Štev. 243 Posamezna številka 20 stotink v Trstu, v prttfc novmbra 1920 Posamezna Številka 20 stotink letnik XIV eha* - izvmemii p^edeije« - vtak dan ^Vožar,' župnik /ranflškl Asi*kvga *tev. 20. I. nadstropje «ittvu. — Neirankirsna pli.na s* ne 3?rci zdajaielj in odgovorni urednik Štefan Oa .•teino«! — Tlak tiskarn« Edinost. — NaroČm «U L 3Z— ln celo leto L 60.—. — Teteiou uredništva in upr ve Jiev" 11^57. Kopriva — Dut«. o. j pol Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi s« isčunajo v štrokosii ene kolone (72 m/nt, — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 stol., osmrtnice, zalivate, poslanice ia vubiU po L 1.-, oglasi denarnih lavodov (nm po L 2. — Mali oglasi po 2) »tot. beseda, nijtnanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključit i upravi Edinosti, v Trstu, ulJ:a s/. Frančiška As&tega Štev. iO, 1. nadstropje. — Telefon uredništva in upravi li-57» Ljubljanska vlada sramotno nezmožna! Mi zahtevamo, da takoj odstopi! Hrvati, Srbi, Grki, Romuni. Cehi. Slovaki, Poljaki — vsi narodi Srednje bvro-pe _ obhajajo svoje mogočno vstaje* nje, svoje ujedinjenje, svojo državnost. Samo naš mili slovenski narod, naj* manjši sicer, a kulturno eden prvi!?, »žre v — grob. In vendar na * je Bog postavil na zgo* dovinsko etnografično oajvaznejsi in najlepši in najsrečnejši kraj Evrapc.ob Dravi, Savi, Soči in Muri! Ob Adnji! \ neposrednem stiku s staro* in visoko* kulturnimi Njfemci In Italijani. js.aksne nehotične zmotnosti za kulturni, soctj jalni, politični in gospodarski razvite*! Slovenija je tringulum gentium, križišče zapada in vzhoda, severa in juga. Naj* važnejše evropske ceste, vezi narodov in držav grejo skozi Slovenijo. Veleva« ž en dol svetovne vojne, boj za Adrijo, boi entente proti skominam German« stva do Adrije, se je dvigal na na-Sih tleh. Vsa Evropa )e vedela za veleproblem naših krajev, naSih slovenskih dežel — *amo poklicani faktor Slovenije, to je: ljubljanska vlada se tega ni zavedala. Se nikoli v zgodovini ni bilo dano kaki narodni vladi tako velikansko, za ob* ,toj naroda odločujoče breme odgovornosti, kakor L 1919. in 1920. ljubljanski vladi! In še nikoli v zgodovini narodov ni bilo v odločujočih trenutkih tako malenkostne, sebične, nezmožne, sla« botne narodne vlade, kot je bila slovenj ska v Ljubljani. Ta vlada se sploh ni zavedala pomembnosti časa! Nobenega čuta odgovornosti! Nobene ideje, nos bene celokupne poteze! Nobenega si* »tema, nobenega programa! in zato: Kosovo za Kosovem! Sedan Scdanom! Pa le z žalostnim, tragičnim razločkom, da naš koroški Sedan, naše primorsko Kosovo, ne najde več leta 1918! „ , Prokleti kranjski spor! Hudičevo strankarstvo kranjske! Ti celobje žrtvu* :ejo Gorotan, žrtvujejo Adriio. žrtvuie« Jo Idriio, postojnsko jamo, zvezo Št. Pe* cr - Reka. samo da se morejo obdržati pri koriti, dr/ati za lokalne vaieti, ime? novati nar sorskih nadzornikovl Efijalti! Kratkovidneži! Liubljanska vlada, edmo ona ie o^* rovoma za Koroško. Če ie r.i mo^'a d-/»ti. pa bi vsa i odstopila. Po »e mu nimum mednarodne parlamente rične, ustavne šege. Pa ne da bi odstopila, brezstidnica! Zakaj pa ni? — Aha! Vrnitve so nred .mi' ln za te vn'iH-e hrČ*^ imfH vn« aparat v rekah. Ha bi u;e stran« Va marširala v be?<*rai$ki n^'iment/a dva ali tri možice1?ne močneiša. — Zato na ie lahkomišlie^o zabiranta^a atopnike Gorotan a. Notranjske in Primorja z deželami vred. Pa vpije in se onravičuie: Srbi so nns pustili na cedilu. Da, aH pa si. liublian* ,ka vlada in n«e stranka, tudi vse storila, da bi si pridobila naJr'on^enoat in pomoč mogočnih Srbov? VI«da SWe* r\ve bi se morala z ve^m sro^m, bre'* ro^oino in s samozatf ;evnniem vreći Sr^nm v roke, v s*-ce. En narod, en boj, en č»»t. ena 7ma2a! ^r«pkarsko v^o'eni. se «v«4-H«Vo orijentirani »vodit^i« so si no^k^i /a svo'e neusne^e zone«- a-V-** ^"-'vrji«, in tega so naš^i v — NV^^to ^ ee* ^»iče^i b* ori* ^..a:..^ imfo^l^vA«**-'* co z zf» vendar, da ciri^t™'« trrvt MOV(> wnv?T><*O irv^ra »n r»o Nova r'r^rtv^r^t ^O^ * onVnfTi'" J« nrl'f1^1' ci-V-l'i r*\z n , Pot^r - fptl se »rvprsikai Tr» v »r v Vi»/"A- in *-rvr-»e p«-* ^^fAn.skeni in l^v^V."*! ne ^ Vi^" ^^Vo smo pa v posmeh vse! Hanes samo to! na Srvrrio. t>"So vr»ik. Iiofloileuanle razrije orjpailsKi pogodili v Itaiijaasfii ^aamlcl RhM, 2?. Danes se je v zbornici na* daljevala razprava o rapallski pogodbi. General Di Giorgio je ugotovil, da je bila pogodba sprejeta s splošnim odo* bravanjem vkljub nekaterim njenim no= .mankijivostim. Popustitve ne proizha-jajo iz potrebe, temveč iz spravljivosti, ker Italijo ni silila tolika nujnost hitre rešitve, kakor Jugoslavijo. Glede meje pri Zadru smatra govornik, da bodo večna nevarnost za dobre odnošaje med italijanskim in jugoslovenskim naro» dom. Glede Reke smatra, da bi se ne smel ločiti od nje Sušak. Vključitev 500.000 Slovanov v italijanske meje ga ne rtoti; »če bo italijanska vlada znala voditi modro obrnemo politiko, bouo ti Slovani eni naiboljših Italijanov, ka* kor so se kot take pokazale one »lovan* ske skupine, ki so se tako hrabro borile za Italijo v italiiacsHh alpinskih bataljonih.