.. 
Razprave 
Goo< 91~ • f>21 9 o•97 12 ' 1) rcvo Pol""'l 
pomen gozdnih ostankov v agrarni kraj ini na primeru rev Irja Polana 
f"'- ~ Jll•f•cance of Foresl Remnants 1n agncultural Lanoscape al the Example of 
tht' p~,-t;ma Oistrict 
[)<!;-~• tiOfCVAr. Jene.r PIRNAT"' 
ttr:r;al. o ... Pmat. J , Pomen gozdnil ostanJ(OV '1/ agraml kraJil'\i na Pfii'Yiet\.1 tevijl Pdal\l Gozdert•J vM"'t4(. !1 1.1 
1998 v~ • poo;:tadcom v angloibnl, eit. Id. 12. 
f!!'w Pd<lna obsega jugcMI&ol!ni del F>reklllu~a mod Leda.o ln Muro. V ogtaml klljinl.._ "' pojr.llja goa~ v DbWoJ 
tl~Piif l, <(lridciJoY. pooamčnih drave• ln •kupin gozdnega drevja. V elanku obravnavamo - go- -"""· 
~~z",..,."" tul!urno kraPno v revl~u Polana F>rlkazulemo denc>rometrleM ln,.......",. moano.a ~nih 
aotarkO\' lil< pmiJiemtt., notin gCISI)Cdarlen)a 
K'!ut•• betada: agrarna ICra~na. Upj&la,lcorldor, p<ollora81oGo drovn"• 04<lnovanje 
AbtlrliCt: 
H-) NOI, o .. """"· J The ugnlflcanct or Foreot Rormants ln ogrlcuoturOI land$al~ at .... ~d ... -
Oilln« OozdM1lcl..,.lh1ilc. No 211998 tn SlOvene wittle 114Jmmary ln Engbl1, lo QU04 12 
11'11 Polon• ""'","_,..'"liMI--PrekllliJije, betwoolllhe ledAMIIwoolc and Ih! Min..- to...,~ 
cullurol londocape ol liMI oroa.lotut IS Of-"' the fo<M of patdlel, OOITidora, ·-· loteol!r-. lr'll-.,.. ol 
foroal ~eM The orode ~· """ N ~ ollotest rernnents. tnelr managemor< ond -liMI~ ol~ 
W<fii&Md""'pe ln lho PG1ana liN H- Will lho dendramalri<: and~ clwlladebics ol-,.,..,._ 
•• """'"' with prOOiomt one! ,.,.!hod> ola-~ln U>e Polana a<ea. 
Koy worda ~ral -."o. 0010'1 ""'"""'·JdUry neo and SNU!>o. ~ 
UVOD 
l'llfRODUCTION 
Agnorna ~.,.. J<t en;o ozmed<>Wk i:UUne ~.lop~ manjŠI 
d~ e.! •ora.taro~tgozaov (ANI(O •962t .Aqama ~:tajna je osd prost.Of, 
kt« pre<J• .. w!ia mabcxl kmeli!Ska raba o<ostora. Q0Mo1n so IP.v o0111n ur-tat. 
QOldl'tl os1anlu pa se ~BIO <ol 1o:onoctJt n trOSlOtaSIOCa dre'I'W\3 Gozda 
It' v nt"J malo tn le ta 1e preWon\<1 'znnJei' 1\3 Ila. te; so Dia za 01\J<}e rabe 
rrti Pfin'lelma. Zalo pa p.av v tal'&to l<tapno nara..te por>en gozdi'Wh O$tan· 
""" kondo<1"v d<WI\IN! 1n II<MIOtMIObh dreves Pfcel<mul)e P"edstav~a 
s.ptna egrao!IO'<ratii'O. kopt $00ilnclane-s sprem~& Zaradlde&grariuc~e 
on ·:liopooulat~je v (JOldnoiOsl ~- •endar pa ne smemo prezreu 
~···o» zaradi mel«oolln komasao::~ M1e~"' I)Ovriln IZOI"'ajo dfObn• 
n :lMlllkt11pnokl elemenl• gozcJnlh ui)IM lrlostan~o- VnoCenie posameznih 
i'ao'flSl<JI\ elementov an t~O&!St~mo• l~&vnlko. ~~~ IOOČY1113 gozdni 
<>r~ejkl) on usiii1JfJ8"r• vtl•k•h monQ'<ultumoh kOI'flpleksov nrv zmantWJ& 
-IIOSt ()OroWt Sl4b&I00$1 1fl ll)lemoni& (hOnK>g&111Z118) ~uwmo kr3Jono. 
ltredno -111 on di""motna krflt•nl, 12Qonll<.j8 droonon kr.lpnSI<Jh ei<OS&SI&· 
ll'oOv 'I INiflor~&n~l on ~OOlbSlrlnln kOSih fiiiV 1&1 ll!J8~Ča<11e SU zna6100SU 
o.r.csntego d01tnsl<"9• PQavetili te bomo slan1u rn razmet am na tem 
~ oz•orna v ravlqu PoiMO (9726. 31 "a),lu P<Jkri'va vet'pdelobmolja. 
Gozdi-. Ollan~• k• 40 Je zaradi mlkroreileln&h razmer (dcpoeslje. mrtvice) 
• O 11 .. iot.{7l<O , Ll•od ta 
go.tdtwe Rlovftf'lllf . OE M~Jrlka 
Sobota. Ul ..,,.,tekla Novoka 17, 
.9000 Murska SObota SLO 
• • A~~t spec J P , thpl 1nJ 
gozd • sr Oddele}: za 007d ar· 
Slw, Veena pot &3. 1:100 ljubiJ•· 
na. SlO 
68 
Horvat. D., Pfffial. J .. Pomen go7dnih ostankov v agram1 kraJini na primeru rev1~a Polana 
in preteklega razvoja (fevdalni gozdovi) ohranili v revirju, bi lahko glede na 
njihovo fiziognomijo in površino razdelili v štiri oblike: 
- velike zaplate državnih gozdov (Orlovšček . Polanski log), 
- zaplate zasebnih gozdov (npr. Ližkovsko jelšje, Hotiška gmajna), 
- gozdni omejki in koridorji, 
- posamična gozdn~ drevesa in skupine dreves. 
2 METODE DELA 
2 WORKING METHODS 
Digitalni ortofoto za 1600 ha velik izsek iz gozdnogospodars'ke enote 
Dolinsko v Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije Murska Sobota 
(HLADNIK 1 ZAFRAN 1996) prikazuje značilen primer agrarna krajine v 
okolici Velike Polane, v kateri je gozdnatost manjša od 25 %. Na tem 
fotomozaiku, ki je nastal iz črnobelih letalskih posnetkov ( 1 996), je mogoče 
razmejevati zaplate gozdov, omejke in koridorje drevnine pa vse do posa-
meznih prostorastočih dreves, ki ustvarjajo značilno podobo agrarne kraJine 
v tem delu Slovenije. Za strokovno obdelavo smo izbrali tri raz1skovalne 
objekte. k1 predstavljajo najpogostejše oblike gozdnih ostankov. Ti razisko-
valni objekti so: 
- zaplata (gozd Orlovšček); 
koridor (koridor Jelšje - Brodec); 
posamična gozdna drevesa ln skupine dreves (travmki na Gospodskem 
pri Veliki Polani). 
2.1 Za plata -gozd Orlovšček 
2.1 A pat eh -the Orlovšček Forest 
Gozdno zaplato v Orlovšf:ku (100,21 ha) sestavlja združba Roborl · 
Carpinetum fraxinetosum. Rastiščne in sestojne razmere v Orlovščku so v 
primerjavi s podobnimi poplavn1mi gozdovi (Gin,evec. Hraščica . Murska 
šuma) daleč naJboljše {WRABER 1951 , 1959), zato smo na vzorčnih plosk-
vah ugotavljali: 
-drevesne vrste, 
- grmovne vrsle. 
Ploskve velikosti 3 are (r = 9,77 m) so bile na sistematično določeni mreži 
postavljene na vsakih 100m. 
2.2 Koridor Jelšje- Brodec 
2.2 The Jelšje- Brodec Corridor 
Koridor Jelšje - Brodec je odsek drevesnega koridorja Repi ca. ki ločuje 
jarek libovija od njiv in travnikov v k. o. Srednja Bistrica. Odsek dolg 740 m 
se začne ob cesti G. Bistrica-črensovci in se konča ob poti S. Bistrica-
Črensovci. Koridor smo podrobno popisali na sistematično postavljenih 
vzorčnih ploskvah na levi in desni strani jarka Po zunanjem robu koridorja 
smo na vsakih 50 m prehoda zakoličili 15 m dolgo vzorčno ploskev. Na 
dvajsetih vzorčnih ploskvah, ki smo jih izločili na levi (10 ploskev) in desni 
(10 ploskev) strani jarka, smo pri popisu izvedli oziroma ugotavljali: 
- širino koridorja, 
-drevesne sestavo, 
-nastanek drevesa (panjevec, semenovec), 
-polno premerbo. 
