SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551		Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.		NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; ¿a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TTSA-Dolarjev.
Dirección y Administración: GR AL. CESAR DJLAZ 1657, D. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.		AÑO (Leto) X.	BUENOS AIRES, 15 DE DICIEMBRE (DECEMBRA) DE 1939 Núm. (Štev.) 148 |	POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
doljeVotTEŽKA Rusija pred Ligo Narodov
Zgleda, da je danes človeška miselnost tako zelo razklana in nasprotujoča si, da ni mogoče več mirnega sožitja med narodi in človeštvom. Posebno v Evropi je nastala zmešnjava iz katere ni videti nobenega jasnega izhoda.
Iz tega izhodišča so se lotili na različne načine v Italiji, Nemčiji, Rusiji ter Franciji in Angliji. Druge manjše države pa nihajo med njimi in se lovijo za obstoj, nekatere so že padle, kakor vedo in znajo. Posla so se lotili predvsem politiki, absolutisti, 2 ognjem in mečem v roki, z nasiljem, ki tira končno vse skupaj v gotovo propast.
Njih javni glasniki so dnevno časopisje in radio. Na podlagi tega pa si ni mogoče ustvariti nobene sodbe Vse se križa in pobija, kakor v svetopisemskem babilonu. Vse je v službi denarja, oblasti, oborožene sile in moči.
Goethe in Briand, prvi Nemec, drugi Francoz, sta oznanjala kulturno, politično in gospodarsko zvezo Evrope. Veliki Napoleon je nekje zapisal: Evropo je treba združiti... Marx je dejal: Delavci vseh dežel združite se. Kristusov nauk uči: Vsi smo si bratje v Bogu. Naš goriški slavček Simon Gregorčič je zapel: Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene!
Omenili smo samo nekatere izmed nmogih, ki so hoteli dobro človeštvu. Zavrglo jih je. Na površje so prišli nasilniki s pomočjo ljudske nevednosti, ki je zapeljano od krivih prerokov, ki na svoj način in sebi v prid tolmačijo doktrine zgoraj omenjenih velikih duhov.
. Francija in Anglija sta na videz *zšli iz svetovne vojne kot zmagoval-H a samo na videz, kajti resnične ^age kulturne, socialne, gospodarje in narodne pravičnosti ni bilo. Ustvarili sta med drugim nešteto narodnih zločinov; narodne manjšine, »ebi pa skušali zagotoviti imperialno nadmoč nad vsemi. Posledica te-^ je današnje stanje v Evropi, ki 12 dolgega in prevelikega trpljenja Postaja nevzdržno. . V protiutež sta se dvignila italijanski fašizem in nemški nacizem, ki ?ta morda v svojih bistvih celo bolj-Sa prvih, a sta v načelih, ki jih ^ledujeta, mnogo slabša in sta sled tega obsojena na propast. Fa-Ioas '■elimos uiazioieu ui uiozts ljudski ljudožrci, majhne naro-l ki se ne morejo braniti. Sila mo-1 e živeti, ker je sila, nemoč more niflreti, ker ni sila. To je parola.
Kulturna, socialna, gospodarska, prodna in verska resnica in svobo- j a prihaja od drugod, četudi morda P°casi in nerodno, vendar prihaja. 11 to je glavno: da prihaja, ta.	Je bil že Maksim Gorki
aiti gori y jTižjem Novgorodu, ko je ™al "Moja otroška leta". Zaslutili lig,JO tudi drugi. Lepo prispodobo je . varil tudi Leonid Leonov v svo- [
sPisu, ki pravi: se vJodor Fjodorovič, ti si pravil, da z aVSe stre> kar ne ostane v soglasju;
PočTedkom' Ali Jaz Pa pravim —; in ra!N malo; ljudje se bodo uprli i^; Mi smo že siti tega, da sa-doro - §Tadimo kletko. Fjodor Fjo-teli v® mu odgovarja: Dragi prija-^ J ■ nočem ti povedati zgodbo, me-1° Je pripovedoval puščavnik
ARGENTINA ZAHTEVA IZKLJU filTEV RUSIJE IZ LIGE NARO DOV — ČLANICE ZVEZE IMAJO O RUSIJI DELJENO MNENJE — PREDLAGALI SO MIRNO PORA VNAVO MED RUSIJO IN FINSKO
HITLER JE BAJE PRIPRAVLJEN DATI SVOBODO ČEHOM IN
IZID BO TREBA ŠE POČAKATI
Te dni je na zahtevo Finske pričelo zborovanje v Ligi narodov. Najvažnejša točka na dnevnem redu je sovjetska Rusija.
Argentinska vlada zahteva, naj se Rusija izključi iz Društva narodov, ker radi nasilja nad Finsko ni vredna biti nje članica. Washingtonska vlada je izjavila, da je pripravljena podpirati Argentino, če je za to ves severni in južni ameriški kontinent. Nekatere južnoameriške republike pa so se izjavile, da ni prikladno, da bi se direktno vtikali v razmere, ki so predvsem evropske in zato nimajo namena'glasovati za izključitev Rusije iz ženevske organizacije, čeprav obsojajo sovjetski napad na Finsko. Čilensko časopisje se čudi, kako da niso takih misli bili tudi glede Italije in Nemčije, ki sta še vse brutalnejše nastopali.
Zgleda, da Anglija in Francija, katerih beseda največ zaleže v Društvu narodov, nista prav razpoloženi podpirati argentinski predlog ter tudi druge države ne, ki mejijo na Rusijo. Pač pa je Liga narodov naslovila na Rusijo noto v kateri jo je prosila naj v štiriindvajsetih urah umakne svoje čete iz finskega ozemlja ter se prične z pogajanji k mirovni poravnavi obojestranskih interesov. *
Mnogim delegatom pri Društvu narodov je še v svežem spominu, kako je lansko leto prav Rusija zahtevala glede Češkoslovaške, naj se odločno nastopi proti Nemčiji, a se ni ničesar praktičnega ukrenilo. In prav tako je še mnogim v spominu Litvinovo prizadevanje za mir in varnost manjših narodov.
Finska je izdala "Belo knjigo" v kateri navaja vse točke, ki jih je Rusija stavila Finski s zahtevo, da se ji ugodi. In ker Finska tega ni mogla napraviti, se je Rusija odločila za vojno.
Rusija je v sedmih točkah zahtevala strategične postojanke na obrežju Finske, da bi v slučaju po-
trebe lahko zabranila z obrežnimi topovi in podmorniki kakršenkoli dostop tujih vojnih ladij v baltiški zaliv, ki sega med Estonijo in Finsko do Leningrada. Zahtevala je tudi, da bi niti Finska niti Rusija ne utrjevali svojim skupnih mej ter bi držali na meji samo svoje obmejne straže.
To je na pogled želo malo, kar zahtevajo sovjeti, a mnenja Finci, da če dajo prst bódo hoteli celo roko.
Finski delegat pri Društvu narodov kliče na pomoč ves svet. Italija je že menda poslala nekaj letal in letalcev, Angleži pa denarja, ostale države pa so se tudi skoro vse izja-
POLJAKOM — NA KONČNI
' čaka ista usoda. Neka figura vprašuje paznika: Kam vozi ómnibus? — Nikamor, hvala za vprašanje, — odgovori paznik.
Rusija je na ženevsko noto odgovorila negativno. Obenem kot v odgovor pa je pričela s .silovito ofenzivo na kopnem in na morju, vkljub velikim snežnim zametom, ki ovirajo pehoto, letala pa so skoro brez moči.
Večina delegatov je podprla argentinski predlog ter napovedujejo te dni izključitev Rusije, ki je že vnaprej izjavila, da je prostovoljno pripravljena izstopiti, če se bo večini zdelo to potrebno.
Pri vsem tem pa imamo vtis, da so v Ženevi mnogo bolj goreči mirolju-
vile, da so na strani Fincev. Vendar, [ bi, ko se gre za Rusijo, kakor pa so
če vpoštevamo položaj kot je, bi vse to Finski malo pomagalo, čeprav bi po pisanju nekaterega časopisja mogli misliti, da je rdeča vojska popolnoma za nič: vojaki so nagi in lačni in komaj čakajo, da pobegnejo na Finsko, kjer je vsega v izobilju. Mi ne vemo prav kako je na Ruskem, a bivši vojni ujetniki so vedeli povedati, da v Rusiji kruha niti za časa svetovne vojne ni manjkalo, ko smo v Avstriji stradali, da snjo bili črni. Lakota v Rusiji je nastopila šele po revoluciji, ko mea revolucijo ni nihče polja obdeloval.
Kako se bodo razmere zasukale, ne moremo vedeti. Vendar zgleda, da sta Anglija in Francija še vedno na tem, da se pogodita z Rusijo in bi tedaj obračunali z Nemčijo in deloma tudi z Italijo, a tudi obratno sta pripravljeni se pogajati, če bi v Italiji in Nemčiji čutili potrebo za to, a Francija in Anglija še vedno vstrajata na tem, da Hitler ni mož beseda in se z njim ne bosta pogajali ter da mora Nemčija dati svobodo Čehom in Poljakom. Iz Londona poročajo, da so v Berlinu za zad-| nje baje pripravljeni; obdržali hi edino Súdete in G dansko s koridorjem, radi katerega so tudi sprožili vojno.
se pokazali glede Italije in Nemčije.
Če pa izstopi še Rusija, bo Društvo narodov zgolj še angleško-fran-coska ustanova, kajti Združene države, Japonska, Nemčija in Italija niso članice Lige.
de.
^fador. Torej: Ko se je Adamu in na ^fiodilo to in ono, sta bila pogna-Vrjj, raJskega vrta. Vsedla sta se na legi v a jokala, ker sta morala očitniFez hrane... Jokala sta in si prista f1^ drugemu... V tem je kel: J?1' izkušnjavec hudič in re-n t ar ne j°kajta, meščana! še čas V°di v raiski vrt' Vstanita! Je zlato! Jaz sam vaju bom In vodil ju je... Od
8pre:
*ljal.
tedaj ju še vodi tja! Najprej so capljali peš, potem ju je posadil na voz. In danes ju goni že v zrakoplovu tja; podi ju in tepe z bičem. Dolga je ta pot okoli
Da, dolga je ta pot, neverjetno dolga. Saj se zdi da smo še le komaj na začetku poti. A prišli bomo k cilju, četudi nas je Bog vsled obupa nad nami zapustil in nas vodi hudič.
Slednjič bo vendar zmagalo Dobro nad Zlom.
PET TISOČ POLJAKOV USMRTILI
Iz Pariza poročajo, da so te dni Nemci usmrtili nad 5.000 Poljakov v poznanjski provinci. Ženske, otroke in starce so poslali v notranjost Poljske, medtem ko so mladeniče in može odgnali na prisilno delo. Aretirali so tudi mnogo dijakov in profesorjev ter nad sto duhovnikov. Ves promet in trgovina je v rokah Nemcev.
NEMŠKA VLADA JE IZDALA "BELO KNJIGO"
Nemško zunanje ministrstvo je izdalo belo knjigo v kateri dokumentira s 482 dokazi, da je Anglija kriva današnje vojne. Hotela da je zanetili vojno v Evropi z žrtvovanjem Poljske, ki bi njej prineslo koristi.
Nemci imajo gotovo v tem oziru preecj prav, kajti Anglija je računala, da se bosta Nemčija in Rusija spopadli, a so jih v Moskvi prekanili.
Vojne in tudi tovorne ladje so vedno v nevarnosti, da jih nenadoma napadejo sovražna letala. Da se ta nevarnost kolikor mogoče odstrani, spremljajo posebno vojne ladje, lovska letala. Na sliki vidimo, kako francoski hidroavión spremlja tor-pedovke.
Vsekakor stoji Kvropa pred veli- ¡ SLOVAŠKI DIPLOMAT DOSPEL kinii zapletaji, ki se jih nikakor ne!	íwnaxrxrn
bo dalo tako hitro in enostavno re- j	v MUbKVU
žiti. Društvo narodov pa z pome- j Ta teden je dospel v Moskvo slovaški opolnomoeeni minister Franc Tiso, ki je brat monsinjorja Tisa
nom in vplivom kot ga ima danes, je pred temi vprašanji skoro brez moči. Znani karikaturist Low je narisal v angleškem listu "Evening Standard" karikaturo Zveze narodov, ki jo prikazuje kot: ómnibus bus brez koles. Nn njem so šivalni stroji. Okrog pa so napisi: Krf, Mandžurija, Abesinija, Češkoslovaška, Poljska in druge države, ki jih
slovaškega ministrskega predsednika.