« Kar se tiče Crnegore, upa, da bo vlada znala Ščititi njeno neodvisnost, a glede nekaterih pomankljivosti pogodbe upa, da jih bo vlada popravila j potom poznejših dogovorov z Jugosla* :vijo. Glasoval bo za pogodbo. Gasparotto izjavlja v imenu stranke ? obnove, da odobrava to pogodba, čeravno ne more pozabiti bolesti neodređenih bratov. Glede Reke izjavlja, da dolguje Italija D'Annunziju veliko hvaležnost. Italija po govornikovem mne< nju dobiva prevlado v severnem Jadranu. toda z zapustitvijo Dalmacije in Albanije izgublja prevlado v srednjem in južnem Jadranu. Gasparotto upa, da bodo dalmatinski Italijani vztrajali na svoiem obojnem mestu braneč in šireč na Balkanu itaMjansko kulturo in izjavita, da sprejema pogodbo, opozarjajoč, da bo treba nadzorovati njeno udefstvi-tev s strani Jugos^ovenov, v kolikor gre za Dalmatince italiianske narodnosti. Po mnenju poslanca liberalne stranke Souittija ima Italija pred seboj veliko nalogo, in sicer to, da otvori dobo blagostania in svobode za slovanski narod, ki ie bil iztrgan avstrijskemu gos* podstvu in ?e ostal v italijanskih mH»h. Lihera'c Mannes ie predložil rezolu* ciio. v kateri zahteva od vlade, nai v no^neiŠih nooaianiih zagotovi da?m<*s tir»«V*m TtaT?ianom. ki bi ne zahtevali i*fdiianskegp držnvHanstva isto svobodo rabe »ezika. kulturnega ln religiioz* ne*1* razvo;«. In nai tudi gle^*. da za« »j»mči neodvisnost ln teritorijalno fnte-Albanije ter odločno zahteva povrnitev neodvisnosti ln teritorijalne ce'ofc-itpposti ^nlđori. da zamore nm* str» i-'v-rSev-pti svoio pravico do samo« odločbe. "Tudi pa smatra, da ie dovoH 7« Gotovi iena dalmatinskim TtaMianom niihova »*«oda s t#»m. Hm ie dovode* ker SA »i?> f<» npMn cpr»a+r>{»H ^^ ti**« v ^rvmo^"' d o^e-ma T-Trtflpmfl. Končno za^^ev« f>d v^ade dji r»q 5 co «rp\-7t)rne za ne od« Kontno ie la V' 'f pfvrr*-?' f^lr^n -ino"':!'« 7 f>rlrorn t-o Pol-rt ♦-> izvaia« pi« govornikov, n^Var se ie seia zakl'rri'a. ita'CnnsM » RIM. 25. Z ozirom na imenovanje grofa Manzonija za poslanika v Belgra* du pir;e »Tribvna«: Grof Manzoni poide v Belgrad kot pooblaščeni minister italijanskega kralia. Temu potovanju se ie uotela pripisati misija posebne javnosti. Medtem ni tako. Gre le za deistvo. da :e bi'o po sklenitvi rapallskc pogodbe. vs!ed kate e so se vzpostavil j med italijansko in jugoslovensko vlado najboli priiateliski o'nošaji, logično da Halija posl e poslanika tia, kier smo dos-e? imeli nos"r?niskega nooblaščenca v osebi dr. Galantiia. ^i^e! o izredni misi i i je morda prišla nekaterim zaradi deistva, da ima grof Manzoni izobrazbo in sposobnost za sprejetie posla-niškega mesta. Toda g^ede tega se lah* ko pripomni, da ie belgrajko zastopstvo, po rapallski pogodbi za nas izredne važnosti. ker to ie prvič, da se začenjajo diplomatski odnoŠaii med Italijo in Jugoslavijo. Bi!o ie torej logično, da se z ozirom na velika in težka vpraŠania o katerih se mora seda i razpravljati med obema državama, poštje v Relgrad tako meroda'na in ugledna oseba, kakor je grof Manzoni« Madžarski Hctl o rapallski po>?odM ~3UDIMPE£TA, 24. (S.) Ogrski nrina^aio domnevne protimadžarske j članke iz nekih italijanskih listov in iz® ražaio svoie prepričanje, da ti listi niso glasniki mišlienia italijanskega ljudstva. »Pesti Hirlap* priznava sicer, da ni mati sedaire italijanske vlade, da hi postaja madžarofi^ka toda trdi, da ^o ita'lianski narod nreirkušal svo^e si?r»nati;e in da d* prednost O^^sVi »>red balkanskimi sosedi. »Szo^a*« piše. da ie ranaJfska pogodba naivečn usneh za T-r$i;o in naivečii za Jugoslaviio. ^^kšna rošitev te novo^ne;ša za Or»r-sVro pa* «-**nca K repek a poziv k miru na naslov flefcov. Nemški nacionalizem, ki le Ml nrem«fan pri zadnjih voMtvah, se bo ? drugimi strankami zmernih nazorov. Krepekov govor bo do Varal fnoremstvu, da želijo živeti češki Nem* ci v s Čehi Minister za zunante zadeve dr. Be* ne^i ie zanikal v komlsiil za 2unanJe zadeve g'psovć, da bi Kil angleSki no* ^t^r-il- posredoval nrl češk! vladi rad! prfl5lrtS nrotinemških demonstracij. Odnošajl med Čehoslavljo in Poljsko PRAGA, 25. Minister general Husak ie zanikal v komisija za državno bram* bo vznemirjajoče vesti o poljskih pripravah za napad proti Čehoslaviji. Izdavil ie, da ie načelnik francoske vojaške misi:e v Pragi gen. Pell6 že posredoval nri francoski misiji v Varšavi ter ie do» stavil, da ie prejel čehoslovenski poslanik v Varšavi od Pilsudskega iziavo. v kateri se zagotavlja, da ne nm^ava r>oč^niati Pol»ska ničesar proti Čeuo* s'avitj. Poliska je odločena prenrečiti vcik izpad svoiih Čet, ki so na začasnem odmom v Reziji, proti češkim četam. Minister Husak je poiasnil tudi no-da ostane voiska izven političnih *>o?ev in »e tudi dokazal potrebo pre* V'ica volilne pravice za vojake. gla vpričo velikega števila tujih elemen-i tov, ki se nahajajo v Zedinjenih drža? vah, lahko razviti, oškodovati industrijo in tako pahniti v revščino tudi delavski razred. Listi konservativne stranke izhajajo iz