GozdVS6 (1998) 2 
Horvat , D., Pirnat, J. : Pomen gozdnih ostankov v agrarni krajini na primeru revirja Polana 
~višino drevja, 
~popis grmovnih vrst. 
2.2.1 Drugi koridorji 
2.2.1 Other corridors 
Poleg izbranega koridorja smo na ortofotografiji ugotavljali lego, položaj 
drevn
1
ne. dolžino in širino ter vrsto in sestavo koridorja (ne pa tudi dendro-
metrijskega popisa ) tudi za druge koridorje v revirju _ 
2.3 Posamična gozdna drevesa in skupine dreves- travniki na 
Gospodskem pri Veliki Polani 
2.3 Solitary forest trees and forest tree groups - meadows at 
Gospod s ko ne ar Velika Polana 
za podrobnejšo obdelavo posamičnih dreves in skupin gozdnega drevja 
smo na travnikih na Gospodskem pri Veliki Polani izločili vzorčno ploskev v 
obliki kvadrata s stra nico SOO m. Lego ploskve smo prilagodili terenu in Gauss-
Krugerjevi koordinatni mreži tako , da pokriva samo travnike brez gozda in njiv. 
Na vzorčni ploskvi smo ugotavljali: 
- drevesne vrste, 
- višino dreves, 
~ grmovne vrste (Med travniki so poleg grmovnih vrst tudi različni nizki 
panjevski razrastki ; popisali smo vegetacijo grmovne rasti med travniki) . 
3 REZULTATI 
3 RESULTS 
3.1 Zaplata • Gozd Orlovšček 
3.1 A patch - the Orlovšček Forest 
3.1.1 Drevesna in grmovna sestava zaplate 
3.1.1 Patch's tree and shrub composition 
S popisom drevesnih in grmovnih vrst na vzorčnih ploskvah smo želeli 
potrditi, da je gozdna vegetacija na globokih, svežih, humoznih in biološko 
izredno aktivnih tleh pestra in bujna . Drevesne in grmovne vrste, ki se 
pojavljajo v zaplati so: 
dr-evesne vrste -dob (Quercus robur L.) 
- češnja (Prunus avium L.) 
- vez (Ulm us Jaevis Pal/as) 
~ smreka (Picea abies L.) 
- maklen (Acer cam pestre L.) 
- bukev (Fagus sylvatica L.) 
- makovec ( Sorbus aria L.) 
- brek (Sorbus formina/is L.) 
-črni oreh (Jug/ans nigra L.) 
-beli topol (Popu/us alba L.) 
- čremsa (Prunus padus L.) 
grmovne vrste -črni trn (Prunus spinosa L.) 
GozdV 56 (1998) 2 
- kalina (Ligustrum vulgare L.) 
- šipek (Rosa canina L.) 
~ leska (Corylus ave/lana L.) 
- bršljan (Hedera he/ix L.) 
- robida (Rubus sp. L.) 
- amer. jesen (Frax.inus americana L.) 
- gorski javor (Acer pseudoplatanus L.) 
- črna jelša (Ain us glutinosa Gaertn.) 
- lipovec (Tilia cordata Mili.) 
- beli gaber ( Carpinus betu/us L.) 
-poljski brest (Uimus minor Mili.) 
~ breza (Be tufa pendula Roth) 
- ostr. jesen (Frax.. angustifolia Vahl) 
-veliki jesen (Frax.inus exce/sior L .) 
- robinija (Robinia pseudoacacia L.) 
- brogovita (Vibumum opu/us L.) 
-rdeči dren (Cornus sanguinea L.) 
- trdoleska (Euonymus europaea L.) 
- nav. krhlika (Frangula alnus Mili.) 
-črni bezeg (Sambucus nigra L.) 
- glog ( Crataegus monogyna Jacq.) 
69 
_____ 'l<n=.::•::.l.:::O - J r .... . " .... .. - k .... ,....,..,.,, krajin"" P"" .. u lllY'I)O f'oiDI'I 
lo""""Zll1clga 
1\tl.-
~$1ock lilnl""" atld the-tree ""_ 
number.s able$ 
u [Ili') 1 Gslm') 28.26 
U(%) /Go('4) 10,51 
1-1 1,119 
N (%) 5,18 
Prnglednica 1 S1"Jk1tl,. ~"""""' 
losne zaloge ;x> drov!WIIh vrstah 
T-Nt! f· Tres fn<l Q!Clwillg srocx 
~""' ~ f<j""" ".".. 
011. 
7 0 
Stnrel<a. Dukev, bm oreh robn)a ., 11mer.Ut jeSen Wsjo na l)<elekJ1 
g<'>&podarStc• vpl•v &ve~a. • •Je •z n3Jralf~J«<vm>l<ov (ekonom$1Cl. ITCldm 
lovoogospodars~•) vnda1 rastiUu tu1e, ooavtohtone dreve..~n• Vi$!8 
J , 1.2 Struktura l .. n• uloge po dr~v•snlh vr•tah 
J 1 2 Tlmber stij)ply compos!110n aGCQro•ng to tree species 
Na vzorfulh p!O$kVah smo anaiizlr!lll drevesne $estavo po Me-ntu ln po 
leSni ulogi Pn i:Dačur!U lesne za1o9e """ uporalllh laufa "' enodobne 
sestOJ& ~i 1lh v praksi uporablJaJO loJCalna QOtdarp 
Orevesnt! vl$1& (ha) 
,..., $nii(;NJ$(hal. SI\Ul)aj (~a) 
Dob Ost leSen .::.. a~ ~ lel!;a OSiilf& Tbge~(la•J CltJIII:v.t Framtis ca!phi$ AhJs 0/hera 
rt.JIIur angusnfolia '-wi$ - ~ 71.36 60,24 7.90 39.H 2S;2S 15,85 269,02 
28,7G 22,40 2,93 14,77 9,39 5;82 1,00.00 
77,98 105,33 :rm 90,97 48,33 ~.39 497,30 
!5,89 21 ,19 6,70 )3,30 9,72 11 .7 100.00 
Tako po st~ll!l\J (88 3 'Ilo) klll D.lda • strukrun l6sne zaloge {94,1 %1 r>re-
1/18duje seoem drevesnlh .,~ V •eso• lJiiog> p<eviaduJeJO hi ast (2S,7 'It), 
osl ,ollsrn• 1"'"" (7l.4 %). ~ell gaber (14,8 %). smr~ka ( 10,5 %), /:ma ,etša 
(9.4 %). gors'<J 1avor /5.4 %) •n vez (2.& %). Z v•dika on1anjan1a rodovitnJh 
rastlA<.. •ztx>~S<IIlja t •v11MJSkih mo!OOilll za tavali v ekos•stemo m maksi 
ma tne prooul<clre lese po kol iOn, Ulr ~akovoso so pomembne naSlednje 
P<upine dr!Ml$ """'"'""''l' tal plodonMnl! dreve40e ""'le '" lllem<!rvU 
li~I8VCI 
Maluntorji (<JI s SVO/Im npaoom ugodno delUJeJO na rodoYitoosl gozdnih 
t.JI Lipovec, črn& J61la, boli gaber in eremsa. kJ ohranjaJO kvaliteto kemijs~th. 
tizlkafn•h in btološk•h procesov" tleh. so v Jesm ZJ;~Iog) pnmelflo zastopane 
(2~.2 "-l· Zaradi wazmerno ve~kOl\lll deleža smre~e (1 0.5 %). ki J• po:;a-
rrnt.no (debela 11.--1 uslu.tpillsko (dragoVnfakl ~v ra~J/ati, nastal" 
ve~ wrovcga I>JJmuaa pmv lal<.o pa se s.laošajo laloe razmere PloOovlln 
eve lova d1evesn1h vr·st (bpovec, če.Snja, bukev, tvasf brek. ~ 111 tre,m.. 
s<>} se h'ana najrazlifueJ~im ž•vals~im urstam. če ne upo~tevamo hr.)sla . 