Značilno je, da je bivši češkoslovaški minister še vedno na svojem poslaništvu na katerem vihi'a češkoslovaška zastava in s katerim držijo sovjeti vse diplomatične zveze.
ITALIJA SE NE UMAKNE
Italijanski listi so ponovno naznanili, da se Italija za nobeno ceno ne bo umaknila iz Sredozemlja, Balkana in Podonavja. Od Francije zahtevajo kolonije, to je še nekaj prostora na solncu, z ugotovitvijo, da bodo Francozi itak vedno manj prostora rabili, kér izumirajo , medtem ko italijanski narod narašča in mu je Du-ce že preskrbel več prostora, a ga mu še vedno primanjkuje.
Od Anglije pa zahteva prost trgovinski razmah. Tri točke pridejo v poštev: Gibraltar, Dardaneli in Suez.
Kar se tiče Balkana, so se dobili nekateri katoliški listi, ki kadijo Mussoliniju kot velikemu zaščitniku proti sovjetom, a ostalo časopisje in narod v splošnem se ne ogreva za zapadno civilizacijo, ker imajo pred očmi lep zgled njene pravičnosti in velikodušnosti pri primorskih Slovencih.
Italija je svoje zahteve pred vsem zato navedla, da bosta znali Francija in Anglija, kaj jima je storiti, če jo hočeta na svojo stran pridobiti. Seveda so bili tudi v zadnji vojni Angleži obljubili Italiji lepe kose tuje zemlje, a so ji dali samo našo narodno manjšino, vse drugo pa so sami pograbili. A sedaj bi bili Italijani previdnejši, kajti še osel gre samo enkrat na led.
TRETJA INTERNACIONALA BAJE NI ZADOVOLJNA Z POSTOPANJEM RUSIJE
Baje je prejel Dimitrov, ki je glavni šef Tretje internacionale, več protestov od raznih komunističnih strank v inozemstvu, v katerih trdijo, da jih je ruska politika napram Finski in sodelovanje z Nemčijo, vrglo iz ravnovesja ter jim spodmaknila tla.
V Franciji so že razpustili komunistično stranko ter njene voditelje polovili, če se jim ni posrečilo poskrili. Istotako je pričakovati v severni in južni Ameriki.
Leon Blum, francoski socialistični voditelj, piše v listu "Paris-Soir", da je Stalinu preje država nego Kominterna in ruski imperializem preje nego svetovna revolucija. Za zavojevati maso, jo je treba najprej dvigniti in prepričati, ali vsaj prevarati, a Stalin da niti tega ni v stanu.
Čudno, da svojih napak ne vidi nobeden.
"BREMEN" SPET DOMA
Kot smo poročali je bil nemški prekomorski parnik "Bremen" dolgo časa v ruskem pristanišču zasidran. Tedaj so poročali, da ga bodo Nemci Rusom prepustili. Pisali smo tudi ob tej priliki, da je to zelo malo verjetno in tako se je tudi izkazalo. Te dni je "Bremen" spet pristal v domačem pristanišču.
V Berlinu so na čast ruskemu poslaniku ob tej priliki pripravili banket na katerem so se mu zahvalili, ker je Rusija ščitila in ohranila "Bremen", ki je eden najlepših in največjih nemških in sploh svetovnih prekooceanskih motornikov.
POMORSKA BITKA OB URU-
GUAYSKEM OBREŽJU V sredo popoldne okrog 6 tire je bila v uruguayskih vodah bitka med angleškimi vojnimi ladjami in nemško oklopnjačo. Nemška oklopnjača za katero se je potem izkazalo, da je to dolgo iskana '' Admiral Graf Spee" je napadla angleško oklopnjačo "Ajax", ko je ta spremljala francoski potniški parnik "Formo-sa", namenjen v Buenos Aires.
Med "Admiralom Graf Spee-jem" in "Ajaxom", pozneje stopivšim v akicjo še "Achilesom" in "Exete-rom", angleškima vojnima ladjama, vnela 5e je bitka, pri kateri sta bili

Str. 2
¿V
Argentinske Vesti
I

Novoletna voščila
Slovenski list bo objavil tudi letos voščila naših trgovcev in obrtnikov.
Kdor od naših obrtnikov, gostilničarjev in trgovcev bi želel objavo novoletnega voščila svojim odjemalcem, naj nam pismeno ali telefonič-no sporoči.
Mogoče Vas bodo naši zastopniki posetili v ta namen, če pa ne, nam javite, da želite objavo voščila.
PREKOMORSKI PARNIKI
Prejšnji četrtek je prispel v Buenos Aires španski parnik "Cabo San Antonio". Parnik je odplul iz Genove ter je pripeljal 270 potnikov in mnogo pošte. Med to pošto je bilo tudi mnogo pisem za naše rojake in rojakinje iz Primorske. Ta parnik je pripeljal tudi pošto iz Jugoslavije.
S 37 potniki, med katerimi je bilo 11 Argentincev, je dospel v nedeljo angleški pa mik "Highland Chief-tain". Kakor običajno angleški in francoski parniki, je bil oborožen s topovi in strojnicami.
Ta parnik zopet odpluje okrog 20. t. m. proti Evropi.
"Cabo San Antonio" odpluje 15. t. m.
V	ponedeljek je priplula v tukajšnje pristanišče "Neptunia". Pripeljaía je okrog 1000 potnikov ter mnogo pošte in drugega blaga. Nazaj pa odpluje 14. t. m.
Motornik "Oceania" ima prispeti 30. t. m.
SPOMINSKA PLOŠČA KRALJU ALEKSANDRU I.
V	nedeljo ob 10.30 dopoldne je bilo odkritje spominske plošče kralju Aleksandru I. na Chacariti, v pan-theonu jugoslovanskaga društva vzajemne pomoči.
Odkritja se je udeležilo pi-edstav-ništvo Poslaništva, zastojniki naših društev ter mnogo izseljencev naše kolonije.
ZAGONETNI REŠILNI ČOLNI ..Na lovu za ribami v Južnem A-tlantiku, kakih 80 milj od Mar del Pista, je v petek zjutraj zapazil kapitan argentinske ribiške ladje "Maneco", Carlos Alexanderson, kako valovi premetujejo nek čoln. Okrenil je svojo ladjo na mesto, da reš moštvo in ga spravi na svojo barko. Toda zelo se je začudil, ko ni bilo v čolnu žive duše. Kapitan je ukazal potegniti čoln na ladjo. Niso pa bili kapitan in njegovi mornarji še mnoog proč od mesta, kjer se je nahajal prej omenjeni rešilni čoln, ko so zapazili še tri take čolne, ki jih je valovje premetavalo sem in tja. Napotili so se tja, jih pregledali, toda tudi v teh ni bilo živega bitja, razen mačke, ki je skakala prestrašeno v enem izmed čolnov. Dva čolna z mačko so spravili na krov. Tretjega pa so valovi odnesli. V nedeljo se je kapitan s temi tremi čolni in mačko javil pomorski policiji, ki ima svoj sedež v Boki.
Sedaj pa tukajšnje oblasti ugib-ljejo, kam je izginila posadka, ki se je mogoče nahajala v čolnih. Ugib-ljejo tudi, odkod so ti čolni. Najbolj verjetno se jim zdi, da so pripadali nemškemu parniku "Ussukuma", ki je 5. t. m. zapustil pristanišče Ingeniero White ter neznano kam odplul in ga po raznih zatrdilih Angleži pri pristanišču Cabo v Afriki zaplenili.
TAJNO PRISELJEVANJE
Tukajšnje oblasti so prišle na sled priseljevanju, ki se je nedavno vr-priseljevanju, ki se je nedavno vršilo čez Uruguay, Paraguay in Bolivijo.
Kakor znano, je priseljevanje za sedaj za Argentino ustavljeno. Je pa tisoče in tisoče ljudi, ki jih revščina, politično preganja in drugi vzroki silijo, da se tem umaknejo in
baje "Exeter" in "Achiles" precej poškodovani. Težke pokodbe je utrpel tudi 'Admiral Spee", ki se je zar tekel v Montevideo. Na krovu je imel 36 mrtvih in okrog 60 ranjenih.
"Admiral Graf Spee" bo najbrže ostal do konca vojne v Uruguayu interniran.
Z odstranitvijo te vojne ladje, bo vožnja proti Južni Ameriki bolj varna.
izselijo. Najbolj primerna za naseljevanje je še vedno Argentina, in zato v njo priti želi marsikdo.
To dobro vedo ljudje, ki gledajo samo na to, kako bi na lahko živeli, celo obogateli, čeprav na nepošten način. Seveda so se domislili tudi, da bi se dalo lepo zaslužiti s tiho-tapljanjem ljudi v Argentino. Hitro se je zbrala močna družba, ki je nastavila svoje ljudi v Uruguayu, Paraguayu in Boliviji, da spravijo potnike v Argentino. Razumljivo je, da ima ta družba svoje zastopstvo v tukajšnjih naših mestih, če ne celo glavni sedež, drugače bi to delo ne šlo prav od rok.
Tako je to tihotapstvo delovalo že nekaj časa in je nepostavno dospelo že na tisoče potnikov.
Sedaj oblasti iščejo voditelje te tihotapske družbe. Nekatere manj pomembne so že prijeli.
Da se izsledi glavne voditelje te organizacije pomagajo argentinskim ablastem tudi paraguayska, uru-guayska in bolivijska policija.
Potniki, ki so potom te tihotapske družbe prišli v Argentino, bodo poslani nazaj v svoj kraj.
Kakor ravnokar poročajo, so to tihotapstvo vodili Žid je.
LEDOVJE V PATAGONIJI
Ledovje, ki zapira pot odtoku jezera Argentina v Patagoniji ter grozi poplaviti koloniji Calafate in Francisco Moreno, dela ministerstvu javnoh del, velike preglavice.
Led je treba na kak način odstraniti, da bo zamogla voda odtekati, toda kako?
Kakor že javljeno so bili tja poslani letalci, ki so metali na to ledeno skalovje bombe, a je bilo njih delo brezuspešno. Govorilo se je, da bi se podminiralo in, natrosilo velike množine soli, ki bi na ta način led razdrobilo in uničilo.
Sedaj je poslalo poljedelsko ministrstvo in ministrstvo javnih del tja inženirja Cariosa Volpija in Alberta Grandija, da bosta stvar preštudirala.
GIBANJE POTNIKOV
Po statistiki ravnateljstva za priseljence, je dospelo čez morje v mesecu oktobru letos 2.840, vrnilo pa 1.102 potnika.
V splošnem je dospelo letos v prvih desetih mesecih čez morje 23.357 potnikov, med katerimi zavzemajo prvo mesto Angleži.
Opažati je pri tej statistiki, da se je letos število, kakor smo že zadnjič omenili, potnikov drugega in tretjega razreda zelo zmanjšalo, do-čim se je prvega razreda močno povečalo.
POLICIJA ZAPRLA LOKAL
Policija je dobila pred tedni ovadbo, da se v lokalu (Dancing) na a-venidi L. N. Alem štev. 282 godijo nečedne stvari. Policija je nato ne-noč prišla v ta lokal, kjer je res našla vse tako, kakor je bilo v ovadbi omenjeno. Aretirala je vse moške in ženske, ki so se ta čas v lokalu nahajali. Sedaj pa ta lokal za nedoločen čas tudi zaprla.
Policija dobro ve, kaj se godi v teh barih in dancingih in bi bilo iz moralnega stališča tudi umestno, da bi te lokale za vedno dala zapreti.
DRUŽINA V REVŠČINI
Jugoslovanski državljan Franc Povalej, star 41 let in oče šestih otrok - dečkov, ki ima najstarejši enajst in najmlajši tri leta, je že več časa brez službe, medtem ko je žena v bolnišnici. Tako je izjavil ve-černiku "Critiki", kamor je prišel prositi javne pomoči.
Omenjeni je prišel pred tremi leti v to deželo. Imel je delo in služil štiri pese dnevno. Pred časom pa je družba pri kateri je bil zaposljen, odpustila okrog šestdeset delavcev in med njimi tudi njega. Od tedaj ni mogel nikjer dobiti zaposlitve.
Brezposelni Povalej stanuje v ulici Suarez 1036.
PSE SO NAŠČUVALI
Opekarska družba Falconi in Fontana, ki se nahaja na ulici Arredondo, ima v svrho varstva tudi pse, in sicer ne samo za nočne motilce, marveč tudi za otročad podnevi.
Tako se je v torek približala omenjeni opekarni skupina dečkov, med katerimi je bil tudi enajstletni Dja-skovič. Delavci so naščuvali nanje pse, in je eden izmed psov goriome-njenega Djaskoviča precej oklal. Poslali so ga v Pasteurjev zavod, delavce je pa policija obiskala.