vesti, glasom katerih naj bi se bili boljše viki pogajali z Vanderlipom in bi bili nasproti njemu popuščali, da bi s tem pokazali, kako so prišli Lenin in sodrugi, ne zametujoč pogajati se tudi s kapitalisti kakor je Vanderlip. v protislovje z načeli, ki so jih proglasili tisoč in tisočkrat, z načeli, po katerih je njihov boj naperjen na razbitje ka= pitalizina v dobrobit proletarijata. Isti listi ne pozabijo pribijati, da si boljše-viki ne morejo kaj, da ne bi sodelovali s kapitalisti. Listi, kateri zasledujejo bolje ideje ameriških industrijskih skupin, napovedujejo boj, da se doseže potrditev zakonov, kateri naj varujeio interese ameriških delavcev nasproti novim izseljencem. Rusi zffseddo zopet rini PARIZ, 25. Agenciji »Havas« poro* čajo iz Kovna: Sovjetski poslanik v Kovnu Akselrode je obvestil litovsko vlado, da so boliSeviSke čete zopet pri* siljene zasesti Vilno. Nilsko teniliilfzftt VAŠAVA, 23. Vlada je izdala naredbo o demobilizaciji sedmih letnikov. Poljaki in Lttovci VARŠAVA, 24. Vsled predloga Zve. ze Narodov je Zeligowski pripravljen skleniti premirje. 20. novembra je ena komisija Zveze Narodov pismeno naznanila poljskim odposlancem da je litovsko povelj niš tvo pripravljeno skleniti premirje, ki naj se prične 21. novembra ob 9 predpoldne. Eno uro pred premir* jem so bili Litovci započeli ofenzivo na celi črti in zavzeli Širminsk. Gjedrovice in druge kraje. Zeligowskijeve čete so se zadržavale v defenzivi in naznanile Zvezi Narodov, kaj se je pripetilo. Lotvincl in Poljaki RIGA, 24. Lotvinsko javno mnenje smatra vesti o nesoglasiu med Pol »s1-o in Lotvinsko za boliševiški mane^ , \ kateri stremi za tem, da se skali položai v baltiških pokraiinah, in bi tako mogli boliševiki izrabiti ugoden trenotek. Odnošaii med Polisko in Lotvinsko so iako priiateliski in obe vladi jih nika* kor ne mislit* spremeniti. Ruski begunci na Lemnosu ATENE, 23. Na Lemnos je bilo spre; letih 8000 ruskih beguncev iz Vrangelo* ve vojske. General Zvmdrakaki je javil vladi, da vlada mir po vsej Trakcijl. Vm'zetos rs potu sKozI Rim osve-rtfMa moloma zon« mmm\ RIM 24 0b 24 je prispel s p?scbnin, rtrćlri PARIZ, 25. Ayenciii »Havas« noro* Čaio iz Varšave: Rusko - poljska poga^ jan;a so bila prekinjena od sovjetske vlade. Odposlanci sovjetske vlade trdi* ?o. da niso bile poljske če+e ob Pripeki u m i ene na demarkaciisko črto ob r»o!i«ki meji, kakor je bilo določeno v premir?«. Preclrrt v fmcttM MiltiU mpritl Rum PARIZ, 25. Georges Leygnea je podal včeraj v komisiji za unanje zadeve iz* jave. »Humanitć« zatrjuje, da je mini* strski predsednik izjavi, da je odločen, da odpravi blokado Rusije In da je do* stavil — nadaljuje list — da je določe* no, da se pooblastijo francoski trgovci, ker je pač sovjetska vlada dejanska vla* da v Rusiji, da lahko stopijo v trgovinske sHke z Rusijo, kjer je to izvedljivo: še več: on da pospešuje trgovinske stike z Rusijo. »Excelsior« pravi, da je iz* javil Georges Loygnes, da se drž! skle* na vrhovnega sveta, ki pušča za vezni« 5 ki m vladam popolno svobodo vzpo* stavHania trgo\dnskih stikov z Rusno to^a hrez dinlomatiČnih stikov s sovjetsko vlado. »Petit Parisien* pravi, da ie Levg^es rekel, ko je izustil neki član ko-T^e;:© besedo »blokada«, da, ko bi bila bVVada obstoiaia., Česar pa on ne ver-iatne. bi io bil ustavil, ker bi se z nio pripisovala ruskemu liudstvu odgovor« no«?*- z« zmote njegovih vladalcev. tjt Pflri«ien« ima Se neko^ drugo podrob-niwr v iziavah Georgesa Lev^nesa. A1 i-r>;ctrcki predsednik — piše list — je rekel. d« ce dogovori iz Sna izvršujeio. da ie pem«ka armada skrčena na 150.0O0 pno? in da se izročitev \rojnega materijala vrši vedno hitreje. Zedinjene države in Rusija WASHINGTON, 24, Listi naznanjajo, da se je ameriški milijonar Vander-lip vrnil iz Rusije in predložil ameriški vladi konkretne predloge glede izkoriščanja ruskih industrij alnih bogatstev. Dobro poučeni krogi pa ne smatrajo za verjetno, da bi ameriška vlada upoštevala predloge Vanderlipove, kajti to bi privedlo do pogajanj 9 sovjetsko vlado. V taka pogajanja bi se pa ne mogla spuščati niti sedanja vlada niti vlada novega predsednika, zakaj ameriško {'avno mnenje jim nasprotuje, zlasti de-avski razredi, kateri se bojijo, da ne bi bejjševiki pod pretvezo vzpostavitve trgovinskih odnočajev izzvali s svojo propagando socijalne krize tudi v Zedinjenih državah, krize, katera bi se mo* vlakom v Rim Venizelos, bivši grški ministrski predsednik, ki gre v Nico. V njegovem spremstvu ima bivša ministra Repulisa in Negropontija in druge prijatelje, skupaj 28 oseb. Na postajo so ga prišli pozdravit člani grškega poslanstva, grški novinarji in nekaj nje* govih osebnih prijateljev. Venizelosu so poklonili cvetlice. Bivši ministrski pred* sednik ie sprejel navzoče v salonskem vagonu in jih vpraSal, kakšno je mne* nje italijanskega tiska o grški krizi. Ni pa hotel podati nikakih izjav, češ sedaj je le navaden gledalec. Vlak je zopet odpotoval ob 24*35._ Zavezniki, Grfta In ltolEo PARIZ, 24. (Zakasnela.) »Temps« pi» še o zadržanju