k1 • na dalet naJvečji dele! (28,7 %) in bukve (1 %), k1 so Uli aai neugodne 
~•me (pozna mrazov•) dolgO<očno nojbl1 ne bo otvanila Je delež ostalih 
plodonosnlh <!""'""rvh vrst P<BCI!J nuek (2,6 %). Z...ad1 Mie rasb kako· 
voSirlega on cenje~ lesa ter ugoa<~ega delo••llf'l na gotdoa Ila so ole · 
man•ti hstavc• (oslrof•stn. 1esen, gorsta (ttvor, CeSnja. bn!s.tl gospodar.c;:'ko 
r.~Jzanlrnaversa s~upma dreves. V leSJ\1 zalog• •maje. če pn~tejemo ~dot> , 
vet1nski delež /61,1 %) 
3.2 Koridor Jel ije ·Brod ec 
3 2 The JeJSje Brodec Conido< 
3.2...1 Orevesna in grmovna seslave korJdorja 
J 2 1 Ccmr!or's troo snd shrub compo .. ~on 
Na neobdehlntlfll pasu med kmelljsknru površ111arm 1n ja. kom, k1 Je PO .. 
raMil dreomitlo. smo naYi N>S~Gdnje d<evesne •n grmovne ·«ste 
Horvat. D. , Pirnat. J. : Pomen gozdnih ostankov v agrarni krajin i na primeru revirja Polana -drevesne vrste - črna jelša (Ainus glufinosa Gaertn.) 
-ost . jesen (Frax. angustifolia Vahl) 
- češnja (Prunus av/um L.) 
-bela vrba (Salix alba L.) 
-amer. jesen (Fraxinus americana L.) - čremsa (Prunus padus L.) 
-navadni oreh (Jug/ans regia L.) 
grm ovne vrste - trdoleska (Euonymus europaea L.) 
-rdeči dren (Cornus sanguinea L.) 
- črni bezeg ( Sambucus nigra L.) 
- robida (Rubus sp. L.) 
- brogovita (Vibumum opu/us L.) 
sestava drevesne in grmovne vegetacije koridorja je v prime~avi z 
Orlovščl<om revnejša. Poleg petih avtohtonih se v koridorju pojavljata tudi 
dve neavtohtoni drevesni vrsti. Ameriški jesen, ki so ga v preteklosti močno 
pospeševali v logih (Murska šuma), se podobno kot oreh spontano širi s 
semenom. Jelša in vrba se pojavljata v šopih, ki jih sestavlja 2 do 7 panjev-
cev. Druge drevesne vrste so redke in primešane posamično. Plodonosne 
drevesne in grmovne vrste so pomembne za prehrano živali. 
Grmovnice z mladovjem črne jelše, jesena, vrbe, čremse in oreha obli-
kujejo srednji sloj- podrast. ki povezuje spodnji zeliščni del koridorja s pasom 
drevesnim krošenj. Vertikalna sklenjenost koridorja je zelo pomembna za 
opravljanje splošno koristnih funkcij . Najpogosteje se pojavljajo črni bezeg 
(32,4 %). navadna trdoleska (25,9 %}, čremsa (13,8 %) in črna jelša (9,2 
%). V podrasti povprečno raste : 
- 1,6 osebkov drevesnih vrst na ploskev ali 1 osebek na 9,0 m; 
- 3,8 osebkov grmovnic na ploskev ali 1 osebek na 3,9 m. 
3.2.2 Struktura drevja po debelini 
3.2.2 Tree composition according to diameter 
če primerjamo obliko in rast dreves v koridorjih s tistimi, ki rastejo posa-
mič med njivami in travniki, opazimo precejšnjo podobnost. Drevesa so niz-
ka, s kratkimi in debelimi debli. Slabo se čistijo debelih in dolgih vej ter obli-
kujejo velike in goste krošnje. Prevladujejo drevesa v tanjših debelinskih 
stopnjah, značilen je zamik krivulje, porazdelitev dreves nekoliko v desno. 
Domnevamo, da dobi krivulja ob povečanem povpraševanju po lesu obliko, 
podobno tisti , ki izhaja iz porazdelitve dreves v prebiralnih gozdovih. Zamik 
nakazuje možnost, da preide krivulja v zvonasto- naravno porazdelitev dre-
ves. kar je posledica preraščanja v višje debelinske stopnje in odsev navi-
deznega nezanimanja lastnika za drevnino. V času konjunkture se posegi 
v drevnino močno povečajo in krivulja dobi spet obliko, ki je posledica "kmeč­
kega" prebiranja . Debelega drevja je zelo malo; to so večinoma vrbe s krat-
kimi debli in košatimi krošnjami, ki jih lastniki zaradi slabe kakovosti puščajo 
v koridorju . 
3.2.3 Površina in lesna zaloga koridorja 
3 2.3 Area and corridor's growing stock 
Razdaljo od sredine jarka do zunanjega roba projekcije krošnje drevesa 
ali grma smo izmerili na meter natančno in sicer na začetku in na koncu 
vsake vzorčne ploskve . Povprečno širino vzorčne ploskve smo uporabili 
pri izračunu površine koridorja in tudi za kasnejšo primerjavo, ko smo 
določali površine koridorjev v revirju . 
Širina in površina koridorja se po posameznih vzorčnih ploskavah zelo 
spreminjata. Koridor je širši na mestih, kjer je tudi jarek širši (pi. 1, 20), in 
tam , kjer ga obdajajo travniki (pi. 7, 12). Na širših mestih je jarek plitev, 
GozdV 56 (1998) 2 71 
_ _ _ _:_-· !) - J .... ,...,., ......,..,. ' ' '...., .,. """""" """''"·.:.P..:"'"""==----
!Ato CS. drev,o I>OIUt.a 1udl umo •lluga Op.a1amo razi ke v gmo med levo 
oll<lestoO SUI,..OI:ondoi)A levi Sit ln (r-ado! pO toku )le v p<>vprequ otj~ 10 
vetl<rtl poel<onlfll\a to &O!l"'eiTCI povpr emo llrno leve (3,3 m) m desne 
(~ 1 "'1 Wtno. QOborfto iitoi'IO ~otodoi)Jo (7,4 m) Skupna OCM'~na odse!<a 
ltonclo<1a .. !>4 M11'1 
P.l ,:-...,..~::.:.t,o..:..~ S>-~ 
~ C-)IIM B _,,_ ""'-~~ = .. -. = ~., A'f'IUI $o• ,"._ .. """"""' 70f<J jComr/<wJ .......... - .. ~ ..... ...,.. ... .. ". ... ...... " m "' " "' " m " m • "' " i,.. " ,. .... '!1 3 202 1~63 ' O,J9 ~ 10.01 " ._, - - - = 29.8 15.p1 10)i • ZJI Z:H6 5 ..... •• '·" - - - ~ 0,89 6 0,79 262 3<.4 33.85 n.o 5 ... _,._ .. ~ I,IJ - - - - - - - 173 22.1 <0,99 2S,4 • Ol' N2~ 6 2,42 - . . . . . 6A 8,5 31)i1 71.11 
7 20 11 . . • 3 .16 . . - - - - - - 25 3:3 15,00 10)1 a . . 10 1;10 . . . . - - - 10 1;3 7.20 6.0 
1. 011 I>J.s:J ·"" '"·"' 16 1,71 6 IO.Illl 15 u s 0.19 • 079 161 100.0 ... .s 100,0 " au 6U 4.1 1 . ,....,,..,. z Stn•11.1a-a 
logoo po .. _.,.--- ... dOb& 
"""""' OIOMo" ~-~_.,."_ 
-..--...... -----.,., 
1 .o 1.11 o,s 0.7 0,6 o .s 100,0 - 100.0 
Lesno Ulogo smo doloall za celote/'1 oose~ korido<ja me<:l .,.,,o G 
8oslnc;a • Cten&OVQ on POIJO S Bisor;ca - Crensovci p0 dvovhodmh deblov· 
lliCN1 za hra>l. ReziAiale smo uporabii za primerjavo in določ~ev knten1e. 
pn <l'8QJnu lesne zaloge :lrugih kotidotjev v revil'ju V stn<ktun '"·'"" z;ologe 
vevladUJOta črna ,elS.. (85.3 %jin OO!a vrt>a (10,3 % ) Razen oeh oven Vl$1 
u od pete <10 vkljUCno osme Oehellnske stopnje ne Jl01<''AJ"1" drug" dre· 
ve,.". vrste (pregled roca 2} Po Slevrfu drev)a so če~~a (0.6 'Yol ostrohln< 
Jll:s.<> 10.6 % ) rn erem;;a {7 O "'>J nekolrko ugodneje zar>toranr Abwlu1n1 
prt'Aada eme J&ISe lO bele ~ ler SlctOme<> dele! <tugih drove&n<h \'ISI 
zmlll1!wt<Ma I)O!slrosf. esfelsl<o oo~~e ~oridotja on MOžlli)Sb zA ob•tO! 