MATIJA CENTRIH UMRL
V	nedeljo 29. novembra je zaključil svojo zeemljsko pot — v 62. letu svoje dobe — Matija Centrih, eden najmarkantnejših osebnosti našega slovenskega izseljenstva v Argentini. V soboto pred tem še čil in zdrav na svojem delu, je ležal v sredo že na mrtvaškem odru.
Pokojnik je bil rodom iz Planine pri Sevnici ob Savi, kjer je pohajal iz premožne kmetske rodbine. Njegovi kraji so v naši borni slovenski zgodovini igrali znatno vlogo za časa puntarskega gibanja, kmečkega kralja Matije Gubca. Gubca, kakor znano, so v Zagrebu usmrtili s tem, da so mu položili na glavo razbeljeno železno krono.
Mlad dečko je Centrih vstopil na gimnazijo v Celju, ki je pa vsled družinskih razmer ni mogel dovršiti. Vihra svetovne vojne ga je gnala po raznih poljanah. Po končani vojni se je ustalil v svojem rojstnem kraju. Na nesrečo ga je zajel politični metež v svoje mamljive mreže, kar ga je domala ugonobilo. "Politična pesem, ogabna pesem" je trdil že nemški pesniški velmojster Goethe. Ko je kot kandidat v skupščino v Beogradu pred 14 leti propadel, ga je to tako ogorčilo, da se je pred 14 leti izselil v Argentino. Tu si je znova opomogel, da si je zgradil lepo hišo v Villa Dominico F.C.S. kjer sin Matija vodi trgovino in gostilno. Kot oče je še leta pred smrtjo doživel neizmerno zadovoljstvo, da mu je vsa petorica otrok gmotno prav dobro preskrbljena.
Centrih je bil v družbi milina človeka, ker je znal toliko zanimivega pripovedovati iz svojega življenja. Zato so ga Slovenci radi iskali kot izkušenega svetovalca. Bil je brez dvoma eden najbolj načitanih Slovencev v Argentini, dasi svojega znanja ni obešal na veliki zvon. Či-tal in pisal je viraznih jezikih. Knjiga je bila njegova zvesta spremljevalka.
Bodi mu lahka argentinska zemlja! Udovi in otrokom pa v tolažbo: dobrega moža ter zglednega očeta ste imeli!
NEIZPROSNA SMRT
Te dni je zadela Bevčičevo družino huda nesrečo. Izgubila je svojega družinskega člana, dobrega moža, in očeta Franca Bevčiča, doma iz Kojskega pri Ločniku na Goriškem.
Rojak Bevčič je bil ves čas, odkar je dospel v Argentino, zaposlen pri družbi Puerto Buenos Aires. Kot izredno vesten, marljiv in izurjen mehanik si je pridobil zaupanje gospodarjev ter je bil radi tega v delavnici te družbe postavljen za vodjo.
V	četrtek so mehaniki popravljali nek del avtomobila. Ker tega niso mogli dobro izvršiti se je Bevčič lotil sam tega dela. Bilo je okrog 5 ure popoldne. Ko je z aparatom grel spajalno snov, mu je nekaj isker od aparata priletelo na obleko. Očividno je bila obleka kaj polita z bencinom ali nafto, kajti takoj je bila vsa obleka v plamenu. Ogenj pa je prišel tudi v dotiko s tankom, ki je bil sicer prazen, a se je v njem le nahajalo toliko plina, da je eksplodiral. Nesrečni rojak si je sicer, kolikor mogoče hitro strgal obleko raz sebe, toda ogenj je že opravil svoje. Bevčič je bil grozno ožgan, po vsem telesu. Kljub strašnim bolečinam, ki jih je trpel, je vzel avto, da se odpelje sam v bolnišnico. Seveda tega nikakor niso mogli dopustiti ter ga je dala družba prepeljati v sanatorij "Soliš". ,
Vsa hitra pomoč, ki so jo nudili v sanatoriju pa nesrečnega Bevčiča, ni mogla rešiti. V petek ob 3 zjutraj je v strašnih bolečinah izdihnil.
Bil pa je ves čas pri zavesti, ko se mu je približala zadnja ura, naročil je svojcem pozdraviti in poljubiti v svojem imenu ženo Peri-
Šolarji slovenske šole na Paternalu ob priliki zaključka šole. Zaključnim izpitom je prisostvoval tudi minister g. dr. Izidor Cankar
Te nerednosti je treba za vsako ceno odstraniti
Na proslavi Zedinjenja smo imeli priliko videti in tudi spoznati velike organizatorične napake, bodisi prireditve v celoti in še posebej programa samega.
Najprej se je pričelo z izvajanjem programa več kot eno uro pozneje, kar bi se pod nobenim pogojem ne smelo zgoditi. Krivdo pripisujemo ljudem, ki se nikakor ne morejo zbrati ob napovedani uri, a če bi vedeli, da se jih s programom ne bo čakalo, bi že prišli pravočasno, komur je na tem, da prisostvuje začetku. Komur pa ni, temu se ipak ne more pomagati.
Druga napaka je v tem, ker ni nikoli program tudi tehnično dobro organiziran. Kaj koristi če so posamezne točke še tako dobre, če pa so v preveliki razdalji ena od druge, to je, če je vmes preveč odmora, ki je za občinstvo prava muka. Skoro se je čuditi potrpežljivosti občinstva, ki je deležno več časa gledati zaveso kot pa prizore. S tem izgubijo nit pozornosti in postanejo ne-s4rpni, kar jim pokvari ves užitek. Nerazpoloženje posetnikov, pa tudi na izvajalce vzporeda slabo vpliva ter pri najboljši volji ne morejo predstaviti svojih točk tako, kot bi
no, hčerko Herminco in Rihardka, sestro Lojzko in druge. Kmalu nato je izdihnil. Žene k njemu niso dopustili radi nevarnega stanja, v katerem se je nahajal, kakor tudi radi njene skrajne obupanosti.
Franc Bevčič je dospel leta 1930
v Argentino, kjer se je poročil. Živel je s svojo ženo Perino v najlepši slogi. Nikdar ni bilo niti najmanjšega prepira med njima, niti ni bilo kdaj slišati v njih hiši preklinjanje ali kakih grdih besed. Zato sta tudi oba otroka dobra in vzgledna. Oba tudi slovensko izborno govorita.
Pokojni zapušča doma očeta, mater ter dve sestri. Tukaj v Argentini pa ženo Perino, otroka Hermi-no, staro 9 let in Riharda, starega 7 let ter sestro Lojzko in sorodnike.
Pokojnikova žena Perina, roj. Siinčič je sestra župnika Andreja Simčiča, ki službuje v Sv. Križu pri Ajdovščini ter brata Benedikta. Živo ima tudi še mater v Kojskem.
Truplo nesrečnega rojaka je bilo prepeljano iz sanatorija na njegov dom, ulica Mozart 744, kjer je bil položen na mrtvaški oder. Ves obdan od cvetja in vencev je ležal do sobote. Ta dan ob 3 uri popoldne pa se je vršil pogreb na Chacarito. Veliko število ljudi, posebno Argentincev in uslužbencev družbe se je udeležilo pogreba. Gotovo bi se udeležilo tudi veliko več naših ljudi, da bi znali za to žalostno smrt. Saj je bil Bevčič povsod zelo priljubljen.
Bevčič je bil od začetka zvest naročnik našega lista.
Pogrebne obrede je opravil naš izseljenski duhovnik g. Hladnik Janez.
Maša za pokojnika se bo vršila v nedeljo 17. t. m. ob 9 uri na Paternalu.
Dobremu možu naj bo lahka argentinska zemlja! Prežalostni ženi Perini, otrokoma Herminci, Rihar-du, sestri Lojzki in sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
jih sicer lahko in so jih imeli namen. Kolikokrat se zgodi, da je na pozorišču komaj senca onega, kar so igralci ali pevci pokazali pri zadnjih vajah pred nastopom. Neverjetno, toda resnično.
Pri prireditvah, na katerih nastopa več društev, je treba spored napraviti tako, da vsako društvo poda vse svoje točke eno za drugo, pa naj bodo kakršne koli. S tem bi bili odpravljeni dolgi odmori, kar je velike važnosti, kot smo prej povedali in se umaknejo drugim društvom, ki sledijo z izvajanjem v istem redu. To je iz tehničnega ozira zelo važno in nujno potrebno. Treba je vpošte-vati. da sodeluje pri takih velikih t>;-oslavah najmanj dvesto ljudi in tudi več, ki se udejstvujejo pri posameznih točkah. Vsi ti ljudje ne morejo čakati v ozadju, ker ni prostora. Zato morajo čakati vrste na hodniku in v dvorani. S tega pa nastane tako velika zmešnjava, da je nemogoče preprečiti dolge odmore.
Na zadnji jubilejni prireditvi Slovenskega doma je bilo šestindvajset najavljenih točk, a se jih je izvajalo še nekaj več. Kljub temu je bil programi izčrpan v dveh urah ter se je posetnikom zdel prekratek. Tudi na tej prireditvi je nastopalo osem društev in okrog dvesto ljudi. Dvorana je bila tesna in oder z ozadjem še bolj. Vendar je šlo vse tako lepo in brez odmorov, da so se mnogi čudili. In ljudstvo je bilo zadovoljno ter je vkljub nekomodnosti pazno sledilo izvajanju programa. Na drugo pač ni dobilo prilike misliti. Spored so vodili ljudje, ki imajo prakso v tem. Od tega je bilo odvisno vse drugo.
Na drugih sličnih prireditvah in tako tudi na zadnji proslavi Zedinjenja ni bilo tega tehničnega reda, zato se tudi ni moglo kaj drugega kot nered pričakovati, ki končno pokvari ves trud in dobro voljo vseh, onih na odru in onih v dvorani.
Pri naših prireditvah jo treba napraviti red: Najprej je treba začeti sprogranioni točno ob napovedani uri, ne glede na komodnost in netočnost nekaterih naših ljudi. Drugič morajo posamezne točke slediti hitro ena za drugo. Kadar nastopi zbor z več pesmami sploh ni treba spuščati zavese. Ni prav nič slabega če občinstvo vidi, kako pevovodj» pri odprtem odru daje posamezne silf.sove pevcem. S tem jih samo še bolj priklene nase ter jim vzbudi pozornost.
Vsi smo torej krivi, če naše pr'" reditve ne dosežejo one višine in reda, kakor ga zaslužijo in bi ga la*1' ko. Upamo pa, da bomo v bodoče vb« te nedostatke odpravili.
Neverjetno!
Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za pomladanske in
poletne obleke. NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga. Izdelujem ženske obleke po moškem kroju. Priporoča 80 DANIEL KOSIČ Ul. Calderón 3098 Villa Devoto
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
Centrala:
Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo.
Podružnica Za Bs. Aires: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba.
Za Vaše prihranke v naši HRANILNICI plačamo obresti 4 krat letno.

Ne pozabite na vašo obitelj v starem kraju.
ZNANA BANKA, VAS STARI PRIJATELJ
Vam je na razpolago za dostavljenje Vašim hitro in točno denarno nakazilo brez kakih stroškov in s povratnim potrdilom prejemnika, s katerim se zamorete \ uveriti, da je bil Vaš nalog najhitreje in točno izvršen. Od tega je odvisno, da bo imela Vaša obitelj srečne ¡ praznike.
Jugoslovanski Oddelek
Banco Holandés Unido
Udeleženci proslave Zedinjenja, ki se je vršila 3. decembra v dvorahi
"Centro de Almaceneros".
Z PROSLAVE ZEDINJENJA
PROSLAVA ZEDINJENJA V MONTEVIDEU
Kot običajno se je vršila proslava Zedinjenja tudi v Montevideu, kateri so prisostvovala društva Slovenski Krožek, Hrvatska katoliška za-jednica in druga društva ter lepo število izseljenstva. Bogoslužje je vršil David Doktorič. Zanimivo je bilo, da se je ravno ta čas mudil v Montevideu jugoslovanski parnik "Preradovic" katerega moštvo se je skupno s kapitanom udeležilo proslave.
LEPA PROSLAVA ZEDINJENJA SE JE VRŠILA TUDI V VILLI MUGUETI
V Villi Mugueti se je proslava Zedinjenja vršila skupno z zaključkom šolskega tečaja katerega je vodil u-čitelj g. Slavko Gajer. Na tej proslavi, ki se je vršila v dvorani "Hrvatskega Doma", kjer ima svoje prostore tudi jugoslovenska šola, je bil časten gost naš Konzul iz Rosaría g. Branko Rubeša, ki je bil zelo ginjen nad lepim sprejemom, ki so mu ga pripravili tamošnji jugoslovanski izseljenci po večini Hrvatje. *
Proslave Zedinjenja so se vršile tudi po drugih krajih Argentine kakor tudi ostalih južnoameriških republikah, kjer so naseljeni naši ljudje.