entente nasproti Grški: Mi bomo obžalovali, ako bi se Italija ne pridružila na nekak način angleško-francoskim pogajanjem, ki se bodo vršila v Londonu. Res je, da ne šteie Ita* lija med jamstvene države za Grško in da ni kazala italijanska vlada nikoli ne« omejenega zaupanja nasproti pristašem kralia Konštantina in Italiji je ravno tako koristno kot Franciji, da vta* daj na vzhodu mir in blagostanje. Ako si naša diplomacija prizadeva, da se postavi vprašan i e na prava tla. Italija bo mogla le slediti svoiim upravičenim ci* Mem in tolmačiti kc>t*ni pogodbo, ki io ie včeraj na^Jašal Georges Levgues oh značilnem odobravanju zbornice, dočim sevreska pogodba še ni ratificirana. Bonin Longare pri franc. ministrskem predsedniku PARIZ, 24. Grof Bonin Longare, italijanski poslanik, je obiskal ministrske* ga predsednika Georgesa Leygnesa. Medzavezniški sestanek v Londonu LONDON, 25. (S.) Listi pravijo, da se je L!oyd George msebno obifliil na italijanskega ministrskega predsednika Giolittija s tem, da mu je poslal prisrčno in nujno vabilo, da bi se blagohotno udeležil londonskega sestanka skupaj z Georgesom Levguesom. Giolitti je brzojavil, da mu laska povabilo angleškega ministrskega predsednika, da mu je pa absolutno nemogoče se zganiti v trenotku iz Rima radi parlamentarnega dela. Medzavezniškega sestanka v Lodnonu se bo udeležil za Italijo grof Sforza. _ Nagla smrt novinarje LONDON, 24. Prof. Rava, glavni urdnik italijanskega tednika »Londra* Roma«, je umrl nanagloma danes v svoji pisflrni. Bil je 70 let star. Irske grozote Asquithov predlog. — izjave ministra - za Irsko LONDON, 24. Razlagajoč svoj predlog o Irski je izjavil Asquith, da gre Irska skozi najbolj tragično dobo svoje zgodovine. Govornik je dostavil, da je mnogo dokazov, da so se kr. čete dejanski udeleževale reprezalij v raznih delih Irske. Asquith zahteva podrobno« sti o vojakih, ki so bili pred sodiščem radi raprezalij in ki so bili spoznani za krive. Edina pot k rešitvi bi bila za vlado ta, da se napravi enkrat konec ra» prezalijam. Državni tajnik za Irsko je rekel v svojem odgovoru Asquithu, da s<| bile kazni, ki so zadele čete, težje nego tiste, ki so zadele storilce umorov. Ni res — je nadaljeval državni tajnik — da bi bilo irsko ljudstvo v vojni proti državnemu vojaštvu, temveč gre samo za manjšino skrajnežev. Državni tajnik je zagotovil, da ne zasleduje vlada nl-kake politike raprezalij, ter je očital Asyuithu, da ni storil nikoli ničesar, da bi pomagal vojaštvu in policiji v izvrševanju njihove težke dolžnosti. Državni tajnik je podal nato "nekoliko podrobo nosti o organizaciji republikanske vojske, za katero je bilo izdanih od julija naprej 7,500.000 funtov. Nato je obraz* tožil cilj, ki ga zasleduje ta organizacija: Zarota za uničenje iiverpoolskih zalog, zavodov javne dobrodelnosti v Man-chestru, nakup vojnega materijala in raznesil. Minister je ob koncu zagotovil, da bo vladna" irska politika uspeva* la in bo imela popoln uspeh še prej, ako bo katoliška cerkev na Irskem so* delovala pri razorozevanju. Asquiihov zakonski načrt za pomiritev Irske propadel LONDON, 25. Doljnja zbornica. Prednost Asquithovega predloga o Irski je bila odklonjena s 303 glasovi proti 85 in bil je sprejet z vsklikom popravek k temu predlogu, ki se glasi tak ode: Zbornica pošilja svojo zahvalo agen* tom in vojakom in vsem državnim slu* žabnikom radi poguma in vdanosti, s katero vršijo svoio dolžnost na Trškem, in odobrava korake, ki jih misli storiti vlada za vzpostavitev miru na Irskem. Kaj mešajo v Monakovu, na Dunaju in v Budimpešti? BUDIMPEŠTA, 23. (S.) Listi objavljajo pogovor z dr. Hainom, znanim ba* va*skim politikom iz centra, ki se haja sedaj na Ogrskem. Dr. Hain je na-glašal potrebo prijateljskih odnošajev med Avstrijo in Ogrsko. Dunaj, Budimpešta in Monakovo — je rekel — si mo# rajo dati roko. Priključitvi Avstrije k Nemčiji je na poti veliko resnih ovir. Ker pa ima Avstrija pravico živeti, je edina pot tista, ki ji jo kaže Donava. Konec procesa proti boljševiškim komisarjem na Ogrskem BUDIMPEŠTA, 24. Proces proti biv> Šim boljševiškim ljudskim komisarjem, ki je trajal pet mesecev, se je končal. Sodišče izreče razsodbo, ko prouči vse zbrane podatke. Nova diplomatična kupčija DUNAJ, 23. (S.) »Morgenzeitung« po* roča, da je sklenila berlinska vlada m italijansko sporazum, v katerem se nem* ška vlada popolnoma odreka Gornji Adiži. Italija se s svoje strani obvezuje, da bo podpirala najodločneje nemškv Interese pri Ijudskerti glasovanju v Gor* nji &leziii, ki se bo vršilo v mesecu fe» bruarju. Nemčija, da je zraven tega po» dala v Rimu uradno izjavo, da priznava loialno italijansko mejo na Brennerju. Pri tej priložnosti da je bila rabljena beseda »Italijani nemške narodnosti«, »Morgenzeitung« pripominja k temu: »Radi važnosti tega dogodka je treba največie rezerve glede resničnosti vesti. V vsakem sluČaiu je treba čakati, prea den bi si ustvarili končno sodbo, da se iziasni o tem tudi nemški minister za zunanje stvari v uradni obliki. Domafe vesti Smrtna