i.ova!Sluh vrsL !Jrevesno sestavo bo bilo pocreboo pojli!Stntr s se,enjem ln 
S4J3f118m eesr,e. eremsc in osfrotlstne9a 1e~na ter z vnosom <loM Ipavca 
ai mal.lena. Pan~oO'gosl)()(laiJentein sprocen pose~ ~ebete,lega drOVJ8. 
il ga pnnazarya V1solc <lelei drell)a 184.6 ." , od ".~ elo vk' utno Se••• 
debe~I1Ske soopnJft (prvi debeltnslu razred . dO 30 ctrt\ n&jbO' e u"tezata 
emo je!SII'\Vrtlt l •-51\3 za~ ulot<>ega odsekak.o<lda<JI tnau t«.5 m • 
3.3 Drugi koridorji 
3. 3 Oiher COfl'ldo(s 
ll. 1 Lega kondorjev 
3.3.1 CofOd()(S pas«"'" 
Lego kondor,e.. smo dolctJl z onololOQfafiJO. •~•n''"" ogledom "' 
t01X>Q<als~o ka/lo v meotlu 1 15 000 na PC>dli9 prHOf* d~""'~• ~. s 
svojo pnsomosr)O naJI'r\()Čnel• "'>>lvt N olwaroltv ~~ Pn """ ,_ 
kot Kritefrl u~1eval1 naslednja UQ<>reapolua"m><tt tle'NniO• 
- vooo!ok · koridor · ~motl)Si<ll oov-"ne 08VOONI '<ORI()()I'I 
· kornun<kaa)8 · \'!ldo4ok • kori dot • UrMp.1<a ~ 06V00Nt K~ DOR. 
- komunikaC•jD- kondor kmetof$kll pov~"'ll '<ORIOOR 06 K()MUNIKA· 
CIJAH 
- koridor - k~I•JSk8 povr~ne· KOFIIDQR 00 KMETIJSKIH POVR$ INAH 
Vodotok 1• ovira. k1 v nepOlllodn• bl<tlnl 01>amogoe. krneiiJJi<O rt'llba 
zoml~~~a 111 oostop km~lljsko me"o""""'J' 01k1 P<fti10d• m.a vodolo1<1 '" 
Horvat C., Prrnai, J_ Pomen gozdnih osmnkcv v agrarni krajini na pr1me-J1J re·.nrja Polana ____ _:_::=..::.::..c..::.:=:..:..::..:..:c==.::.:=.:.==.:...c-=..:=-==-= ~.c:..;_:==- --
k~fiJ.:i '~ m; z.emljiSti so na;več~rat porasti z drevjem ali grmovjem. Tako po 
številu (7? %) kol po dolilm (81 % ) previMujejo obvonnr kondorji. Ob 
komun~•Ci)ah (r.este. pou. kolovoz•) se drevmna poJaVlJa poredko ( 13 %), 
po do.1 pj so li ko~rdcrj i Se manJ ~membm <~ .. 0:~). Največkrat nalet..mo nan~P. 
.1 ma , ~·h ugrezmnah med kiT'-ei>Jsktm• zerr.IJISC• 1n kolovoz.•. v katenh zasla)a 
voda. v povpreq •J so d~IJŠI on konoo<J6V. k• se poJavljajo ob kmelljsk1h 
J)O>If.;in.ah, tO luajši od ot::vodn•h '<oridorjev. Pasovi drovntne različnih šrrin, 
ki mec kmetijskimi pov1šinam1 poraSčaJO gospodarsko manJvredna mokrot .. 
(le terene in opuščene aii pogo2.de~e c~e parcele, so kondorji ob kmetijskih 
cov<Sio"h, ~~ SO števili:nejŠI (24 %) OO kondorjeV ob komunikar.1jah (11 %), 
1r. v povprec;u najkrajSi. 
3.3.2 Ocena lesne zaloge in površine koridorjev v revirju Polana 
3.3.2 Gfow•ng stock and corridors' area esi imate 1n the Polana d1stnct 
S~ri •la u1 sestava koridorja ler ~ležaj rash drevnine se glede na dolžino 
nMo ~;prem.njajo. Ckvirno oceno lesne zak>ge in povr~ine, ki sta najmar-
kan:r.ejša element~ ~oridorjev, smo podal• po vrstah koridorjev na podlagi 
s:(l!czc Sinne, ot:like 1n položaJa rasti drevmne. Lesno zalogo in površino 
smo ~ceo1li po t<:\terij ~h , l<• smo Jih določil i na podlagi analize rezultatov IZ 
kor:dorJa Jelšje - Brodec. Ploskve z ve6kol10% podrasti smo obravf'lavali 
kol ~on1binirar:c ){oridorje. Pri vseh treh oblikah (grm ovni. drevesni, kombi-
n1raPit S."YIO upoštevali 80 ~~o zveznost kondorjev Predposlavili srno, da so 
dvostr::msf<, f<oridorji VSilJ \OO % ~irši od enostranskih in da so pasovni vsaj 
50% širšt od liniJskih koridorje.v. 
Vls'a kolidorJa OoWno Poml~a 
Corfilfor Wpe Lei Ih Area 
m % m1Jr(l• ha % 
!in()$lranstl - pasovol - drevesm 6.400 6,2_ 6.1 3.90 ~.4 
On•·slded - tnJck lfBf> 
En()$1ra"s%1 - p;~Sovnl•- Romblntra~l 
Ono-side<i- l!8r:k - combiMd 
300 0.3 5,7 o:11 ,~.~ 
Ert<><:\UinSI<I - llnlJsl<l - drevoooi 
(!rl...skhid- Ilne · 'Ime 
4.640 4.5 4.~ 1',90 "2,1 
E;noslransl(l - lmilski - kombinirani 
GnU·$/tled - Ilne - coinbinerl 
7.500 7,2 3.8 2,85 3 ,2 
E:;Wf\l'aqskl - llliljski - grmovnl 
Onc-.slded- One • $hrub 
990 q.s 2,4 0.23 0.3 
Dv<>slransl<l • pasovni - drevesni 293~ 28,3 i2,3 36.1 40.8 
Two-sfr:fad - t~k - irl>l' -
D•ostransRl - paso~nl - kombln~an1 l.MO 1.3 11.5 1.49 1,7 
Two..slded • tl8ck - oombinfJ(i 
Dvoslransl(l - tlnljski - dravesnl ,35.640 34,4 8,2 29,22 33,0 
TWO-s/ded - Ilne - tree 
Dvqstrans~l - lfnijskl - ~ombinllani 
r .\'Q:'sfded - line . combi.nsd 
14.950 14,4 7,6 11 ,36 12.7 
OvoslranSI(j - tinljsRI - grmov<'i 2.620 2,5 4,8 1.26 1,4 
Two-sld&d • /Ine - shfl!b 
Skupaj 103,600 100,0 - 88,48 100.0 
T~l 
Pregle<lnica 3 pO<>azaqa Stnlk!Uto korioorjev po delei•h v lesni Zalogi ln 
povrsm1. Po povrSini (73,A %) ln v slruktun lesne z• logo (7 4,3 %) prevladu-
jejo dvosttanski-pasovr.i drevesni tn dvoslranski~linijski·drevesni koridorji. 