Naš minister g. dr. Izidor Cankar prisostvuje proslavi Zedinjenja, kateri je bil pokrovitelj
PROSLAVA ZEDINJENJA V ROSARIU
Tudi v Rosariu so naši izseljenci nadvse lepo praznovali praznik Zedinjenja. Prisotna so bila vsa društva vzajemno s češkoslovaškimi. Na čelu proslave in bratskega sodelova-
Predavanje o Jugoslaviji v "Slovenskem domu"
Kakor je bilo napovedano, se je preteklo soboto v Slovenskem domu predavanje o Jugoslaviji in nekateri filmski prikazi jugoslovanskih mest in drugih krajev. Predaval je urednik srbohrvatskega lista "Naše sloge", ki* je doma iz Pole v Istri.
Zbralo se je bilo lepo število naših ljudi, ki so z velikim zanimanjem sledili predavatelju in občudovaje gledali posamezne lepe slike iz raznih krajev Jugoslavije. V splošnem so želeli, da bi se jim morala posamezna slika več časa pustiti pred očmi in o nji več razložiti.
Predavatelj je v lepih potezah orisal glavno notranje in zunanje stališče Jugoslavije. Prikazal je Jugoslavijo v kulturnem, socialnem, narodnem in gospodarskem pomenu, o
na katere ni pozabila in ne bo nikdar. Tudi jaz, je dejal, sem doma iz zasužnjenega ozemlja. Jugoslavija Je napravila vse, kar je bilo v njeni mpči, da olajša gorje naših manjšin v robstvu. In verujmo, da bo prišel čas popolne svobode in združenje z brati tudi za vas, ki ste povečini doma iz Julijske Krajine.
Zaključil je predavanje, da to nikakor ni zadnje. Obenem pa obljubil, da bo s pomočjo odbora Slovenskega doma skušal napraviti filmske slike tudi iz naših krajev s Primorske in Istre.
Po končanem predavanju se je vršila zabava s plesom, ki je bila zelo prisrčna in domača.
ZAHVALA.
Odbor Slovenskega doma se tem potom iskreno zahvljuje tov. Josipu Defrančeskiju za lepo uspelo predavanje in filmske prikaze iz Jugoslavije, kakor tudi gospe j učiteljici Defrančeski, ki je pomagala pri aparatu.
Odbor se zahvaljuje tudi jugoslovanskemu poslaništvu, ki je nudilo potrebni aparat za projekciranje slik brezplačno.
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
Jugoslovanski izseljenci zbrani po svečani maši v proslavo Zedinjenja,
v Rosariu
nja je bil Konzul g. Braiiko Rubeša. Slovenski zbor pa je pod vodstvom Pavla Planinca zapel več lepih pesmi.
Slavnostna večerja se je vtšila v ul. Sta. Fs 1050, Bogoslužje drugi
/ion no tr lronoli cftlsTriVt pflefor
njenih naravnih zakladih, ki so še neizčrpani in ki nudijo veliko bodočnost vsemu narodu, če jo bo znal izrabiti. Za Jugoslavijo se tujci zelo zanimajo. Čemu bi se jo morali sramovati Jugoslovani in izseljenci. Treba nam je samo nekoliko ponosa in samozavesti, kar nam bo v vsakem oziru koristno.
Predavatelj je govoril tudi o Jugoslovanih, ki žive izven meje Jugoslavije. Dejal je, da ima Jugoslavija tudi te svoje ljudi stalno pred očmi,
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNI! BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost.
RE VMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČKEV-A: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brea
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ SO.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALTSTI jo edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Največji jugoslovanski praznik Zedinjenja je naše izseljenstvo tudi letos nadvse lepo praznovalo. So tudi bili nekateri nedostatki, o katerih pa bomo na drugem mestu spregovorili.
Spored proslave je otvorila skupina šolskih otrok pred katero je bilo troje učenk oblečenih v plavo, belo in rdečo barvo, ki so predstavljale živo zastavo. Pred to skupino je govoril predsednik meddruštvenega odbora g. Pavle Popovič. Pozdravil je najprej predstavnika Jugoslavije v Argentini ministra g. dr. Izidora Cankarja ter zbrano občinstvo, nakar je govoril o pomenu prvega decembra. Med drugim je govornik dejal: Jugoslavija je bila zgrajena z milijoni žrtev in potoki bratske krvi Srbov, Slovencev in Hrvatov. Prvi december je zapisan v zgodovini na-
Šolski otroci na odru ob govoru predsednika meddruštvenega odbora
g. Pavla Pcpovica
Zbor Slovenskega doma je nastopil s štirimi pesmami, izmed katerih sta bili "V boj V in "Na dan", posebno zadnja, izvrstno podani. Drugi dve pa radi kompozicije, ki je vsled pianissima zelo občutljiva, nista prišli do veljave, ki bi jo zaslužili. Vsekakor je zbor pod novim vodstvom tov. Mirkota Merkuže, pokazal velike sposobnosti in viden napredek.
Nekatere točke programa je občinstvo zahtevalo ponavljati, kar pa vsled pomanjkanja časa ni bilo mogoče ugoditi.
Na koncu programa sta bili zapeti argentinska in jugoslovanska himna.
Tajnik meddruštvenega odbora se je po končanem vzporedu vsem prisotnim zahvalil ter je med drugim dejal, da popolnega zedinjenja Jugoslavije ni mogoče preje misliti, dokler niso v njenih mejah združeni
šega naroda kot eden najznačilnejših in največjih praznikov, dan osvo-bojenja. Izseljenci, ki živimo daleč od naše drage domovine, ji želimo čim lepše bodočnosti. A to nam bo plodonosno mogoče le, če bomo gojili medsebojno bratsko slogo.
Nastopili so nato šolski otroci ter drugi naraščajniki sodelujočih društev. Vsi brez izjeme so se dobro odrezali, najlepše pa je deklamirala Sonja Matkovič iz Berissa, ki je za res umetniško izvajanje žela buren aplavz, škoda samo, da ni ob taki proslavi kot je proslava Zedinjenja, deklamirala vsaj še katero naših jugoslovanskih lepih pesmi. Prav tako je tudi Irena Vidmarjeva s svojim ruskim plesom žela toplo simpatijo občinstva. Le spremljanje na klavirju je bilo malo prepočasno.
Nastopil je kvartet Jadran, ki je v presledkih zapel štiri pesmi. Če hočemo biti odkritosrčni, kvartet ni bil na oni stopnji petja, kot smo ga bili vajeni, čeravno v splošnem ni slabo pel. žel je mnogo odobravanja.
Izven programa je nastopil s solo-spevom V. Lazaric, ki tudi ni bil
(JftVnli rvri r\ro tri i 0,-ri
vsi Jugoslovani, ki živijo kot zatirane manjšine na Korškem in Primorskem. H koncu pa je pozival vsa jugoslovanska društva na skupno delovanje, ne samo na današnji praznik, marveč trajno, kar nam vsem more samo koristiti.
Po končanem sporedu se je vršila prosta zabava, ki je potekla v najlepšem razpoloženju do zgodnjih jutranjih ur.
Igrala je godba Slovenskega doma, ki je vse zadovoljila.
BOGOSLUŽJE SVEČANOSTI
Drugi dan v nedeljo 3 decembra so se vršile bogoslužne svečanosti v pravoslavni ruska cerkvi in v katoliški. V zadnji je pel slovenski zbor.
Takoj za tem je sledil sprejemanje na jugoslovanskem kr. poslani" štvu. Prostori so se popolnoma napolnili z našimi izseljenci. Vsakega posebej je sprejel jugoslovanski državni predstavnik g. dr. Izidor Cankar ter je bil vsem servirán prigrizek in čaša šampanjca. Ministe dr. Cankar je držal kratek, a zelo lep in pomemben govor zbranim izseljencem, ki so ga z zanimanjem poslu-
Slovenci doma in po svetu
Novi davki v Italiji
Italijanski minister ski svet je na svoji seji 30. septembra odobril med drugimi zakonskimi osnutki tudi u-krep o uvedbi dveh novih davkov in sicer po uradnem tolmačenju v svrho kritja rednega primanjkljaja proračuna in novih vojaških izdatkov, ki jih je povzročil sedanji mednarodni položaj.
Redni davek na imovino, ki bo stopil v veljavo s 1. julijem 1940, se nanaša na imovino fizičnih in pravnih oseb ter ustanov in družb katerekoli vrste. Podvržena mu bodo zemljišča, stavbe, investicije kapitalov v katerikoli obliki, industrijska, trgovska in poljedelska podjetja. Davek se bo odmerjal po njihovi čisti premoženjski vrednosti. Tozadevna uredba predvideva le redke izjeme. Tako so davka oproščena med nekaterim drugim tudi denarne investicije v državnih vrednostnih papirjih, hranilne vloge in vloge v tekočem računu, denar v gotovini, pohištvena oprema ter oblačila; istota-ko ne bodo obdavčeni s tem davkom kapitali, naloženi kot skladi za živ-Ijenske ali začasne rente, ali za razne oblike prisilnega ali prostovoljnega skrbstva, to pa radi tega, ker gre v tem primeru za glavnice, ki imajo cesto značaj dohodnine že podvržene premičninskemu davku. Davek bo znašal 0.30% čiste imovine. Vrednosti pod 10.000 lir nisoi obdavčljive.
Drugemu davku, to je splošnemu dohodninskemu davku so poleg denarnega dohodka, izviraj očega iz gospodarskih dejanj strogo trgovskega značaja, ki so sedaj podvržena davku na poslovni promet podvrženi tudi dohodki v gotovini, ali v naravi, ki predstavljajo ustrezajočo protidajatev za izvršeno delo ali za najem nepremičnin, kakor tudi dohodki, izvirajoči od prodaj, ki jih zasebniki izvršijo napram trgovcem ali industrijcem in končno dohodki v zvezi s prodajo blaga na drobno. Davek je določen na znesek 2 lir za vsakih 100 lir dohodka, izvirajočega iz posameznih gospodarskih dejanj, ki jih predvideva zakon. Novi davek nadomešča obstoječi davek na poslovni promet, ki je bil jako kompliciran; v njem je zapopadena kolko-vina, ki je do sedaj veljala za račune, fakture, note in druge dokumente, ki se izstavljajo ob priliki plačila obdavčljivega dohodka.
OD MASE GREDE JE PADEL IN
JE NATO NA POSLEDICAH UMRL
Šmihel nad šempasom. — Ko je
šel od sv. maše proti domu naš cerkveni ključar Vincencij Terčič, star 70 let, je po nesreči padel, vendar se za to ni zmenil in je šel mirno domov. Popoldne se je počutil nekam slabega in je stopil iz hiše na prosto. Zunaj mu je postalo še huje in je obležal v bližini doma. Naglo poklicani zdravnik je ugotovil možgansko kap, kateri je še vedno krepki mož v nekaj dneh podlegel. Ranj-ki je bil ugleden kmet, skrben oče in dober gospodar.
KAZNOVANI TRGOVCI
Tudi v reški pokrajini se izvaja kontrola nad cenami in prepovedanim vskladiščenjem blaga z največjo strogostjo. Te dni so po nalogu oblasti zaprli in zapečatili trgovine
I petim reškim trgovcem: Josipu Gre- j 2000 lir denarne kazni. V Palerrau gorcu, Andreju Trudnu, Rihardu \ se je skrivaj vkrcal na norveško la-i Poljšaku, Francetu Toljanu in pa ; djo "Oiarone", ki je odplula v A-Lojzu Kušiču, ki so deloma proda- ¡ meriko. Še preden pa so prišli na dru jali blago po drugačnih cenah, ka-; go stran oceana, so ga prijeli. Ko se kor so bile zanj predpisane, deloma | je ladja vrnila v Evropo ter priplu-pa opustili registracijo.	j la v Trst, so ga izročili oblastem.
BURJA V TRSTU IN NA KRASU j
V letošnji jeseni se je prve dni i oktobra na Krasu in v Trstu pojavi-1 la burja. V Trstu je dosegla brzino j 75 km, na uro. V četrtek so se dogo-; dili prvi incidenti. Tnje pešci so pri padcih dobili težje poškodbe in so jih odpeljali v bolnišnico. Na Krasu je burja izruvala mnogo dreves in prizadejala večjo škodo vinogradom. Povzročila je tudi delen zastoj brzojavnega in telefonskega prometa.