ko&«. Včesaj zjutraj ob 7. uri in Crtrl j« umrl v bolniinici pri Sv. Mariji Magdaleni g. Fran Godnik. nekdanji vodja nase tiskarn* in kot barkovljan&ki ro>ak — široko /.m po ckolicl in v mestu. Nekdaj je bil delaven tudi v nalih društvih. Pojreb »e bo vrjfil jutri ob 9. uri zfutrt! iz rečene bolmfaIc». Pogreb Antona Trobca, ki se je vršil včeraj popoldne iz hi Se žalo« ti pri Sv. Ivanu, je bil v«U-> čavteo, dostojen moža v poJnem pomenu te be« sede. Da-ii )e bU delavmk in je Trobec nastopil svojo zadnjo pot ob uri, ko {e ljudstvo vezano na delo, se je vendar zbrala v aprevod velika mao» žica ljudstva iz vseh slojev; iz Sv. Ivana samega« iz ostalih vaai okolice in — v posebno lepem fte-vilu — iz meita. Častno sta bila zastopana ufit« teljstvo ln duhovićina. Politično drultvo U zastopala večja deputacija j podprt-diednikom dr. SU« vikom na čelu. Koodukt fe vodil čast. g, župnik Sila. Po dovršenih žalnih obredih v župni csrkvi gvetoivanski, j* pevski zbor pretresljivo sapel na koru Zalostinko »Blagor mu«. Ganotjs f* btla gplolno in rotilo jo mnogokatero oko. Prevladala je pač vseh preiivo aavest, kakemu uoiu Izkazu« jejo zadnjo ljubav in kolik« hvaležnosti iiao dolžni njegovemu spominu. Besed* ni mogla — s« pač taki časi zdaj — izražati čustev, ki so Igata v dulo; tudi cvetja fil bilo nlkakega, ker proinU žalujoče družine, ki je — zvesta tradicijam Trob-levega doma — želela, naI •* ne poklani* cvet J«, iL alOMNOST« »tov. 24» V Tfatu, a«r«*i*r# itii. t Me«o cvetje, na. grob sspoaabnefa pokoj' iiflta, c*.} dobre nfaleč) darujejo v dobrodelne na-mene.a I« res |< blage rodbina Selela a tem opo» atkiom svojeg* drafeđ* pokojnika cajlepietfa, naj • eviienejftttfa poćaWcajfci — Po Čete — Wilsonove pomoči. Saj tudi vse najbolj zagrizeno italijansko časopisje — me« katera spada tudi »Piccoto« — dar za dnem ponavlja in poudarfa. da bi bile morala Italija fie br>Jj »koristiti začasno nemoč, ali »predstojeće raz« rulo JuRiiilovenske države*. In če je Italijanska delegacija izkoristila začasno nasprotnikovo slabost — če bi je ne bila, bi bila res nesposobna j — je jasno, da pogodba ki se je v teh rirmerab; oklenila, izvira Lr rremoči ene^s po^otinika, in, da jo je moral &labe|$l pogodnik sprejeli, če nI hotel vofnel Z druge »tranl je ta pogodba ua«>ilje na na5? i pravici do samoodločb*. In lavo zaradi te2ariairio »Piccola«, da se Je zmotil v naslovu. Mi smo vedno, pred vojno.! med vojno in po vojni, delali za pomirjenjc med j obema narodoma, ki tukaj skupno živila in imala j Tudi pravico do življenja; »Plccolo« pa ni bil med »adnjimi. ki so hujskali vedno na boj proti nam In čegar hnfskanje je obrodilo žalostne sadove, ki jih vsi uoznajo«. — Kar se dalje tiče zgodovinskih In drugih pravic te ali one države do trga ozemlja bi bilo razpravljanje o tem neumno izgubljanje časa, kei* se nahajamo pred dovršenim del-vtvom, ki ga ne moremo Lzpremeniti, kakor tudi j ne odgovarjati na --Piccotove« grožnje z enakimi grožnjami, ker *PiecoloM govori sedaj v imenu go~ | »podarjev. a mi smo le . .. uboge žrtve, ki se siccr ■ tklanjajo dovršenemu činu, a teptati se vendar ne bodo dale. Upamo, da o naiem bodočem življenju ne bo odloCal -Ptecolo«, ker potem bi to bilo življenje pod bombami in granatami, kakor Je bilo in Je tedaj; 1« proti povzročiteljem tega so blft in so naoerieni vsi naši ogorčeni in tapetam tudi precej oetrt protesti. Sicer pa »Piccolove« grožnje očitno pripravljajo tla ea nove ... izkaze ljubezni proti nam. Toliko v odgovor ... za. «eda}l Neznosnok Prejeli smo: Tatvine v Trstu te množe tako, da Jih časniki niti ne objavljajo vseh. Čemu bi tudi objavljali male. takotvane *iimazane« tatvine, ko imajo le preveč posla z *odl;čniml«, zasnovanimi velikopotezno in za velike cilje! V gre-tarskem klancu se je v teku enega mcseca izvršilo žest tatvin in to v razdalji kakih 200 metrov, dve teh podjetij se niste posrečili. Ok rad eni bili- cn brivec dvakrat ena revna branjevka dvakrat, ena prodajalka tobaka enkrat; enkrat pa —-javni vodnjak, od katerega lopo\i odnesli vodovodno cev in pokvarili ielezje brizgalke take, da ves klanec ostal dva dni brez vode! Te in one Iot* ve, ki kradejo po videmski ulici, bi »e menda lahko zasačilo — ko bi bilo le nekoliko več pahnit od strani redarstvenih organov. Okiadeni so vsi reveži, — > odr jak seveda nc, zato pa vsi tisti, ki ga rabifo — ki &e trud:jo vsakdanji kruh, zato pa jt lopovstvo tem hujše, ker zadcvlje take revne ljudi. Obvestilo. V sled preselitve iz Šcmpolaj* v Vr-| A>jbo, sem podpisani blagajniške posle druitva. »Svečenikov sv. Pa\la« in upravništvo »Zbornika* « ddal preć. g. .los.pu Vodopije*., župniku v Nabre-riai. kamor naj sc od-lej naprej pošiljajo vsi dotami prispevki, ozir. reklamac je. Pozdrav in zahvala 2a zauranj«! — Frančišek švara, vikar, v( V'rtc>ibi pri Gorici. Knilge n^oUke Matije- za I. 1920. -Slovenska icUka Mc-tiea.