P~on•ca 3. Or.enb dcl2ine. ~i· 
nne, PQVtšine in lesne zal«>;~e !<ori· 
dorjev 
Tohle 3: Com·OOI'$ · ;~ngth, v:Jdt}), 
area and f,:mbe.- s~'pply es/imale 
Lesna mlt>ga 
Growl-~tocli 
m'lm' rn• % rn'lha 
0,18 1152 4,5 295 
0.1~ 48 0,4 282 
0.12 557 2,2 293 
OJ1 825. 3,3 28Q 
- - - -
0.36 10.566 41 ,6' 293 
0,32 416 1.6 279 
0.24 8.554 33,7 293 
0.22 3.289 12,9 289 • 
- - - -
- 25.407 100.0 287 
73 
-----'..""~!!··~·..!:o:......:;a,...n .. ~ ~:za,a1rot" ~.cv.~ er .... ,.. DI'VJIP\I ......... :I:,.'--=:..: .. ::_ _ __ _ 
S IJ(>vrllno I<Onoorja te po·<i€:zano optll'l1alno dalovar~e kofiC!orta PtOSen 
11993) po Bltlb<J na·1aja kot ustrezno smno ometk" oo ~ rlO 19m 11 pre 
glednoce ~ ie ra.z.idno. da v povprečlU vetrna koriOortl!v to !.irmo dosega 
le ~rmovnr ln enostranski {kombinlranlrn <1rev'"no) koridor, kr ~
robOve strn1enih polJ, so povprečno preozkt C::e oblavnavlf'l\0 ~ondor)l! ~oc 
kategoriJO gozda. ugotovimo, da ,;e gozdn•tost v'""''" poveC,a ~ <*•og 1 '4 
(ptogi<IIJt\lca • ). V gozdno povrsini rew]a ,e de<et Korioot)ev tnea • 1n 5 ~ 
Povt11na SI< upaj 
ArM T~l 
v~ Zaplat~ i<oOOOI)I Gerd R"'1r eo..._".. Pelc/lu CDtrldot3 l'oleSl 0•41r>cl 
ha 'Ilo ha ... ... % ha '4 lvi % 
~68.5 2,8 1 707 17,5 88 0.9 2.063,6 21,2 G 72&.3 100,1 
•, QCZIII. IJ,D . 82.1 . 0,3 . 100 . 
"-
- C» • ~ gr."zdh ..,. 
....-,.-.. 
r, •• ~M•WJ~~ -
3.4 Posamična gozd na drevesa ln skupine oozdnlh clrt vos · 
travniki na Gospodskem pri Velik i Polani 
3.,; Solilary fOfest trees a11d !orosi tree groups meadows on 
Gospodsko near VAirka Polana 
3.4 .1 Grm ovna 1n d reve-1n1 aest.av• 
4 4 1 Shrub ano b"" c:cmpo.ruon ol boe:~ 
Med tra\lf\Ucl n.t Goipod~em med Hoa2o on VeW> Polano P<l"~ 
mlkrodePfeslj8 on_.. nvnto. pournotno uozono Ole"",.. •Jw- gozo. 
nega dle.,a ter&<rolr remJI•O""' Pn pooosu"" vzortn p10$loll 1mo U9<> 
lOVil..-".., drewsne "'or- 'n$le 
ctrwvosno vrste • OSU' JčSen (F'I.JNiUI ~ 'hhiJ 
· -"""' IS....- LJ I•Jdo O'"' 
<100 (Clw<l:"s ro1>ut L ) 
• tfna pOisd iAJIIVS ~· l ) 
74 
• kmica wt)a ($.tli) frJtOI#Jt L. t U.l(l• (JfM • !.remu (P'n.u1u.s padus L l 
grrnom~ liTSie - črn.i ~62Ag (S41'WtAAI1 ltiiJfl L) • tOllodd (Rvbu5 sp l i 
r;~kcfa ($4/fi RUrlltJ L) 
Man1~e ule~nrne . kr •• vleUIO po terenu llf'k"l 10m dalet P<>l<>g ral<~~!< 
na]pogosto]e pora§to !rno jolh. Z.B ta21i<O OO vrb ln hrasta se~ redKo 
pojavlja pos,omrč Nalvečkral JO sre~mo v manJS!h skupi'Uill pa.."...,.... 
<lroves Vrbe (bre: raklto110 nlt~e ln ~osat~. ponavaci kot grm• z delldlm 
on kr~tkrm debjom ler (IOIIO 1n nk roglo kro!l'j() n• dvP.h ah be/1 meslll'l 
oora5č<ljo mllfO med trallf'M 00\.dla,."u \:otoie U2'1rol<ov sle<!l spontMO 
,..,..tčanJOI. lu ga laslnllu pogoo1o "'""'hfO s ~"~.nakar kale JE!i2.' 
~1< Na svow pal'ljll Ut&ai QniiObe rn IOVIJ'f mrave~ n<Smo moglo 
'9"nvrtr s~~ 1106elwlllr dro...u VS(! kakor pa z g~arskega llldrka 
Wtrt~Otll posamo6>o 9Qldno dr-evo 1n il< upo ne gozdni~> dre'es ne pomen•JO 
<ello<o. drugata "" "' oh""''"l osurrt•llh P!"''evcev Cml bezeg '" robodD 
_.._...,.,., • pedra$llp0$amlčnrh QO'Zdrnh dreves ln skupin terobŠifOklh 
., r.uve:pftfll'; gnn.n flklte. znatorwh za zamoč\'rl')ene dete trrwnrkov. \/ta Stili 
V<1)()yega (IITToO'J)a s. pojav~at.'ltudl ~temu "'owollstnr lesen. 
--J.-4.2 vr.;ma. debelina ln lesna z:aloga drevn•ne 
3 
~.2 t<c,~t~. doa,.".,ter dnd yrOW!nl; stock ol ~ees 
PolOG :l(lt:l<ltr'llt! "'et..ol!sl<lh vlog smo želeli ugotOVI~ tudJ lesnopro•lVodno 
pom6"1»>4"11Č1111190ldllihd<e.e<."' ~ dtt-l)a. zato> smo pn popisu 
"* vtura!fti pbS~VI ili"Mnlt 11o1$Jno Il premec d.reVJa nad mentvf'?mm pragom 
." ~ le'll\0 z.ai<)QO po <l'1oYI'IO<Iroh deblovntcan za nrasl 
F.N>n'etnO$(. ~~ j611UČ11r\a ~ kondorJo, pn po$amiCnrh gozdnoh dreveSih 
il""""""' ll1Jf18 Po~ Wl deb&to pesua S11\..ktura dreves. pomešaneott 
"""'~rolO""' QfYN dl!" ~ urecsJa \111$ 
Dell ~ Htas.l ema ,ella ""'" - O...'WS ... AJn.JS o ul<fiOSll &JII< oiba [)WJ ISI. llC8' m' Sldrev m' St dri!Y, m' Sl. GreY. d.l . ""_ !«>- ~bNS No-
J - - 7 O,Jlt 10 0,39 17 -. - - 9 0,93 2 0,19 11 
~ - - J 0.5<1 . 3 
; - . - - -
- - - - . - . 
' - - - - 1 0,76 1 
- - - - 2 1,77 2 
rt 1 1.57 - - - - 1 
SI : 1 1,57 19 1.115 15 3 11 35 
1 
OO' .!~1 u 24 0 54,3 28,3 .o!2.9 47.7 100.0 
sn.... . "' 
P<Jt>a me· t.,. je za~~ tri d<OVMl'O v<>to &No~ lo$11e zaloge po 
et~ vrs1att,. M$10011f~ llrtlil 14 1.1 'Ilo l. ~ lel$<! (2& 3 "1.\ onl'lrat 
12• "' D<e\le od c»me do vl<ljuOoo deu1e debet~e ~ tr11a v lc$nl 
za!oQ1(62 ~ l'.)mnogo·oiiJČj• ~182 kotv~leYIIV(ll .J 'lo) Powloaomonomo 
<1a o ~J "''na 2S ha n les-na masa. od kawe bt pt>Uiovao flePOS'eclno 
gos:!Odatsico korr;t 
4 COSPODARJENJE S KORIDORJI, POSAMIČNIMI GOZDNIMI 
DREVESI IN SKUPINAMI GOZDNIH DREVES 
• UANAGE MEN T OF C{}RRI()(JS SOI.ITARY FOREST TREES ANO 
FOREST TREE GROUPS 
Go1-dn1 ostanki v revir ju 'maJok!s.no;>rOIZ"'Idr.o.loYnogas.padars.ko nr 
blfdlni§ko. klimatsko. vodno zdraVSI•eno e10tt>W.O. re~;reacijSI!o pe<t<OS!· 
ne raZJskov•tno on dediifmskw arstveoo .togo (BC21C 1969. HORVAT 
19~7. SMOLEJ 1994) 
Zakon Q gozdovoh CiliJ• gozdmskt slrolo osn<M> n obliemcsb, da se z 
u!;!roznoml stro~ovnlml pool~gaml a~tovoo '"-!tUb • ure,il<l9 prwo.-a lzho 
tlo!>l:e za gospod~~ en;• z gozdno VegetaQjO v ap-nt knt~m ttven nasat, 
je poseben kra.;onsko • ureonver. ~><Ktt kt upo~le'Va "'le' &54 vsen so• po 
tabn•~c• prostor<~ . nJihove r&lVOflt> usrMnlve (1<meh!SlVO, nbr~vo. '""· 
gozdarstvo, runzem. oln ) "'e~owt.",_ ter utets•• kntenjt obra••'lh'1i". 
kraJone O~wne smsmor,e z~ go•podarJMJ• s kondOII•. POSIImmmr go•· 
d111mi drevesi in skuponamo gozdnol'tdre""s moralO bill podaoo • pr<>&lorskcm 
d~tu obmocnoga gazdoogaspod~rt.kf!Qa natrta. v dolu. ko nl)ravnava pm. 
