkanju. Program pod glavnim odrom so popestrili še člani Mestne godbe Kamnik in Društva kamniških mažoretk Veronika, ki so tradicionalno tudi letos s svojim glasbenim in mažoretnim sprehodom od vhoda parka do glavnega odra nekako uradno naznanili, da je Čarobni dan odprt. Zaigrali so tudi pihalci policijskega orkestra. Tudi na tokratnem Čarobnem dnevu je bila prisotna dobrodelna nota, saj so se organizatorji odločili, da bodo s sodelujočimi društvi številnim otrokom iz socialno šibkejšega okolja in mladim talentom podarili obiskovanje različnih obšolskih dejavnosti. Da je program Čarobnega dne potekal nemoteno, pa je z veznim tekstom poskrbela energična moderatorka Barbara Božič. Kamniške mažoretke med uvodnim sprehodom od vhoda parka do glavnega odra / Foto: Alenka Brun Predstavili so tudi sabljanje. / Foto: Alenka Brun BOSCH REXROTH d.o.o. Zgornji Brnik 410 4210 Brnik - Aerodrom zaposlitev@bosch.com Razvoj in fleksibilna proizvodnja tehnično zahtevnih elektromotorjev in varilnih transformatorjev v majhnih in srednjih serijah. Dežela napihljivih igral / Foto: Alenka Brun