- v LiuMiani izda za leto 1920. ca--tlednje knjige: t. »Peda^oiki Letopis^ XVII. (z ?x>guto t-edagoiko in kultumo-histotično v*ebinoJ. — 2. Fink: »Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika-«, — 3. Dr. Schi^aop-Pivko: »'Telovadba« fpo TyrSoveni sistemu}. — člaruulaa ^naia 20 jgsL kron na leto. Pevski zbor ^Glasbene Matice«, Danes ob 21). je pc.ska vaja za motki zbor, v ponedeljek ob 16> io pol aa »bor v dvorani K< druStva v Rojanu. (umnega | mino sptd opazili la je pii*m«gR. Kr. stražniki ga. Mcm&tU ni Ml ni« kal sadoeo- b Ikedeefke peteri T veliko naglico | l{en. da so ga HnšnšM zbudili iz sladkega m*. koraka sv. Miklavf v ftkedenj. Da nas beli bra- Začel so Je nad možmi portave »dreti« in v svoji dač ne dobi nepripravljeni, eato skrbi domači razburjeno«ti celo pobožal s pestjo po glavi ne-»Draniatični krožek«. Ta dar. bo sv. Miklavž o- kega kr. etražnika. Ko so policaji videli, da e lepe sebno daroval nažim malčkom darila. V ta namen ne opravijo nič, so morali Mozetiču deti na roke so aaprofeni očetje in matere, da po svoji mož- zapestnice, toda ne zlate ne srebrne, ampak 2e-nosti vsakdo daruje skromno darilce. Darila spre- Jezne. Na policaji je prt kriminalnemu komisarju jema vrtnarica gospa Marija Trebčeva, Skedenj govoril kot kak raztrgan doktor. Toda vse to mu It 377. — Matere, očetje in naža zavedna dekleta, ni pomagalo, moral fe iti v zapore v ulico Coroneo, požurite se. da na Miklavžev večer osrečimo naie kjer bc dolgo premišljeval, kaj ec pravi može po-malčke. Natančnejla pojasnila daje nabiratelijca . slave birma ti. in odbor ^Dramatičnega krožka.« —_ Odbor, i Velika tatvina. Preteklo noč so neznani tatovi --j vdrli skozi vrata v skladišče manufkturnega blaga, UradM Vtsli j last PaHs Crudelt v ulici sv. Sebastijana it. I. Okrajni in krajni iolski sveU aa Goriškem in Pokradli so raznega manufakturnega blaga, nare- V poč^titev spomina pok. Trobca, daruje;«: Leopold Milil 40 L. Kodrič Dregotim 25 L. Josip Mab-nit, mlbar v Boljnncu 10 L. Novi Reji j nsi pod Nanosom nabrali na Joftkotovl »ohcetl« 40 L, V gostilni Rusbah v Nabrežini nabrali hinavci 10 L. Na praznovanju Martineve nedelje, povodom govora g. Družaika od Fare, se fe nabralo 50 L v gostilni gospe LsdUlavc Debevec »a Dilcah. Dosedaj izkazanih L 25.769*64; v danainjem izkazu L 253 20. Skupno L 26.622*84. DAROVI Za pogorele* Narodnega dejua. Nabrano v župni cerkvi v Baški 215 L, Seoska blagajna v Bažki 55 L. GradUčanskem in v Istri razpuičeaL Generalni civ, ^ ^ kravat v ritupni Rednosti 30.000 kr. komisarijat objavlja sledeči odlok: j Tat™* j* %hdz poUcijskl ekspozituri Člen 1. Okrajni in krajni šolski svati, ustanov-!'-' Muda veccbia. Pohcuskl agenti iSčejo ta- ljeni pod prejšnjo vladavino na Gorižkem-Gradi- iove, toda dosedaj je bil vo trud brez uspeha, ičanskem in v Istri, kateri sedaj ie delujejo, so Hitr* Včeraj dopoldne okoU 8. ure je kr. proglasijo z dnem tega odloka za razpuščens. j stražnik Angal Marabeo telefoniral na rešilno po- ČUn 2. Okrajni civilni komisarji poskrbe do 15.! ***** pnde tako, z^avnđc refclns POftUfo-----_ dec. 1920 za vzpostavitev k rajni h šolskih svetov v Molino grande. Rekel Je, da leži ^ ^! Libera Trieetine Borzna porollla, Tečefii V Trstu, 25. novembra 1920. MALI OGLASI POŠTENA gospodična, srednje starosti, mime^v značaju, dobra kuharica, želi znanja v avrho Ženit ve z udovcem ali mladeničem od $5-4$ let. Resne ponudbe če mogoče c kliko pod tKov«č j na upravo, 60t\ JUGOSLOVENSKA obitelj išče dobro služkinjo. Plača in hrana dobra. Prijaviti ee v pisarni Frani, Lentiča, via Felice Vsaezlan 5. 60V neki prileten mol mrtav na cesti. Službujoči zdra^Tiik se je podal takoj na lice mesta. Ko je prišel do ležečega, ni mogel drugega dognati kot na-atopivšo smrt valsd srčne paralize. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico pri sv. Justu. kjer so Ratiaelli, stanujoč v ulici delle Sette fontane St. 1. O Raffaellovi smrti Je bUa obveščena njegova v smislu odstavka I. deželnih šolskih zakonov (dež. šolski zakoni s& Goriško-Gradiščansko z dne 8. 2. 1869) žt. 9; 12. f. 1870, šL 8; 19. 9. 1875, ft. 19; dež. S. z. za Istro t dne 8. 2. 1869, it. 10; 21. 7. 1875, it. 18}. V občinah, kjer ne delujejo občinska zastopstva, bodo imenovani zastopniki občine v krajoem Šolskem svetu od načelnika občine sporazumno s sklepalnisnf ali posvetovalnimi odbori, pri Čemur o stan cio v veljavi odnosne določbe o iz- žena. _ _.__„ voliivosti ! Izpodrsoflo NS J^ nesrečno, da si Je zlomil desno stvo za ono mestnih Šolskih svetov v kolikor od- roinaitje p^ei mao u«reeuv, ' ločajo deželni zakoni. Imenovanja, katera so pri- V bohuci so ga spre el,: v IV oddeUk. držana deželnim odborom, se odstopajo deželnim Avtamobfl ga fe povoziL Včeraj ponoči ob 11. komisarjem za avtonomne posle, pri čemur ostanejo v veljavi odnosne določbe za izvoljivott. člen 4. V postonjskem, logaškem in Irbiškem uri te pol fe bil pozvan zdravnik režilne postaje dinarji v ulico Fabio Severo. V tej ulici Je ležal na tleh 21 letni vojsk Salvatore Silvestri. Imel je težke te- okraju odstopa delokrog okrajnih šolskih sve- »*.ne pogodbe ne hrbtu m na glavi. Ko je i tov do nove odredbe odnosnim okrajnim civil- hotel iti Čres carto, gs je P«™zu vojasta nhn komisarjem, in delokrog krajnih šolskih svetov lomobiL Poškodovanca so prepeljali v vojaško odnosnim županstvom, pri čemur jih bodo podpi- . _Tw .. _ _..j,. rali .klepaloi in poa»,.ovjni odbori. | MW UL Vier.j popoM^e »O polioirtu o^.n! Cen 5. Kr.ini In" okrajni ,oWd ,v«U. ka.eri « arHIraU l^-Ate-Jf imajo izvoliti na podlagi pričujočega odloka, se morajo sklicati v svrho konstituiranja do 3i. dec. 1920. in pričuejo takoj delovati, pri čemur pre- je csumjen. da je ukradel par no^h Crevljev, last, Tomaž« Matrici. Ubotfemu Brisu ni bila »reča j Jadranka bank* 450 CcsuUch 462 Da i natis. 