~;orsko planiranje . Poerobne smem«. " ' u~te•a,o Jol<atne pottbfiOt~ 
1-iozdV 56 ilfl98) 2 
SkUpaj 
Total 
'4 "" % 
48,6 0,77 11 ,8 
31,4 1,12 17,2 
8.7 0.5<1 8,3 
. -
2.8 0.7& 11,6 
~.7 1.17 27,1 
2.8 1,$7 24.0 
100.0 6,$3 100 
- 100.0 
P•&Jb;P ... !o ~II.Vu ~~ tli 
&og. "" _ ."...,. """'' .. dabo-
_h_,jWo 
·- J ~ - · ..,.,,.,.... ~ ryuHJ ~~ llftd~ -
76 
Horvat , D. , Pirnat. J.: Pomen gozdnih ostankov v agrarni krajini na primeru revirja Polana 
in okvirne usmeritve iz območnega načrta, pa mora vsebovati prostorski 
del načrta gospodarske enote. 
Gozdarstvo in kmetijstvo poleg urbanizacije z oblikovanjem in pogosto 
tudi ohranjanjem naravnega okolja nedvomno najbolj vplivata na zunanjost 
in ustroj krajine. Razumljivo je torej, da brez njunega sodelovanja ni mogoče 
uspešno načrtovati prostora. Enostransko, parcialno (ne)planiranje v kme-
tijstvu in vodnem gospodarstvu se v preteklosti ni podrejaJo (vsem) zahte-
vam varstva narave, ohranjanja in nege krajine. Zato prihaja do tega, da 
krajina: 
- postopno izgublja regionalne značilnosti; 
-v njej so poškodovani ali uničeni posamezni biotopi; 
-posamezne vrste so ogrožene ali pa so izginile; 
-vodotoki so degradirani; 
-spremenjene so reliefne formacije in sestava tal (PROSEN 1993). 
Gozdarstvo mora skrbeti za hkratno in optimalno uresničevanje vseh 
vlog gozdnih ostankov v agrarni krajini ob tesnem sodelovanju z vsemi 
souporabniki prostora, predvsem z lastniki, saj bo samo tako spoznalo 
celovitost problemov in raznolikost pogledov pri gospodarjenju. 
4.1 Cilji gospodarjenja z drevnino 
4.1 Goals in tree mass management 
Cilji gospodarjenja z drevnino izhajajo iz potreb po njenih okoljskih, 
socialnih ter proizvodnih vlogah in so podlaga posameznim izpeljanim ciljem 
gojenja in nege koridorjev, osamelcev in skupin gozdnih dreves, kot so: 
-blagodejni klimatski učinek na kmetijske povrsine. 
- pestrost živalstva in rastlinstva ter njihovih habitatov, 
-kakovost življenja in zdravje prebivalcev, 
-ohranjanje naravne in kulturne dediščine, 
-vzdrževanje in proučevanje kvalitete procesov v okolju, 
-ohranjanje značilnega videza kulturne krajine. 
-oskrba z lesom in ostalimi nelesnimi dobrinami, 
-lovni turizem. 
4.2 Oblikovanje krajinsko-načrtovalskih enot v revirju 
4.2 Forming of landscape-planning units ina district 
Osnovni krajinski členi, krajinske enote, so oblikovani na osnovi naravne 
zgradbe prostora. Prostor razčlenimo na homogene enote, ki so nosilci za 
planiranje potrebnih informacij in osnovne enote planiranja v prostoru. 
Krajinska enota bi morala biti homogena v pogledu naravnih značilnosti, 
hkrati pa bi morala omogočiti ugotovitev namembnosti. Naravne danosti in 
ekološke značilnosti prostora so odločilne za prostorski značaj določene 
dejavnosti ali rabe oziroma funkcije, ko govorimo o gozdu, hkrati pa tudi na 
njen prostorski obseg (MARUŠIČ 1996). V revirju smo oblikovali kot izho-
dišče za gojenje in nego korido~ev, posamičnih gozdnih dreves in skupin 
šest krajinsko- načrtovalnih enot na podlagi naslednjih kriterijev (HORVAT 
1997): 
- intenzivnost rabe prostora, 
-izražene potrebe po ekoloških, socialnih in proizvodnih vlogah drevnine, 
-razporeditev in ekološke značilnosti krajinskih elementov. 
Gozc!V 56 (1998) 2 
Horvat, D .. Pirnat. J.: Pomen gozdnih ostankov v agrarni krajin i na primeru revirja Polana - -· Prvo enoto predstavlja intenzivna kmetijska raba prostora na suhem, 
ščenem zahodnem delu revirja, drugo predstavlja obmurski del revirja s 
~~vilnimi obvodnimi korido~i, tretjo predstavljajo jelševja ob Muri , ki so 
uvrščena v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, četrto 
predstavljajo mokri travniki z jelševjem v osrednjem delu revirja , peto najbolj 
gozdnati predeli revirja, šesto pa p_r~dst~vljata d~e iz.~aziti k~etijs~i obm~čji 
v osrednjem in vzhodnem delu revtqa, kjer so kondorJt drevntne edma oblika 
gozdne vege~~cije. V v~aki ~zmed ~estih načvrtovalski_h e~ot so ~~snovani 
dolgoročni cilJI tn predvtdent ukrept, s pomoqo katenh bt ohrantlt gozdne 
ostanke in s tem povezano okoljsko pestrost prostora (HORVAT 1997). 
4.3 Gozdni ostanki, gozdar in lastniki 
4.3 Forest remnants, forester and forest owners 
Gospodariti s kulturno krajino, ki je sinteza vsega dogajanja v njej in hkrati 
našega odnosa do okolja, pomeni ohranjati njeno specifično stanje , ~­
ekosistemsko in vrstno raznolikost ter optimalno usklajevati človekove 
dejavnosti in potrebe v njej. Poleg ustrezne zakonodaje (zakon o gozdovih , 
zakon o vodah, zakon o naravni in kulturni dediščini, itn), javnih zavodov 
(Zavod za gozdove, Uprava za varstvo narave pri MOP, itn.) in gospodarskih 
organizacij je in bo privatna lastnina vedno močnejši dejavnik pri oblikovanju 
kulturne krajine in odnosov v njej. 
Gozdar v revirju le s težavo najde svoje mesto med lastnikom in njegovim 
gozdom. Težave bodo tudi pri gospodarjenju s koridorji, posamičnimi gozd-
nimi drevesi in skupinami gozdnih dreves, kar je nova naloga gozdarja. 
Nepripravljenost lastnika na sodelovanje izhaja iz bojazni, da se bodo 
ponovile napake iz preteklosti, ko se je v kmetovo lastnino posegala brez 
njegove privolitve, kot tudi zaradi pomanjkanja informacij. Seveda pa goz-
darjem ne gre pripisati krivde, da lastniki (še) niso pripravljeni vzdrževati 
oz . osnovati drevesnega (protiveternega) koridorja in da v prostorastočem 
gozdnem drevju in skupinah gozdnega drevja vidijo zgolj škodljivca, ki ovira 
strojno košnjo in zmanjšuje pridelek trave. Človek se vpraša, ali niso kme-
tijski strokovnjaki tisti , ki naj bi informirali lastnika o pomenu drevesnih pasov 
in ali je njihova naloga samo izračunavanje ~primernih" koncentracij škropi v 
ter razmišljanje o prepotrebnih odvodnih jarkih na slabih, hidromorfnih tleh. 
Gospodarjenje z gozdnimi ostanki zato ni samo naloga gozdarja. Res 
pa je, da je gozdar prvi poklican, ko gre za posege v gozdno drevje zunaj 
naselij Uspešno gospoda~enje je zato mogoče samo ob aktivnem sodelo-
vanju vseh souporabnikov prostora, lastnikov in strokovnjakov s posameznih 
področij . 
S ZAKLJUČEK 
5 CONCLUSION 
Predstaviti pomen gozdnih ostankov, ki so v agrarni krajini revirja Polana 
element pestrosti in stabilnosti je naloga, ki zahteva obravnavo stališč vseh 
souporabnikov prostora. Obravnavali smo ga z gozdarskega stališča, ker 
za to obstajajo zakonske in strokovne podlage in ker ima večina gozdnih 
ostankov (koridor] i. zapi ate, gozdni omej ki) elemente gozdnega ekosistema. 