OKROG JEZUITSKE CERKVE V TRSTU
Okrog jezuitske cerkve v Trstu so pričeli podirati skupino starih hiš, ki so nekoč pripadale znanim veleposestnikom Contijem. Med njimi so tudi stavbe, ki so bile zgrajene še v 17. stoletju.
ZARADI BEGA V AMERIKO
Zaradi bega v Ameriko je bil pred dnevi v Trstu obsojen mehanik Filip Massaro na tri mesece ječe in
Z OKNA JE PADEL
črniče pri Gorici. — Dne 28, sept. je po dveh dnevih trpljenja umrl v goriški bolnišnici 20 letni Ivan Re-bec. Ko je bil naslonjen na oknu, ga je nenadno prijela slabost, da je zgubil ravnotežje in padel na cesto. Našli so ga šele čez pol ure in ga takoj odpeljali v bolnišnico na operacijo. Nesrečni Rebec si je pri padcu prebil lobanjo, polomil nekaj reber, zlomil noge, radi česar je moral biti takoj postavljen na operacijsko mizo. Kljub vsemu prizadevanju zdravnikov se je njegovo stanje vedno bolj slabšalo dokler ni podlegel poškodbam.
REVŠČINA V TRSTU
Trst. — Mestni stražniki so zopet aretirali celo vrsto ljudi, ki so nadlegovali potnike in pobirali ogorke cigaret. Aretirani so bili i 40-let-ni Ludvik Stradtman, 35-letni Herman Lazar, 18-letni Basilio Cave-stro, 27-letni Sergij Skočir in 47-let-ni Alojz Stamoba.
Drobne vesti iz naših krajev
Trst. — Ko se je perica Karla Sanein, por. Lavrič mudila pri svojih strankah, so ji neznanci odnesli veliko culo perila, ki ga je pustila v hodniku. Sansinova ima 1400 lir
škode. Zadevo je prijavila oblastem. *
Kanal. — Karabinerji so aretirali 20-letnega Franca Pavšiča iz Zavr-ha, ter bo moral odgovarjati za celo vrsto tatvin. Prepeljali so ga v sodni jske zapore. Med drugim je ukradel nekemu delavcu iz Bače zlato uro, ki jo je prodal Rudolfu Luzni-ku, katerega so tudi prijeli. Mnogim delavcem, ki so shranjevali kolesa
pri nemu, je ta prodal za nekaj lir. *
Gorica. — Fašistična zveza trgovcev je izdala opomin vsem trgovcem, naj se strogo drže pravilnika za reguliranje cen, ker je bilo opaziti, da so nekateri trgovci povišali ceno eikoriji.
*
Gorica. — Umrli so: Štanta vd. Terpin, 71 let, Premru Josip 64, Rebec Ivan 49, Komel Kristian 25. *
Gorica. — Oblastem sta bila naznanjena 20-letni Stanislav Ličen iz Čepovana in 22-letni Damjan Černe iz Dornberga, ker nista prišla na nabor.
*
Šmartno pri Kojskem. — Pred goriškim sodiščem so biil oproščeni bratje Valentin, Andrej in Remigij Ambrožič, ker niso poškodovali vinograda Emilije Pirihove. Samo Andrej je dobil 250 lir denarne kazni zaradi razžalitve.
*
Trst. — V tovarni strojev pri Sv. Andreju je počil kotel z litim železom. Pri tem je 48-letni Alojz Maline zadobil težke opekline. *
Bazovica. — Po krajši bolezni je umrla Olga Gruntarjeva. Zapušča
moža, sina in mater.
* *
Gorica. — Že več časa razsaja po okolici nevarna živinska kužna bolezen slinavka. Ta bolezen je našemu kmetu prizadela že veliko škode.
*
Stara gora pri Gorici. — Konj je brcnil 13-letnega Franca Žigmana v obraz. Zlomljene ima nosnice in težko rano na čelu.
Njegovo stanje je zelo nevarno. *
Trst. — Konj jé ugriznil 54-letne-ga Ivana Šuligoja. Po prvo pomoč
se je zatekel v bolnišnico.
*
Dolina pri Trstu. — Ker je prišel navzkriž s prijateljem, je bil v pretepu težko ranjen 17-letni Stanko Prežel.
*
Trst. — Pred sodiščem je bil obsojen 69-letni Avgust Vladislovič zaradi beračenja in pijanstva, ter
Trgovska družba
nudi osebam obeh spolov možnost lepih dohodkov in dobro bodočnost.
Neobhodno potrebni pogoji: dobro poznanje razmer v trgovskih in industrijskih krogih v mestu; dobra priporočila (informacije) in kar je glavno, veliko aktivnost.
Obrniti se na: V. G., CASILLA DE CORREO 826 — BUENOS AIRES.
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrrite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal	Bs. Aires
zoperstavljanja oblastem na 14 mesecev in 20 dni zapora.
Trst. — V tovarni strojev pri Sv. Andreju se je težko ponesrečil kla-
divar Valerij Kemperle.
*
Goče pri Vipavi. — Ker se mu je prevrnil voz, v katerega sta bila vprežena vola, je Josip Domlc padel in se ranil na glavi.
ííí
Trst. — V bolnišnico so pripeljali 36-letnega šoferja Josipa Kranjca, ki je imel pretresene možgane in ranjene roke.
*
Štanjel. — Alojzij Bandelj iz Lukovice pri Štanjelu, star 36 let, ki je bil vpoklican pod orožje, .je pri vožnji po Srednji Italiji padel iz vlaka in se ubil.
*
Gorica. — Zaradi pomanjkanja dokazov so bili pred sodiščem oproščeni 51-letni Josip Vončina, 26-letni Rafael Vončina, 20-letni Cvetko Vončina in 19-letni Miroslav Vončina, vsi iz Lokavca. Osumili so jih, da so pokradli nekaj lesa Josipu Madonu.
*
Gorica. — Rafael Kosmač iz Idrije je bil kaznovan na 7 mesecev zapora in 1000 lir denarne kazni, ker je ogoljufal Ivano Mrakovo in Emilijo Glihovo za 100 lir. Rekel je, da ga je Ivan Jurajčič, mož Ivane, pooblastil, naj prevzame denar od
njegove žene, kar pa ni bilo res. *
Gorica. — V bolnišnico so pripeljali 38-letnega zidarja Alojza Sfi-ligoja, ki ga je zadela kap. Njegovo
stanje je nevarno.
*
Gorica. — 70-letni Alojz Orel iz Avberja pri Sežani je padel tako nesrečno z voza, da si je prebil čelo in zlomil nekaj reber. Njegovo stanje je zelo nevarno.
*
Idrija. — Gozdarski miličniki so aretirali 25-letnega Antona Štucina iz Nikove, ker je v gozdu odvrgel gorečo žveplenko na tla, ko je prižgal cigareto, in je zaradi tega nastal požar, ki je poškodoval nekaj dreves.
*
Opčine. — Uprava tramvajske proge Opčine-Trst bo odslej jemala kot prtljago tudi kolesa. Tako se je izpolnila davna želja vseh kolesarjev, ki posebno ob nedeljan radi obiskujejo kraško planoto.
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S A MOILO VIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723
Solkan. — Ker je najavil stečaj, a ni vodil trgovskih knjig, je bil kaznovan trgovec Marij Pregelj iz Renč na 6 mesecev zapora in plačilo sodnijskih stroškov ter odvzem koncesije za eno leto. Državni tožilec pa je predložil ustavitev tožbe zaradi dobrega obtoženčevega vedenja.
Staro Sedlo. — Karabinerji iščejo 18-letnega Josipa Di Lenarda iz Rezije, ki je skupno z očetom Antonom Di Lenardom, starim 60 let, ukradel iz zadružne mlekarne 60 kg sirovega masla.
Sv. Križ pri Trstu. — Pred tržaškim sodiščem je bil obsojen Virgi-lij Košuta na 1 mesec zapora in 350 lir denarne kazni, ker je hotel odnesti iz ladjedelnice v Tržiču nekaj bakra.
*
Trst. — Umrli so: Negode Milan 53 let, Rožman Olga 61, Božič por. Perič Ida 32, Sosič Anton 87, Sosic Vincenc 66, Matulič Marija 84, Co-lja Marij 12.
*
Trst. — S tramvaja je padla 23-letna Danila Mikolova iz Herpelj. če ne bo komplikacij, bo ozdravela v 10 dneh.
*
Trst. — Uradni list fašistične stranke "Foglio d'Ordini" vzpodbuja kmetovalce, naj redijo v večjem številu kunce. Kunčevo dlako morajo sedaj uvažati iz inozemstva
za izdelovanje klobučevine.
*
Trst. — Ker sta prodajala jestvi-ne po višjih cenah, kakor je predpisano, so oblasti zaprle trgvini trgovcema Maiellu Francu in Ferlugi Rudolfu.
*
Trst. — Uprava drž. železnic je uvedla za III. razred posebne spalne vagone. Za posteljo je treba doplačati 10 lir za progo do 500 km in 15 lir za preko 500 km.
slovenska tovarna
mozaika Albert Gregorič
J. Pedro Varela 5233
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADALJ
Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
gps tam x»x x«< >:«< >:♦:< mkomk «mwmmc >;«< x«< mtemn MaG&aa@aMM^|
i	Najnovejše blago za leto 1939-1940
p SUPERLANinCAMPER ¡9 g dobite v zalogi v krojačnici
J ¡I "PRI ZVEZDI"
¡N M	Ugodno prilko nudim svojim klijen-
g O	tom 8 plačevanjem na mesečne
§ S	obroke. — Obiščite me in se bodete H o sami prepričali
Cene nizke. " W	Za obilen obisk se priporača
g M	rojakom
STANISLAV MAURIČ
TRELLES 2642
U. T. 59 - 1232
Preselitev jugoslovanskih Nemcev
"Piccolo", ki je glede jugoslovanskih vprašanj od italijanskih listov najbolje poučen, prinaša zanimiv članek o selitvi jugoslovanskih Nemcev v Nemčijo, članek pravi med drugim: Pri velikem vprašanju o vrnitvi nemškega prebivalstva 2 vzhoda in jugozvzoda Evrope je Jugoslavija med tistimi državami, ki jih to vprašanje najbolj zanima. Po uradnih podatkih živi v njenih mejah 480.000 Nemcev, od tega 300.000 v sklenjeni skupini na bogati vojvodinski zemlji, ostanek pa v močnih jedrih, razsejanih po Hrvaški, Slavoniji in Sloveniji. — Sklep nemškega kanclerja o vrnitvi Nemcev je doživel torej kar najboljši sprejem ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi na Madžarskem in v Ru-muniji. V političnih' krogih so ta sklep smatrali kot najboljši dokaz, da hoče Nemčija za vedno preprečiti vse možne vzroke za nesporazume s temi državami, kakor je to storila že glede Italije. — Toda glede načina, M bo urejeval preselitev toliko sto tisoč ljudi in prenos toliko milijard zasebnega premoženja, vlada pa seveda največja molčečnost. Glede tega so po evropskem tisku krožili najpresenetljicejši glasovi. Zlasti sol tuji listi trdili, da Nemčija kliče svoje brate domov, samo da bi lahko potem v tujini razpolagala z znatnim virom deviz. Res pa je, da do tega trenutka uradno niso začeli ne na nemški, ne na jugoslovanski strani vprašanja selitve. Nihče torej ne more trditi, če bodo gospodarski prenosi, ki bodo nedvojno Podlaga bodočega preselitvenega sporazuma, služili nemškemu vojnemu gospodarstvu ali ne. Nemški listi v Vojvodini trdijo, da je kancler Hitler v svojem govoru v Gdansku mislili predvsem na nemške otoke, katerih narodnostna in jezikovna obramba je vedno težja, ne pa na strnjene skupine manjšin, ki jih vareta red in spoštovanje držav, v katerih žive. To velja jasno za Nem-v Vojvodini in v Jugoslaviji sploh, razen nekaterih otokov vzdolž 'neja ali v notranjosti države, ki jih prej ali slej požel močnejši na-r°dnostni element. Zato glasila vojvodinskih Nemcev zavračajo misel o Preselitvi nemškega prebivalstva iz teh krajev, češ da so Nemci sem prišli kot pionirji in imajo pravico živeti kot svobodni državljani na tem Remiju. Nasprotno pa na Hrvaškem, v Slavoniji in v Sloveniji, kjer nemška manjšina, čeprav je bo-Sata in uspeva, ne razpolaga s takim položajem kakor v Vojvodini, sploh ni več vprašanje, ali bo prišlo Jo preselitve ali ne, marveč samo kdaj in kako bo preselitev izvedena, «lede preselitve teh Nemcev piše list Deutsche Nachrichten", da se rešitev tega vprašanja tiče pristojnih ?°nanjih ministrstev, ki bodo morajo rešiti mnogo gospodarskih, zemljepisnih, pravnih in tehničnih vpra-"Blavonischer Volksbote" iz °sijeka v bistvu odobrava vrnitev in Pravi, da bodo pri njej prišli v po-^ev najprej najbolj ogroženi deli Nemške manjšine v Jugoslaviji, in Slcer male skupine.
nje na umeten način ustavljeno (filtriranje, žvepljanje, pasteurizi-ranje) v toliko, v kolikor tega ne prepoveduje člen 3 omenjenega zakona. Prodaja takega mošta in vin mora biti naznanjena občinskemu zdravstvenemu uradu. Skupaj s prošnjo pa je treba prinesti omenjenemu uradu vzorec mošta. Kdor bo prekršil ta določila, bo strogo kaz-
novan.