373 Gerolimlch I&2G Libera TrieeUji£ 195 L2oyd i 980 Lusaino ' 2100 Martinolicb 341 Oceani i S29 Premuda 500 Trlpcovlch 520 AmpeleA. Cement Daiui 93 — — 93'25 angleški funti, alat! ioa — —110 — rubli 21' 22'— aapolecni 85"— — 89 — PRODASTA se dv« posestvi. Frvo: Bukove Goro pri Črnomlju v Jugoslaviji, 151 oralov gozd?. 35 oralov travnika, 2 hiši. hisv, kašč«, vozovi, seno, več glav živine in vse gospodarsko to poljsko orodje. Prostor je primeren za živinoreje. Drugo: na Dolenjskem, !00 oralov gotda, tO or« » lov njiv in travnikov, hiša, gostilna in drugi prostori, živTnr., vozovi ter gospodarsko in poljsku orodja. Prostor je primeren »a živinrejc. Prodft a*» vsl^d pomanjkanja delavnih moči. Pojasnila daje Gulič Mak«, Sette Fontane 23, tel. 10-71, 60S ODDA SE v najem kamijon 18 B. L. «a v.< tržaških ulicah ^tVA, l>ira Z-i tiiarKa V V«™* V« ki M. h dajaio deželni toUki ^ ^Tl^l» av. krona 1-9625, angl. funt 2226. tr! i:L a t.,, ^ _ PrcHalale-: cigaret — utiran, včera) z^eccr =====................ POSLOVODJA za parno žago z većletno prakso ako mogoče tudi trgovsko izobražen, kmofcik laičine, se sprejme. Hrana in atanovanjc proeto. Ponudbe prosi • pogoji! Alojz Domlcelj, t»t. Peter na Krasu. 594 IŠČE SE mojster za izdelovanje cementnih izdelkov, kateri bi znal voditi vsa v to ctroko spadajoča dela. Eventuelno se sprejme tudi kot družabnik, bodisi s kapitalom ali pa brez kapitala. Ponudbe na naslov: L Oblak, Kozlek * II. bistrici. 596 PrcHaJa!e so kr. stražniki aretirali Ivana Tomija. 54 let sta-retfa. doma iz Pazina. Omenjeni Torri je v ulici del Porro Bianco v f?o«?;!«i it" 12 prodaial C^a-rete »Naz'onal!'. Go*tiIr škim go«tom jih je kar po fiiii vrival v nakup. Ko se je nekemu gospodu, ki Je ravno večerjal, že preveč usiljen al, ie poklical stražnike, ki *o nadležnega prodajalca i odvedli na kvesturo. Tomi je imel pri sebi Se 37 zavitkov »Nazionali-, katere mu je oblast zaple-1 nila. njetfa pa utaknila v »luknjo.- Tomi noče po- j Dopisi Prošnja. Dne 22. t. m. ob 10 zvečer: je nastal požar v hiši vdove Marije Za^:^ gar hšt. 34., ki se je bliskoma razširil na j gf ----j- • - —« urah uniči1 ( Ijavi. — Trst, i6. nov. 1920- — Gen. civ. kom. iMosccni. Plačevanje davkov. Davčna uprava v Tr&tu naznanja, da se morajo 11. decembra 1920. plačati v tukajšnjem davčnem uradu (Evangelski trg 2,1) ti le davki: 1.) četrto četrtletje davka na hišne najemnine, oziroma 5% najemninskih pristojbin; 2.) dragi poluletni obrok dohodninskega davka ro obroki na dohodnino kakor tudi drugi poluletni davek na večje plače. Ob tej priložnosti se opozarja vnovič, da se davkoplačevalcem, ki so do- — - - . . ... ___/.jrfnr^t sedaj plačevali direktne davk« za leta I9l9 in 1920 vedati, kje dobil toliko množino Cigara. v lirah po menjalnem ključu 40%, ne bodo štele zaitalc obresti na dodatek 60%, od 1. 7. 1919. dalje, Če se tozadevna razlika plača tekom meseca decembra t. 1. Zvllanfe pristojbin za polflfanf« poštnih zatvofev v inozemstvo. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja: S 1. prihodnjega decembra se rvi- s0sednja poslopja in V par Sa sedanji povilek 50% za vse pristojbine »a po- ^ Jzven domaČih družin SO Sta» itne v inozemstvo, na 200%, ' j. ^ hi§ah tudi drufii begunci, ki trojane* —v ta"fl' ptv imlfo lastne ^e porušene, tako. da je Proinja ta podpora is astanove »Kan Marija Stdaj, v tem mrazu, pet družin brez Sacter namenjene v prid osebam na Vrdeli, se Strehe. Od pogorelcev je bil Samo edeil morajo vioiiti do 4. decembra t. L pri V1IL od- zavarovan. Vsem trem posestnikom JC i delku tukajšnjega magistrata; prolnje naj se na- lansko leto VOj. geniO popravil hiše: ra^ j pišejo na. tiskovinah, ki se dobe pri goriomenjenem tega nibCc ne more pričakovati krtke oddelku. __i odškodnine. Ta nesreča je spravila vse k - - ! pogorelce v siirajno bedo, ki jo pove, I VrZaSKega Zlvlicnia cuie še pooanlanie .^taiiovan; vsled po| Avtomobilska nesreča. Pod tem naslovom smo vojn! poruSenlh hiS. Reveži SO na cesti;, priobčili v včeraj in ji »Edinosti«, da j« bila sopro- brez strehe; zato se naprošajo usmilte« j ga Karla Pahor, valed prebite črepinje, sprejeta v na «rca, na| •€ spomnijo teh nesrečni* tukajšnjo mestno bolnico v IV. oddelek. Včerai k:ov z darovi v denarju ali biafiu. Vsak popoldne je pa nad poročevalec doznal, da je so- ge tako majhen poeorelcem namenjeni proga Karla Pahor *-čeraj popoldne ob treh umrla. d spreiema S hvaležnostjo. - Župan* Zastrupitev • plinom. Včeraj popoldne je bil stvr> nfl ? { __ ^ r9VaKota^ Vprizoriiev -Domena« v Prvaki dne peljali v drugo nadstropje k delavcu Karlu Ziliotto. 