Z anketo in vzorčnimi analizami treh objektov (zaplata Orlovšček, koridor 
Jelšje-Brodec, travniki na Gospodskem pri Veliki Polani), ki predstavljajo 
značilne oblike gozdnih ostankov, smo prišli do koristnih spoznanj in na-
slednjih zaključkov: 
GozdV 56 (1998} 2 77 
78 
Horvat. 0 ., Pirna t, J .: Pomen gozdnih ostankov v agrarni krajini na primeru revirja Polana 
1. Večnamenskosti koridorjev in skupin gozdnega drevja se lastniki 
kmetijskih zemljišč ne zavedajo, kar je tudi krivda kmetijske stroke, ki za 
gospodarjenje s to obliko vegetacije še ni pokazala dovolj zanimanja. Po. 
samična gozdna drevesa in korido~e sprejemajo nekateri lastniki kot nujno 
zlo, ki dela samo škodo. 
2. Gozdarska stroka še ne najde načina, s katerim bi v revirju izboljšala 
sodelovanje z lastnikom gozda, kar se izrazito pokaže pri odkazilu drevja. 
Gozdar zato tudi pri gospoda~enju s koridorji, posamičnim gozdnim drevjem 
in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij ni navzoč. 
3. Zakon o gozdovih sicer predpisuje gospodarjenje s koridorji, prostoras-
točim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja, vendar so njegova 
določila v teh členih preohlapna. Kaznovanje ob neupoštevanju določil zakona 
ter inšpekcijski nadzor. ki zadeva gospoda~enje s temi kategorijami gozda, bi 
bilo potrebno dopolniti in razširiti tudi na to specifično nalogo gozdarstva. 
4. Načrtno gospodarjenje z drevnino mora biti sinteza prizadevanj za 
dosego naslednjih ciljev: 
-ohranjanje kulturne krajine, 
-ohranjanje biotske raznovrstnosti, 
-ohranjanje naravne dediščine, 
- povečanje donosov kmetijskih pridelkov, 
- dopolnilna oskrba z lesom in drugimi nelesnimi dobrinami, 
- druge socialne in okoljske vloge. 
5. Razlike v socialnem statusu in izobrazbi lastnikov odsevajo različno 
pripravljenost na sodelovanje z gozdarjem in poznavanje pomena gozdnih 
ostankov. Žal jih večina ni pripravljena ob strokovni pomoči gozdarja načrtno 
gospodariti s korido~i. posamičnimi gozdnimi drevesi in skupinami gozdnih 
dreves, niti ob oskrbi s sadikami niti ob določeni denarni stimulaciji. Goz-
darjevo načrtno gospodarjenje z gozdnimi ostanki v agrarni krajini večina 
lastnikov razume kot prisilo in vmešavanje v njihovo lastnino; to je posledica 
nepoznavanja pomena gozdnih ostankov. 
6. Ustrezno (stopničasto) oblikovani koridorji s pestro drevesne in gr-
movno sestavo bi v revirju predstavljali vsaj 103 km gozdnega roba. 
7. Socialne in okoljske vloge gozdni ostanki izpolnjujejo tem bolje, čim 
manjša je razdalja med njimi in čim manj so razmere v okolju drugačne od 
tistih, ki jih rastlinstvo in živalstvo potrebuje za normalen razvoj. 
8. Pogoj za uspešno gospodarjenje s skupinami gozdnega drevja in kori-
darji je avtohtona drevnina, prilagojena mikroreliefnim (hidrološkim) razmeram. 
9. Smreka od vseh naših drevesnih vrst najmanj spada v Prekmurje, še 
najmanj v odlične sestoje plemeni1ih listavcev v Orlovščku, saj tla fiziološko 
poplitvi in degradira ter poveča biološko in statično labilnost sestojev. 
1 O. Sproten posek debelega drevja in odstranjevanje podrasti zmanjšuje 
klimatski vpliv gozdnih ostankov ter njihovo pestrostno, estetsko, hidrološke 
in zdravstveno vlogo. 
11. Osnovni in edini namen gospoda~enja z drevnino, ki pomembno 
sooblikuje rastiščne (vodne) razmere objektov naravne in kulturne dediščine. 
je ohranjajnje in krepitev dediščinsko-varstvene vloge. 
12. Mokre travnike s posamičnimi gozdnimi drevesi in skupinami bi bilo 
potrebno vzdrževati s košnjo (npr. kot steljnike pri Drašičih) v obsegu. ki 
omogoča ohranitev tega značilnega krajinskega ekosistema. 
13. Odličen pripomoček pri ohranjanju prostorske razporeditve in vrstne 
sestave kondorjev, posamičnih dreves in skupin, kot tudi načrtovanja in 
kontrole posegov, so posnetki cikličnega aerosnemanja Slovenije, izdelani 
kot ortofotografija. 
Go zeN 56 ( 199B) 2 
F 
~ "''""' --- . .."... .,." ". _ ........... .._.. ~----
1• J.JII"\1 pomel\ 1JIIlll01 QOZllJI -QflllCI)eY on ....,.,., dnlvJB 1• tem •eep, 
bm .u~/1111,e J8 ~-elo. ptecbl"'o-11 11atr.oo ;)Z:<oma ~"" ....: gozdov J• lzl<rčol 
1 we""'"'' prvoor.o r1ltlO lt!ml!o4t Cozdni e>tankl.., <l1•gooeno ekološka 
~te ko •e o<fl•ku)eroz ·-eool!o peslfOStlc ln ioev~ltnos~o rasllon&k•h in živals~ih 
vrti 1. ,, re posled•ca robt,egl ut•n'Ca. 
1 ~ Gozc in gozdro ostane~ ostajala rlajnera\11'\0Jb 6UiliV•no k•SJ•ne 
k&l je se posebeJ pomeii'\OnO oo V1$0klh otloemeMvah okOli ~ !elma 
ohraM• gozdtte oslanke v ~Oct~no. bomo<ala njihove ttevtne ...toga 
spomaloln oriznall ~tia jl\'1'106l 
16 S~no koridorJI ~ orwzame;o ~· dolotono runl<coje on vloge 
gOl- (pestrnstm lol'na~Sl<o MtllWJl) še posell<ll povaoo wno, k1er no 
.,.,.....".IJDl~ uplar 311 pa tl"4d Jebot niso llO"ez.ano S tom u bo povečallo 
oudo "Wnaravnost" 39'"'"" hr-,no 
17 Na oodiag• tJ90IOVll•v rz •zb<aneo.Ja vzorca agrarne kraJ• ne v proJektu 
"K••r•nskoekol06ka "'ozaco)8 gozdna le krap ne on vloga gozda v rovllaiozaCijl 
kultOJrne kr~Jine" opoZ<IIJ"""'· da se :arado deagranzacljene •"' ln rnellcra<:11 
tor ~omuac~ na dtl.tgr strano hl<lau dogajala krčellje gozoov on Se~ 
go1dn•h O&tankov a tudi nekonlrolrano zaraSčanJe op\JSieih tuneqslrll 
Jtm/!·~ 
>8 Z"*"~ oMq>oloh n~;q. v katare se vk~ ~ 
". .= liQI ~ pt'Ut.oven.ll SptemernC v kmeOj5MJ. ,e ooveeno ~ 
...u-:  I'II<OIOAI<o gnz~sno on!Tasllulrtwo v ""eh predlaganih 
tn.,,.".,."ačnova11'11h enotah •oc tudi ! irte v agretnl kraJini nasploh 
OrodQb!Jel'll rezultaU on spo~na~1a . lvdl predlog gospodarjerl(l 1 ponlOČJO 
lre1.,sl<o-naGrtovalnoh ln nei)Ovalnoh enOI-so lahkO USITUM z.teoek suo-
~omega on vsetxnsko bOgatel)a dell pn gospoda')e"JU z go z""""'-. 