NOVO VINO NA GORIŠKEM
y Oorici je župan prepovedal pro-aJati novo vino do 28. novembra in J' lz zdravstvenih razlogov. Vino t t	še ne l>o čisto in če ni
jj. - lahko povzroča prebavne mot-dovoljena pa je prodaja mo-, sladkih filtratov in vin — ka-juf- 'a Clei1 43 odloka z dne 2. Ma 1936 — pri katerih je bilo vre-
Železo in kovine zbirajo na Pivki
Iz Ilirske Bistrice poročajo, da so pred dobrim mesecem občinski sluge raznašali občanom letake-pozive /a zbiranje železa in sploh vseh kovin. Občine morajo zbrano gradivo poslati posebnim pokrajinskim odborom. V istem času pa je bila preko občin objavljena odredba, po kateri se morajo vsi hišni posestniki obvezati, da bodo najpozneje do 30. nov. predložili načrte vseh stavb, ki S0 T n:iihovi Posesti. Načrti bodo morali biti izdelani na posebnem papirju, ki ga bo prodajala država sama in sicer po tri lire. Pretekli mesec so bili nabiti po vseh občinah, vaseh in naseljih letaki za zbiranje koruze. Po tej odredbi bo lahko vsak kmet za domačo porabo obdržal naslednje količine koruze: 1.5 q na vsako osebo, 1 q na 10 kokoši letno. Vso preostalo koruzo bodo morali poljedelci oddati v državne zaloge proti primerni odškodnini.
JUGOSLOVANSKO BLAGO ZA NEMČIJO
Nedavno je prišla v Beograd nemška delegacija, ki se je pogajala za cene moke, katero bodo izvozili iz naše države. Nedavno sklenjena nova trgovinska pogodba določa, da bo naša država izvozila v Nemčijo še 10.000 vagonov žita, od česar odpade četrtinka na moko. Pač pa je bilo zadnjič določeno, da bodo cene za odkup orehovine, suhih višenj in suhih jabolk višje, kakor so bile doslej.
SVETINJE ZA BORCE
Vojni minister je predpisal pravilnik za podeljevanje svetinj za borbo za osvobojenje severnih krajev kraljevine Jugoslavije v letih 1918—1919. Pravilnik določa, da se nosi svetinja na dvobarvnem traku, rdečem in modrem s trobarvnico v levem gornjem kotu. Do svetinje s trakom rdeče osnovne barve imajo pravico samo osebe, ki so se kot branilci v borbenih oddelkih v času od 29. oktobra 1918 do 5. maja 1920 udeleževali borb za osvobojenje severnih krajev Jugoslavije (Koroška, Štajerska, Prekmurje, Medmurje). Vsi drugi, ki so kot neborci sodelovali pri osvobojenju teh krajev, pri obvarovanju Slovenije kakor tudi pri odstranjevanju neredov in vzdrževanju reda v teh krajih, imajo pravico do svetinje s trakom modre osnovne barve.
NAŠA OPERNA PEVKA KUNČE-VA ODPOTOVALA V AMERIKO
Naša znana operna pevka Zinka Kunčeva je 14. novembra končnovc-ljavno odpotovala v Ameriko.
movino dovoli Nemčija našim sezonskim delavcem izvoz največ do 10 srebrnih mark po osebi. Ta denar potrebujejo delavci že na meji za prve najnujnejše potrebe, za hrano in okrepčila in za nabavo vozne karte od meje do doma; sezonski delavci imajo namreč pravico do četr-tinske vožnje.
ZVIŠANJE PLAČ MORNARJEM
Na konferenci, ki je bila od 27. oktobra v Zagrebu, je bilo sklenjeno zvišati temeljne plače za vse mornarje razen za časa bivanja na Jadranskem morju, dokler je ladja brez tovora, za sto odstotkov. Nadalje dobe mornarji posebne nagrade, če plovejo v Anglijo, Francijo, Ho-landijo, Belgijo in Nemčijo, posebno pa zopet za skandinavske države in vse baltske države. Tudi se uvedejo posebna zavarovanja za mornarje.
JAKOPIČEVA RAZSTAVA V LJUBLJANI
5. novembra je bila v Jakopičevem paviljonu odprta razstava, ki so jo priredile likovne umetnice iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Suša-ka. K odprtju te razstave je prihitelo zelo številno občinstvo, kar je pri nas prav gotovo izjemen slučaj. Zlasti številno se je odzvalo naše odlično ženstvo. Prisotni pa so bili tudi številni naši odličniki na čelu z g. banom dr. Natlačenom, njegovo gospo, gospo županjo dr. Adlešičevo, zastopnikom mestne občine prof. Kranjcem, načelnikom prosvetnega oddelka na banski upravi dr. šušni-kom in drugimi. Opaziti pa je bilo tudi mnogo umetnikov in umetnostnih kritikov. Razstavo je odprla ga. banova, ki je v svojem nagovoru poudarila zlasti svoje veselje nad dejstvom, da je razstava združila umetnostne zastopnice tako slovenskega kakor hrvaškega in srbskega dela jugoslovanskega naroda. Z željo, da bi razstava dala čim več pobud za bodoče delo in čim lepši uspeh, je zaključila svoj lep govor. Navzoči so si potem ogledali razstavne prostore, v katerih razstavljajo umetnice Beševic Milica, Kralj Mira, Paj-nič Dana, Pažic Štefa, Piščanec El-da, Pregelj Mira, Remec Bara, Ru-žic-Vilhar Božena, Šantel Avgusta, Šantel Henrika, Trnkoczy, Zupanec-Sodnik Anica: skupno 12 umetnic. Razstava na vsak način zasluži velike pozornosti od strani naše javnosti, saj izpričujejo razstavljene stvari, da je kvalitetno . na zelo visoki stopnji.
SEZONSKI DELAVCI V NEMČIJI BODO IZPLAČANI
Vprašanje nakazovanja denarja iz Nemčije v Jugoslavijo je naša država za sezonske delavce ugodno rešila; vsak delavec je imel možnost od svojega težkega zaslužka pošiljati domov mesečno do 40 mark, in sicer v kliringu po tečaju približno 14 dinarjev. Ob priliki povratka v do-
AKO HOčLTE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
za tecite se k
Dr. A. GODEL
JJÜTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNF IN KOŽNE BOLEZNI * ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO ®°ske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno Pe*ilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGULO 1542
SLOVENSKI VOJAKI NA FRONTI
Slovenski vojaki se oglašajo s fronte svojemu glasilu "Koroškemu Slovencu" in dostavljajo: Slovenski fantje tudi na fronti ne povešamo glav!
OBIŠČITE KROJAČNIC
Leopolda Uš
Sporočam Vam, da imam v logi najmodernejše blago za
POMLAD in POLETJE
Pridite k meni, kjer boste najboljše postrežem.
GARMENDIA 4 9 47 Buenos Aires La Paternal
ZMANJŠANJE ZAPOSLENCEV V SPLITSKI LADJEDELNICI
V splitski ladjedelnici spet obetajo nove redukcije tamkašnjega delavstva. Sedaj je v tej ladjedelnici zaposlenih približno 500 ljudi, dela pa je zanje premalo. Vsaj skromen zaslužek so si zagotovili na ta način, da se pri delu med seboj zamenjavajo, tako da pridejo vsi na vrsto. Stalno je zaposlenih le okoli polovica delavcev. Ker se je uvedla izmenjava, ima vsak delavec na mesec le petnajst dni delo. Seveda je takšno stanje slabo ne samo za delavstvo, pač pa tudi za ladjedelnico samo. Zato se na vse načine prizadeva, kako bi dobila nova naročila, da ne bi bilo treba delavcev odpuščati in bi lahko tudi sama delala s polno paro. Toda novih naročil ni in zdi se, da jih v kratkem času tudi še ne bo. Delavci se boje, da jih bodo kmalu spet nekaj pognali na cesto. Vse kaže, da ta usoda utegne zadeti kar 150 do 200 delavcev in da bo še nadalje zaposlenih samo toliko ljudi, kolikor bo nujno potrebno. Stanje delavstva v ladjedelnicah bi se vsekakor dosti izboljšalo, če bi se dalo doseči, da bi vsem potrebam naše trgovske mornarice mogle zadostiti domače ladjedelnice.
tev srednješolskih poslopij v vrbaski banovini je odobril finančni minister. Med drugimi bodo zgrajene iz tega denarja ženska gimnazija v Banjaluki za 5 milijonov dinarjev, nova gimnazija v Prijedoru za 4 milijone, za dograditev gimnazijskega poslopja v Bihaču je namenjenih še 3 milijone, za dijaški konvikt pri nižji kmetijski šoli v Cazinu pa 500.000 dinarjev.
DRŽAVA ZA ZGRADITEV SREDNJIH ŠOL
13 milijonov dinárjev za zgradi-
Zgodovinska obletnica
Pred 21 leti 5. novembra je vkorakala srbska vojska v Sarajevo. To obletnico so v Sarajevu nadvse svečano proslavili. Sarajevska občina je izdala na občane proglas, v katerem jim kliče, naj na ta dan pokažejo svoja domovinska čustva in naj dajo vidnega izraza svojemu veselju, da danes žive v svoji močni in nerazdeljivi Jugoslaviji. Kulturne, prosvetne Hn druge organizacije so se z godbami na čelu udeležile slavnostnega sprevoda s plamenicami.
POVEČAN OBRAT BOROVELJ-SKIH PUŠKARJEV
Puškarska zadruga v Borovljah je končno dobila tudi državna naročila, zato se bo delavstvo med borov-Ijanskimi "pileji" (puškarji) zopet povečalo.
7
Nakazati denar v
JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
hitro in varno
Izkoristiti morate naš praktični način nakazovanja. Nakazana vsota dospe gotovo in v najkrajšem roku ter izročena prejemniku brez kakih stroškov in odbitkov. Kasneje boste prejeli odgovarjajočo priznani-co z označen jem dneva izplačila in svojeročnim podpisom prejemnika Posetite nas še danes osebno ali pismeno. Naš
Jugoslovanski Oddelek
z veščimi in pazljivimi uradniki Vam je na razpolago. Naš način nakazovanja je hiter, varen in udoben!
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 582
Alsina 999 — Pueyrredón 175 Avda. Oral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosario)
POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST - BRZINA
IlionJm :»rwL¡ íJnhrn- boj ne vidim0 sonca ^ zvezd' ^ za"
" O	t0 tolikanj razdiramo in ubijamo,
voljci v Španiji vrniti
se
žele
Na republikanski strani v Španiji se je borilo tudi mnogo Jugoslovanov, ki so odšli v Španijo, večinoma iz Francije in Belgije, ker so jim obetali dober zaslužek. Po večini pa so bili to taki, ki so mislili, da se gredo borit za delavstvo proti fašizmu. Kar so pa videli in doživeli pod republikansko vlado, jih je razočaralo in bi se radi vrnili, oziroma zapustili Španijo, a jim ni bilo mogoče, ker so strogo pazili nanje.
Ko je bila republikanska armada poražena, se je veliko teh bojevnikov zateklo v Francijo, kjer so jih Francozi spravili in koncentrirali v razna taborišča.
Ti jugoslovanski "ozdravljenci" so naprosili sedaj jugoslovanskega zastopnika v Parizu, da bi se smeli vrniti domov.
Željo teh dobrovoljcev je poslaništvo sporočilo vladi v Beograd, in ta mu je sporočila, da naj jim dostavi vizum za vrnitev.
stoji nasproti žena, nositeljica resničnega, vsega življenja. Naše žene tudi danes še ni strah za našo slovensko bodočnost. Predobro sluti in morda celo ve, da bo naše narodno gorje poznim našim rodovom v blagoslov in dobrobit. Zato ne obupu je in ne tarna, marveč ostaja verna in zvesta Slovenka. Da bi ostala še v bodoče, kakršno želimo: vsa Slovenka, vsa slovenska!"