21. t. m. fe VSpela pO VSem pOVOljnO in Ziliotto je popravljal plmovo napeljavo. Pri delu se na žeHo mnogih tjledalcev ponovi V mu je plin močno uhajal v sobo. Siromak je delal nedelio 28. t. m. »Dramatični krožek« toliko časa, da ga je plin že popolnoma omamil sC ZahvaljU'C VSem došlim gostom ter Ko ga ie nato zdravnik zopet spravil iz nevar- vabi te, posebno pa tiste, ki SC nlSO nosti, so delavca vprašali, če ni preje opazil, da udeležili prve predstave. Je v sobi že toliko5 plina. Delavec jim je odgovori}, - — — — - - - DRVA z& kurfavo, vsako mnoiino, kupuje in plač^ pc najvišjih cenah lesna trgosina Jankole Sc Kette, Opčine. f>03 MODISTKA (}«rej ul. AliMandio Volt 2). nužnu-nja. da se je preselila v ul. Cologna it. 13, J. n i J , ter se priporoča cenj. damam v mestu in uFicr DNIK tiskar je danes, 25. novembre, ob 7 zjuL-aj, po d !gl In mrčnl bolezni, previde i s sv. za' r.mentl zs umirajoče, mirno v Gospodu izdihnil skiv p .»ra 'niu, Amalij j i«d ewskl (<"js tui/, P»/le* Jeclldttfsfci por bimr*m in Nikolaj Msrlc* ter Muckt-r naznanjaji« tudi v u nemi vseh i stalih sorodnikom, v^m prijateljem m znancem to b/tdko Izgubo. Pogreb se vrši v soboto, 27 t. m , ob 9 zjutraj fz mrtvašnice pri Sv. M. Magdaleni. TRST, 25 novembra 1920. Novo pogrebno podjetje, Trst, Corso V. E. 47. (26b) Mm krone po L 2.15 — plate — f25sj Froncesco Balo, Trn. Via Scslinsta l RAZGLAS. Sofije Lailč iz GoČ It. 37 naznanja, da bode na javni proetoToJrai dražbi prodajala svoja pt^estva In siceri a) poslopja na Gočah in v katast. občinah G oče, Lo?.e in Štijak ležeča zemljišča, kot vinograde, njive, senožeti in painike na licu mesta Goče it. 37 dne 2. decembra 1920 od 9 ar* naprej b) v katasterskih občinah Vipava, Slap, Podra- , , , „ .. _ . . , Iz Brji. Dne 20. m. je bil pogreb po* I in Lozice ležeča zemljišča kot seDOŽeti in d, on sploh ne Cuh več duha po plmu. ker ga ko?ncga Frana Učna od SV. Martina, panike je že tako navajen. Kekel }e, da se mu je taka . » i Kil nezgoda ie večkrat pripetila. Ziliotto je namrcf Udeležba je ibla oblin*. Pokojnik ie bil ie nad 20 let u služben pri tovarni plina. razumen moz, dober gospodar m po> Velika nesreča — preprečena. V ulici deli O. sestnik. Ker je bil gostoljuben. ŠeSaV in ^pedale stanuje v prvem nadstropju hiše, kter je dovtinen, ie imel milOgO prijateljev ter bdh. prej mestna zastavljalnica, družina De GiustL je bil tudi izven občine na široko čis Stanovanje je opremljeno e plinovo razsvetljavo, slail. Dosegel je blizu 60 let starosti in j Prodajalo se bode po parcelah ali skupinah ali Včeraj popoldne so poklicali zdravnika re*ilne po- 2apl,stil vdovo ter VCČ deloma Že od^ I Pa ce,° POS««vo skupaj, staje k rodbini Dc Giu^ti. Vsa družina i e bila za- rflSt!jh otf(>k^ fiG d(>bro vzgojenif da """----------- Saj^tSS*1 IS ^d<>modi voditi nadalje trdno in do, 2 gospe, 1 madenko in enega otroka. Le velikemn h:° Kmetiio po očetovih nauKin m zgie* prizadevanju došlega zdra^ika se je zahvaliti, dih. Lahka mu zemljica! Jutri izide: 1 9 ¥ g VEDEŽ g Ž 1 Dobiva se v knjigarni J. ŠTOKA, Trst, Via Milano 37 in v vseh glavnih trgovinah po deželi po L 3.—. Kdor jih naroči ali hupi te deset, dobi enajstega po vrhu ::: ::: Preprodajalci dobijo znaten popust ::: dne 3. decembra 1920 od 9. ure naprej in sicer zbirali! če: Državna cesta križ poti v Trst. Dražbeni pogoji, cenilnl zapisnik in posestne pole so na vpogled v notarski pisarni ▼ Vipavi ie se bodo na dan dražbe razglasili. da je spravil omenjene ponesrečence zopet k zavesti. Hud pijanec. Včeraj ponoči okoli 11. ure so pripeljali na policijo MczetiČa Bruna, kurjača, 24 let starega, slanujočega v ulici Fontana. Mozetič s« 7o tiskovni sklad „Edinosti" Ker so nas pre poceni pndaJi, darujenioi Toni Brikov £4 dolarja In en francoski frank, France Cenilna vrednost in zacoo vzklicna cena znaša za celo posestvu L 308.860.— in s« pod to ceo o ne proda. VIPAVA, dne 22. novembra 1920. (267) SOFIJA LA61Ć. j* malo preveč na,0"0 000. Rezerve K l0.t>M).rf>0 bcijcfad, Celje, Oubrovnik. Duu j Kotor, Kranj, LJubljana, Maribor. M tk .vit, »>p4-tija. Sarajevo, Split, Sl&entk. li<»T, Zadar, Zagreb Obavija vse v bančno stroko spadajoče \ jsle. Sprejema vloge na hranilne knjižice ter jih obrestuje po J1 V/*, a v banco^iro prometu po 4 /.. VJofce, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi s^cjcmi po posebno ugodnih pogojih, Ki ie pogodijo od slučaja do slučaja Daje v nsjem varnostne predale (sales». Baf?čnl prostori v Trstu se nahajajo : Iti. Caasa d* Rlsp&rmlo, uL S. Nlcolo Telefon : itev 179 i, 2676 Blagajna posluje od 9 do 13 <260) U Ilirski Bistrici se otvori s 1, decembrom zobozdravniki ambulatori!. Dr. VIKTOR GREGORIČ, okrožni zdravnik Stanko Perhavec, dent st ZLATO In srebrne E! (266) m I plačam več kot drugi kupci. ALBERT PDUH, Lfjr, ul. Nflzzini 46 (blizu drvenoga trga) ali