Go<podiiiJMI" mora tameltdl na $0dolovonJu vse11 --ov prosa:n. 
f'4110Y Cl' """a 0111 olvanj(!n& sab!lnl tn pes:ra kolltur~ <rljlna Gozda<).~ 
.-no vqoaganoralOIJ'IQOII>OOa'l•"'alerusldaoevalea ruiiOoill pogle· 
CO\' 
THE SIGNIFICANCE OF FOREST REMNANTS IN AGRICULTURAL LANDSCAPE AT THE 
EX AM PLE OF THE POLANA PISTRICT 
Summary 
~raltandscape is a ~ ~ llle agricul\nl use ol spece is the major ono. foresta are p<esenl 
1n • fotm ol patdles, forest end ttee remnants OCOJt as cmidcn end soU!aty lrees. As • rule, tllere os I!Uie 
b"Ht here. lhe laner navw>gbootl put/led to tile soil wiVd1 wu less appcopriate lot olher uses Tllerelore 
on tuc.h alltldlcape the algnlllcarn» of loresl remnan<s,lfee COffiCklt'S and solilart lteos beoomes greater 
lt>e Prekmurje regl011ls a typlcal agric:ullurallandscape. Iri whleh forests are only palches on a ooat made 
ol ftetda and meedows. Nowadaya lhe treditionaJ landscape of Prel<mu~e is belog changed Oue lo de-
agrnnai!Jco nnd depoptJiatlon lorest dell&l!)l is lnc:r~uong yOI amall and variegated tand$Cafle elernellls 
d11appoar due lo land reclamailon and mergong ollndMdual agnaultl.lr&i pmpefties.. E.ctremely varieg•nd 
snd dynamic lendscape, lhe ~anno d smalland$t;ape e<:oll~ems in ame11orated and me<ged parts 
of field " wen as ooalesc:ence are 111e cnar-~a ol C...lr8l Dolinsko. ln otder to ~ lhe signii-
c.ance ol lorG$1 romnanls in lhe Pole<l8 d4Wicl. t!vee liNaM obje(;ls, represemmg the nut frequenllor· 
es~ rermant l<wms, llave been ~~The -dl oc,eas an. • IJIItcl\ (tile OrkMb!k FOf .. l), a oomdor 
(Jel&)e-Brodec) and solllary 1orwt 11-and 1ree groups (meadowt ln Gospodsko near Velika Polana). 
ln &aclo ulect.eO objedal liM and alvuo specles were recorded and me asu red. ln tt>e Orkwtt<llt patdl 
lhese measurements were perfofmecl ln 3 ere-plots, ona syslatnlltically de fin td grld ol i OO x 100 m,ln tile 
Jel!je-Bropec CC11'rldot me sampling wu carrled out eve.y SO mol pauage ln twentylllteeown&ler·ampie 
tkn-w D . PY!\11 J Pomen pr.rdnlh Olltankav v aqrami krajini IVl pttme(U ~V§J& ~·~ _ _ 
plots at systemaUcal dlatances. Apat1 fronl tree and ahrub composition the loeation, width, tengtn, type e~ 
composition or a corridor were also recorded. Sohtal'y trees were listed ln a 500 ~ 500 111 sample plot 2t tree 
end 12 shrub Sj)eQes were e$loblished in1he OllovMek petch. 7 oUhem beingrprevelentas to their numbo 
and groWV19 sWck (Quercus robur. Fraxinus auguslifolta \lahl, Cilrpmvs belu/us L, Picea ab/es L .. Alnus 
glutlnosa Gaertn.. Awr pseudcp/atanus L. Ulmus l~~&vrs PaUas). 7 tree and 5 shrub spec;ies wtore asta 
lshed ln the ~ eomdor. Bes!des Ibe tree composilloll the totallel1gtb ol all c:orrii:lco:s ln Ibe 
ma ls of lnteresl3$ well: ft ~ 103 km. ln a ~ sample ol meadows near Golclo<lsko 6 tree and 3 
6hrub species we<e rGQI&tered. 
Forest and forest remnM!S pertorm numerous funotiOil$, first of a~ 11\al oi tlr!lber productiOI), frul1 coRect· 
Ing. hunti~anagemenl. cflmalic, wator and health rundion;aeslhetic and recroadonallunction. ll>&y se<:Ure 
va~ely, enable researCh and protect heriii!QO, ln order to se<:~Jre apPfoprlatt worlt with vanous forms ctf 
forest remnants the entire area of tha dl'!lrict hao been dlvldt.d Into six tandscape·planning unlts as to tho 
intensity of forest uUIIsatlon. the needs fO( generplly Ulerultunctions ol trees end the dlstribution and CCXl· 
loglcal Chara<:terl!lli<:s of lond&Cape elements. 
While WO!Idng we c.oold eslai:Jiish the lolloWing. 
• Theoretlcal bam lo< the ~ IWI>I<Jresl tfees rrentk>ned eldsts (Foreslly Ad) yet lts numerous roles 
will have to be accepted bybroadet society, p!Opelfyownetsaodabprolessionaj.seMces: this Is a precon-
dtlion for the lutuns exrstenoo of f~t remoa!ll.s Wllbln the agricullurallandSQij)e. 
·FOlesl and 1oresl remnanto remain the moil natural oomponent part of a laod5Cape, v.t..oh Is of extreme 
Importance with heavy envlronmental btildena end cllanges in the laod$C8pe. the laner belng a ooose-
quence ofde·agrartsatlon and European i0tegratlons Slovenia is becomir>g a member ol in the Mure Thero-
IOle" is<1ecessary to plan the forest/tree ecologicallnfrastruclure ln all proposed landscape-plannlng untt.s 
in th<> long rur> and even ina broade< sense -lolho agrl~uttvrat landscape ,tn general. 
The managlng of forest remnants nas to be bosed oo the co-operation ol a•apece co-users, who$e goal 
shotlld be presef\led, 5lable end ·~ culturalland5cape. A forest er s lunclion Is thatof the<lfgani&er 
ol management and 1 m-ordlnator of vancus view&. 
VIRI / REFERENCES 
4\NKO S. 1982 tzt,ana t>OglaYIO il krajinsk~ o'IDiogije • UEK BF, VTOZO Ul goz.d&Jtatvo, Ljubl10na. zgg s. 
S02n~.J. et dl , 1960 ~etr,..i tlasa<Ji (W:Votwern) v n•Zilt')$1tlfl pteaeJih Sloverd)lt · LtubtJont~. IMiitut :z.a goz.11no 1n 1-e~\0 
gosP6(l.atstvo ~· tatw'll&te, s 7-SS 
CO!<l. M 1992. l>f_,_ . L,.a~,...,. Pllnjmnt do o 342 s. 
HtAONIK.O • ZAI'RAH J.tM ... ......,.."."..,.....,_,.."...,_,.~o--"'~ luajinah V lbom .. 
goularstn1n \esa.rstfl, ~ Sf 11'\ GIS, lf&i:lfiana, 1 11~112 
l"f{)RVAT, 0 " 1991 Pomun Q014nl:h ost.an1t0111 '- rtovt'j\1 Polaha • V~ska di;JiomJ!QI ~bj).t UI'Wern., LJ!Jbfet'tt" 8F 
OodeW!k u po:dlrstvo. a2 s 
LESKOSEK. M .. 1991 t-ve motf.l "'' obrobni pasov• vodotok011 kol seslavn1 del agr-.rl'lh •koiiStemov m flJihov ltmobj~o 
- eieolo!.ki pomet~ ~ Sn4obnc kmetijst'IO \0/91. s .43 1 
MA.RUSIC. J .. 1996 Matoaologjja načttovan1a goxrinl! krn,ino - nBkateta tQoreric'-.no ithod!Sta.· GozdV. 54, 9. :\ ~ 16 -
-4}4 
PROSEN. A t'l9:) So..,._Utejanjepode:el$keg• proawa ·l<'atedra Z·> ~nrsko 01•"._. FAGG, Ljublj•n• t SI) 
• 
S.loiOI.E.J.I . 1994 ~...,.za_.,-.. .. --·aoooit.--gwoo. . Oo>otn vooa. XVI. Go.tdot>IU 
stucljsi<i d""" . llloiMMb fakulu!ta OGdiUlt z.r gt:m~anM~. • n.go 
WRABER. ~~ . 1961 Dozdno ""']oloq">ko slil<i •• gcudnogojitv""' :robl8l'l Pn!lunu~o · "-ben odiJs <Z ~OQa 
ve.srnika 23.51 s.. 
WRASE.R, M 19~9. lipo!Olki oprs poplavrnh gozdov v Praltmul')u ... SAZU LJubfJ.IM3: ltpt;.opd. 
-. Zakon o goz<l<M~ or. 1 AS št 3011&93. 
Delo je nas!<IIO v Ol<WU raziskovalne naloge 440021, i<J sta ro financiral! Ministrstvo za znanoSI ln 
1Bhnojog1J(IIel Mui1Sti1IVO u krnetijsM) goldAfliVO 1n l)lehrano. 
eo