POZIV "KOROŠKEGA VENCA"
SLO
ODREDBA PREFEKTA O NOVEM VINU
V Kopru je komisar prefekture iz dal naredbo, da se novo vino ne sme prodajati pred 1. novembrom. Kdor bi se proti tej določbi pregrešil, pravi naredba, bo najstrožje kaznovan. V smislu zakonskih predpisov morajo vsi vinski proizvodniki aii tisti, ki kupujejo grozdje z name nom, da bi iz njega pridobivali vino, obdržati dvaanjst odsotkov pridelanega vina pripravljenega za potrebe Narodnega instituta za desti lacijo vinskih proizvodov. Količino pridelanega vina je treba prijaviti domačim občinam s posebno tisko vino.
0 koroški ženi
List "Koroški Slovenec" raz pravi j a o nalogah in vrlinah slovenske koroške žene in pravi med drugim:
"Vse trpljenje, ki je v tisočletju šlo preko naših tal, preko naših družin in vasi ter našega slovenskega naroda, je konec koncev nosila naša žena. V trpljenju se razodeva vsa silovita življenska moč naše žene. Česar mi možje'ne bomo nikdar razumeli in zamoremo s svojim hladnim razumom kvečjemu nemo občudovati, to je modrost naše žene, v kateri se trpljenje spreminja v blagostanje poedincev, družinam in vsemu ljudstvu. Ni nas ob teh mislih strah tudi ne za našo narodno bodočnost. Še varuje naša žena vse prvobitnostni slovanske žene, še je vsa samo bitje s srcem, ljubečim in gorečim za vse lepo in plemenito, še se čuti kot otrok božjega stvarstva in kot delček narave. Nam možem, ki s svojim računarskim razumom le preradi gledamo nas same in nad se-
"Koroški Slovenec" poroča: "Naš poziv, naj nam družine vpoklicanih vojakov dostavijo naslove mož in fantov na bojiščih, je že v prvih dneh po izidu našel prav živahen odmev. Posebno matere vedo ceniti važnost domačega tiska za v fronti se na hajajočega. Tem potom odgovarjamo na nekatera vprašanja: List se dostavlja našim vojakom se ve zastonj, tudi se ne ustavi družini, ki je naslov vposlala. Družine, ki bi rade ostale s svojim očetom, bratom ali sinom v stiku tudi po našem tedenskem glasilu in se še niso odzvale pozivu, naj to takoj storijo."
Francoske vojne edinice stražijo pot imperija
Krvavi cvet akacije
Obisk soškega bojišča v dnevih od 15. do 17. julija 1939.
POPIS ŽIVINE V NEMČIJI
Dne 4, decembra se je štela v vsej Nemčiji vsa živina. Števci so beležili tudi število v mesecih: septembru, oktobru in novembru vrženih in mrtvih telet ter dotlej nebe-leženih kolin. Rezultati bodo služili državi kot podlaga za ureditev gospodarstva z mesom in mastjo. Poleg živine se bodo štele seveda tudi svinje in drobnica.
V ZNAMENJU VOJNE NA KOROŠKEM
Za domačo kolino je treba dovoljenja oblasti na Koroškem. Prosilec mora navesti točno število in živo težo za kolino določenih živali, obenem pa tudi število in starost o-seb, ki pridejo v poštev v dotičneni gospodinjstvu. Čim pride dovoljenje za kolino, se ukinejo nakaznice za meso, mast, loj, rastlinsko mast in jedilno olje. Že izdane nakaznice se morajo takoj vrniti občini. Prehranjevalni urad nato izračuna in mrtve teže, koliko časa se mora do-tična družina prehranjevati iz domačih kolin. Zaenkrat je predvideno 35 kg kolin na osebo za leto dni. Na Koroškem se je po kmetih rabila doslej približno dvakratna količina tega, kar je predvideno sedaj, ponekod tudi več. Prodaja mesa in masti iz domačih kolin je prepovedana.
Ana C h
a L n r p o v a
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesn, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Ra\v-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
t
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
KROJACNICA "GORICA"
Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico "GORICO", kjer boste vedno najbolje in po vašem okusu postreženi.
Imam na razpolago tudi prvomodne kravate ter druge moške potrebščine.
srajce m
Prepričajte se sami o moji ponudbi in nizki ceni. Priporoča se:
Franc Leban
WARNES 2191	BUENOS AIRES
Nasproti postaje La Paternal
V ranem jutru: s uogom, Mati božja svetovišarska! Mi gremo na jug, na zlata polja, ki jih kri naših junakov poji in jih še blagoslavljaš in slišiš milostna naša Mati sve-togorska!
Viš, Rombon, Krak, Kuk!
Oddahneš se, ko zaviješ čez solkanski most. Zdaj si čista, Soča, mir je v mraku, v prijetnem vetriču dehtijo cvetoča. Brda in sončna Gorica.
Družba je razigrana in židane volje. Od sedemdesetih sta le dve v mislih drugje; sedemdesetletni oče iz Naklega in njegova žena. Oče z leseno nogo in brez roke.
Kam si mi ušla, moja dobra volja? Zdaj mi misel na nesrečnega o-eeta kuje, kuje. Zdaj mi je prav, da gremo na Doberdobsko planoto.
Po zeleni dolini — Dolinica ji pravijo — uravnamo pot na vrh Fajtovegahriba. V tej Dolini je naša kri, so naših junakov premnoge srebrne kosti. V Dolini nas vse mine razigranost, naše razpoloženje je le še molk in globoka misel, molitev. Soj je molitev ta naš izlet, po zemlji, ki je sveta, ta Doberdob.
Očeta iz Naklega pot utruja. Kako ne, ko nosi sedem križev le z eno nogo in le z eno samo roko! Pobaram: 'Oče, túcJl'vi? Pa kaj se vendar mučite?" '
krajih. Devet tet po vojni sem imel
"Deveto leto že romam po teh mir, zdaj ga deveto leto nimam več. Te-le dni se oglasi in me trpinči. Vrača sé in me muči noč in dan. Kliče in vpije. Boli! Vi, mladi mož tega ne razumete. Veste: vse tisto, kar smo prestali, o, polno mero hudega trpljenja, bolečin, žeje, obupa, vse se po svojem času vrača v mislih, v sanjah. Kako bi vam posedal j Tudi vam se vrača: spomin na prvo mladost, na očetovo smrt, na težo izpitov. Kar se je sploh dogodilo nekoč lepega, grenkega, globokega, in vam je pretreslo dušo, se vrača in obnavlja. To tudi sami obnavljate. Pa uživate, ko je minila nevarnost in setolažite.
Tele dni se Inoram odzvati. Ako bi moral sam in peš, šel bi. Čeprav z enog nogo in z eno samo roko. Pa tudi v zahvalo in prijeten obisk starih znancev. Zffradi Matere sveto-gorske, zaradi Gabrijela, zaradi Valentina, zaradi Mihaela, ki vsi imajo tod okoli svoje domove in so jih liste grozne dni vsak hip iskale naše /.mučeno oči; drhteča srca in mile prošnje. Po tem obisku se vračam miren in potolažen na svoj dom."
Pogledaš in misliš, da je blizu, pa se vije cesta na Fajtov hrib, vojaška, položna, v mnogih vijugali. Rušijo se brežine kraške zemlje, še vidiš široke jame topovskih izstrelkov, zdrzneš se ob pogledu na bole skale, lobanjam podobne, ter komaj verjameš, da so skale. Olj rdeči zemlji se zdrzneš, da li ni več krvava, ker je tod kri v potokih tekla. Čez in čez pa bujno ráste akacija, vsem padliiji junakom v hladno senco in miren šelest.
Kakor po božjem hramu stopamo tiho po tem svetem kraju. Fajtov hrib do Mihaela. Ena sama božja pot
—nwmni 1 ------PPftl	i»i
U
0
1 o
rronor MODERNA KROJAČNICA
Peter Capuder
izdeluje moderne obleke po zmernih cenah. AYACUCHO 975 — BS. AIRES U. T. 41 - 9718
s tisoč bridkimi spomini! Kaj je meni, zvedavemu turistu, in kaj je tebi, oče iz Naklega ta božja pot?
"Zaprem oči in vam uganem —■ kam smo pošiljali naše prošnje iu vzdihe, kje leži Mati svetogorska, Gabrijel, Valentin, v grobu Simon Gregorčič. Bog vas varuj ki ste z menoj, take šibe in vam prizanesi zaradi našega prestanega gorja!"
Na vrhu Mihaela; žične ovire in strelski jarki, izkopane bele lobanje, kosti. Pod vrhom izdolbeni rovi na vse strani. Ob vrhu vojni muzej, gaj spomenikov rajnim, padlim. Za vrhom žalostna Soča in naše planine.
Kal vari ja. Cesta kakor na Mihaelu: vojaška, premišljena, položna Za vrhom majhna dolinica. Razgled na morje, oglejski stolp, beneška ra-
van, na desno valovito goriško mostišče, za njim vrt Gorice, Brda, Sa-botin, Krn. Dolinca na moč primerna za gnezdo strojnice. Saj obvlada vse dohode na vrh.
"Tam so napadli. Tu sem bil jaz. Opazovalec bojnega polja pri težki strojnici. V rani uri so začeli in napade ponavljali vsake tri ure, dan za dnem. Ogromne so bile žrtve naše strojnice. Potem smo se izdali. To je bilo tako: niže pod nami in ob cesti je stal križ. Le še navpični kol s Križanjm brez rok. Zdaj odbije drobec granate še Križanega. Jaz neprevidni — ali srečni — da bi ga rešil s ceste, in pobral, planem iz zaklona. Ta hip pade v naše gnezdo težka granata, prav na moje mesto,, do zadnjega vlakna raztrga mojih pet tovarišev. Nato sem bil v premoru dodeljen novemu gnezdu in novi strojnici. Na večer nov napad. Sonce tone, vrhovi rdečijo na desni. Ogenj je oster in dobro zadeva. Zdaj smo na piki. Izvohal nas je pehotni topič. Čim bum, čim bum. Pred nami : rezek glas trobente, iz jarkov se vali vrsta za vrsto, tuli, hrope. Mi žanjemo, a njih je vedno več. Čim bum. — Nato tema, mir., Prebudim se v Ljubljani, zvem, da je t Gorici sovražnik. Utrujen sem in hočem po sobi. Naslonil bi se rad in stopil. Pa ni noge več in ni roke več-Bog mi pomagaj in mati svetogorska. — Hudo je bilo, mladi mož."
Pred leti vse razrito in brez bilke,, je danes tam vse prerastla akacija. Pri nas belo cvete in dehti, tod le-redko cvete in še tedaj rdeče. Krva-vordeče, ker jo kri gnoji in zaliva.
Krvavi cvet akacije! Le kliči nas, le vpij v nebo, da nam nikoli več ne bo tako hudo!
Notranjost
razglednegr
oklopnega stolpa Maginotove črte
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim *** nom, pristnim pivom in vedno svež** domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
aoi
not
SLJIVOVICA ŽGANJE
PELINKOVEC VERMUT
Zlatko Badel
Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A U. T. Olivos (741) -1304
Lipetovi novi škornji...
Lipek, to vam je bil pravo seme.
Kadar je bilo doma kaj narobe: •če se je voz sprožil izpod kozolca in zdrvel v dolino, če ni bilo nikjer najti vrvi, če so nekje našli sveder ali pilo... to je bilo že od kraja jasno in se nihče ni o tem veliko povpraševal. Konec vseh tistih zgodb je bil: Oče so poklicali: Lipe, kar les pridi, boš nekaj dobil.
Lipe je že vedel kaj bo tisto "nekaj".
Ti guncvat, ti, da moreš tak biti.
Lipe je vekal. Pa Lipe je tudi vedel, da je taka postava pravična. Saj je zaslužil in zato nikoli ni tajil svojih nerodnosti. Junaško je priznal, da je bil on in po par dneh, ko ga ni že nič več peklo, je spet kako novo užagal. Saj bi ne bil tak, če bi se pravi čas spomnil, da bo narobe. Toda njegova otroška pamet je malo mislila na razloge, s katerimi so mislili oče in mati in veliki ljudje.
Bog ve zakaj je kolo okroglo, če ne zato, da se "trlika", tako je mislil Lipe in zakaj je sod okrogel; če bi bilo pa nekaj tako nedopovedljivo zanimivega, ko bi se ta. sod sprožil in se vrtil in drvel v dolino.... In ga je sprožil in kar skakal veselja, ko je sod drvel doli po bregu in se zaganjal iz jablane v hruško in ■Češnjo in plesal svoj ples drveč doli v dolino kjer je vtonil v zoreči pšenici.
Te srbé hlače, kajne Lipe, tako so spet uganili oče. Lipe se je pa spet par dni držal kislo.....
Tak je bil Lipek. Saj ni hotel biti zloben, toda smolo je imel. Zmeraj si je kaj takega zmislil, kar je bilo narobe drugim. Prav nalašč pa res ni nikoli nobene "našpilal".
Lahko si mislite, da je tudi v šoli marsikatero uganil, da je moral za nagrado v kot. Kolikokrat so mu rekli doma in v šoli: Lipek, Lipe le kedaj boš postal pameten.
Ko so Lipetu ono zimo dali delati Škornje, tedaj se mu je zdelo, da je pa že cel "mož". Sila moško se je ■držal in kako je otepal sneg s škornjev, ko je prišel v šolo. Ne zunaj na pragu, temveč v razredu... Saj zato ima škornje, da jih bodo tudi drugi videli! Tako je kresal ob klopi, da se je sneg usipal po celem razredu. ..
Da, Lipe je že cel mož, tako je bil prepričan.
Prišli so v šolo "gospod". Tudi s Škornji. Gospod Matevž so nosili Škornje poleti in pozimi. Tudi oni morajo videti, da je Lipek že mo-
žak.
Ko so odmolili je šlo Lipeku po glavi samo eno: le kako bi mogel tudi gospodu pokazati, da ima škornje.
Za vsako stvar je molil roko. Morda ga pa le bodo poklicali gospod k tabli. Saj druge krati mu ni bilo prav ni zato, toda danes, kaj si mislite... danes ima škornje.
Malo je mislil Lipe na to, kaj je vprašanje. Le na škornje je mislil in nazadnje le dočakal, da ga je zadela vrsta.
No Lipe, boš pa ti povedal, sft rekli gospod Matevž. Kar k tabli stopi, da bo bolj moško.
Trdo je stopal Lipek, kot da je cel svet njegov. Zavidno so ga gledali sošolci on pa moško naprej. prav nič ni mislil na to, kaj bo povedal ...
Moško se je postavil. .. Kaj pa sedaj? Pa, saj imam škornje, tako se je junačil... toda zastonj. Kri mu je vdarila v glavo, in je kar čisto pozabil, da ima nove škornje...
Tako, tako Lipe! Si bolj moški na nogah kot v glavi, tako so razumeli gospod Matevž. No nič se ne boj, le povej!
Kaj bo povedal Lipek, če sploh ni vedel, kaj je vprašanje.
Že vem, Lipe, kaj je s teboj. Škornji te motijo... Pa če se ne boš obul bolj dobro, ne boš prišel v nebesa. Tisti škornji te še v vice ne bodo prinesli. Vidim, da bi bil rad velik, toda ne vem, ne vem. No povej Lipe, kaj sem pa vprašal?
Zmedeno je gledal Lipe in bi se najraje skril cel v svoje nove škornje.,. . ali pa se vdrl v oder...
No Lipe, če odgovoriš na vprašanje, pa bo dobro. Bom še enkrat vprašal. Če pa ne, potem ne greš letos k sv. obhajilu.
Nikoli ni Lipek tako goreče prosil svojega angela, kot tisti trenutek, da] naj mu posveti in pomaga.
Zakaj je Jezus postavil sveto Reš-nje Telo?
Teško vprašanje. Le najboljši so ga znali. Lipe ni bil med najboljšimi. Toda sedajle gre za res. Tudi za Lipetovo čast gre. Vse je napeto čakalo.
Lipetu je zažarel konček upanja. Boječe je začel: Jezus je postavil zakrament sv. Rešnjega Telesa v trojni namen.
Le naprej, so bodrili gospod, in Lipek je spoznal, da je na pravi poti. Krepko se je postavil in moško povedal:
1.	da je tudi kot človek pričujoč med nami;
2.	da se za nas daruje pri sveti maši;
3.	da nam je v svetem obhajilu dušna hrana.
Bravo, Lipek. Dobro si jo izvozil. Sedaj pa še tole povej: Kako pa vemo, da je Jezus res pričujoč v sv. hostiji? Saj ga nihče ne vidi.
Vidimo ga ne, tako je odgovarjal Lipek. Vemo pa da je Jezus res-v sv. hostiji, ker je to on sam povedal. Kakor so na njegovo besedo vstajali mrtvi in so ga ubogali viharji, tako je vsemogočna tudi njegova beseda, s katero se spremeni kruh v Jezusovo telo in vino v Jezusovo kri.
S častjo je sedel Lipek, toda tudi za eno skušnjo modrejši je bil. Toliko modrejši, da je od tistega dne vselej skušal pomisliti malo naprej, da se ne bi spet kdaj vjel tako nerodno.
Z veliko pozornostjo je poslušal, kako so gospod Matevž razlagali o svetem obhajilu, ki ga bodo nekateri prvič prejeli tisto leto na dan svetega Alojzija. Tudi on, tudi Lipek bo šel. Sedaj je že dober. Toda bolj pameten bo moral biti, ne več kot teliček, ki neumno dirja, kamor ga neso noge, pa nič ne pogleda kam lahko pade, tako se je domislil Lipek, ki so ga s teličkom velikokrat ozmerjali in tudi nabili...
Nevoljen je stresel glavo Lipek, ko se je domislil, da je spet drugje z mislimi. Moram paziti in poslušati, ker gospod me bodo kaj pametnega naučili.
Tiho otroci. Marsikoga vidite, ki se v cerkvi grdo obnašajo. So taki, ki so pozabili, da je tam Jezus, ki jih gleda. Toda vi, otroci moji, ne pozabite tega in dajte vedno lep zgled drugim.
Da, to vemo, da je Jezus v eer-kvi, Skrit je in ga ne vidimo. No, kaj bi pa ti, Jožek, odgovoril, če bi te kdo od tistih, ki nimajo vere, kaj vprašal o tem ali se norčeval?
Kaj bi rekel? Aha, že vem. Jaz bi ga vprašal, če vidi elektriko v žici in kako more verjeti, da je notri.
Jaz bi ga pa vprašal, se je ponujal Tonček, če verjame, da res v Nov Jorku vozi železnica po zraku.
Jaz bi ga vprašala, je rekla Tonca, kje in kako se' je učil katekizma.
Jaz bi ga pa, če zna še očenaš moliti in če ni pijanec in žival. Živali verjamejo samo v tisto kar služi telesu.
Ti Micka, si pa kar preveč osata. Bi ti preveč zameril, če bi tako re-
Naši izseljenci pri svečani maši v katoliški cerkvi v proslavo Zedinjenja
kla.
Naj zameri; kaj mi mari. Človek, j ki nosi v sebi neumrjočo dušo, mora j krščansko verovati, kar je Jezus razodel in ne sme biti kakor žival, ki nima duše.
Kaj mislite otroci, zakaj pa zgu-be nekateri ljudje vero? tako so nadaljevali gospod Matevž.
Otroci so seveda imeli vse polno odgovora. Saj dobravski otroci so bili zelo razumni. Najbolj modro pa je odgovoril graparjev Štefek. Takole je povedal: Jezus je rekel, da kdor ne bo užival božjega kruha, ki ga je on dal s svetim Rešnjim Telesom, ne bo imel življenja v sebi. Kakor umrje od slabosti tisti, ki neha jesti, tako zgubi vero tisti, ki ne jé božjega kruha.
Od kod pa ti to veš, Štefek?
Saj je bila pridiga oni dan, ko ste pridigali o tistem oslu, ki je svojega gospodarja poučil, da je treba pred Jezusom poklekniti.
Prav imaš Štefek. Vi, otroci, nikoli ne smete pozabiti tega, da naše človeške oči ne nesejo daleč, naša pamet pa je tudi prekratka, da bi mogla vse zmeriti, kar je Bog ustvaril. Zato so nekatere stvari, ki jih moramo verjeti, ker videti in vedeti vsega ne more nihče. Raditega nekateri potem zgubljajo vero. To pa zato, ker nimajo dosti trdne vere. Nimajo pa trdne vere zato, ker ne skrbijo nič za to, ker ne olijo in pa, kakor je tefek dobro zapomnil: ker ne uživajo božjega kruha, ki je sveto obhajilo, ki v duši krepi nadnaravno življenje.
Dobro si to zapomnite otroci, da
je tudi duši treba hrane. Dušna hrana je pa sveto obhajilo. Tisti kristjan, ki gre rad k svetemu obhajilu, kjer Jezus daje moč za večno življenje, bo nekoč z veseljem čakai, da pohiti skozi smrtna vrata v srečno večnost, kjer ga čakajo zakladi, ki si jih je nabral z lepim življenjem.
Še marsikaj so povedali gospod oni dan. Lipek je pa tako poslušal, da je celo na svoje nove škornje pozabil.
Ko je potem korakal domov, se je zavedel nove resnice: preje je mislil, da je glavna stvar prvega svetega obhajila hlebček belega kruha, ki ga dajo tisti dan otrokom in "moški" škornji, v katerih je hotel iti. Sedaj je pa razumeval, da je treba dati Jezusu srce, ki je dobro, ne nagajivo, ne trmasto, pa tudi ne tako neumno kot je bil on, ki je vedno katero tako nakanil, da je po pravici po njem pela šiba.
Janez Hladnik.
CERKVENI VESTNIK
17. dec. Maša na Paternalu ob 9 uri za Franca Bevčič.
Molitve ob 4 uri.
24. dec. Maša na Avellanedi za Antona Jager.
Prvo sveto obhajilo bo 17. decembra ob 9. uri. Vsi tisti, ki imate prvoobhajilne otroke, javite njihova imena! Tudi tiste otroke prijavite, ki so prvo obhajilo že prejeli to leto, da bodo imeli z našimi na Paternalu "Comunión Segunda".
V soboto 16. decembra pripeljite vse tiste otroke na Patenral v našo
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 166 Ali pa je v Rusiji treba biti zločinec, da se človek znajde nekega lepega dne v Petropavlovski trdnjavi* i j i. ■«■] Ne, v tej državi preganjajo tudi ^isto nedolžne ljudi, — svobodo tep-taj0 in se norčujejo iz nje, nesrečneže pa , ki niso velikašem po volji, spravijo na varno pod ključ.
Tudi ti, uboga, nesrečna deklica, 81 brez dvoma nedolžna, — prav tako nedolžna kakor jaz sama.
Klarisa opazi, da se je njena nesrečna nova tovarišica zbudila. Zajest se ji je vrnila in deklica se je Jela premikati po kupu slame, ka-lllor jo je položila Klarisa. — Oh, Bog, — je šepetala nesreč-Elizabeta, — kaj se je zgodilo z ^enoj? — Sanjalo se mi je nekaj ^Pašnega.	1 ,
Aleksander, — ljubljeni, — kje — Objemi me, — daj mi svojo oko, — edini mej Aleksander! — v°ja sem, — tvoja, — ne daj me, ^ne daj, da bi me ti vragi odvle-
' Ona misli, da se ji je sanjalo!
zašcpeče Klarisa. — Oh, kako ""ašno ji bo, ko bo videla, da je to »•esnica.
» Elizabeta se naenkrat vzravna in ^dtne.
in
-Ne sanjam! — zavpije Eliabcta prizadeva, da bi videla svojo
ico. — To niso sanje, to je strn-desnica.
u
8a
Jeta Rem, ločili so me od moje-zaročenca, — izgubila sem ga, 'Kobila za vedno!
<ja vetniki, branite me, varujte me,
J1« bom znorela! ^j. v®tniki so te že obvarovali, de-o^ — vzklikne Klarisa in neimo Jame Elizabeto, — usmilili so se
te, nisi sama v tej strašni celici, jaz sem tukaj, — tvoja sotrpinka!
Elizabeta pogleda lepo rdečelaso ženo. Gledala jo je sočutno, hkratu pa nezaupno.
Klarisa opazi njen pogled in reče:
—	Meni lahko verjameš, deklica. Bog mi je priča, da ne lažem, nikdar nisem še lagala!!
Tudi jaz sem tukaj ujeta, tudi jaz životarim v tej ječi. Samota me je že skoraj spravila ob pamet, sedaj pa hvalim Boga, da sem našla tebe tukaj.
Povej mi, kako se imenuješ? Kdo si in kaj si zakrivila, da te je kruta carica vrgla v to ječo, v ta pekel na zemlji, iz katerega se nihče več ne
vrne!
—	Imenujem se Elizabeta Voron-cov — odgovori nesrečna mlada deklica.
—	Ah, Elizabeta Voroncov! — vzklikne Klarisa veselo presenečena.
—	Daj da te objamem, sestra v nesreči, midve pripadava druga dru-gü
Kajti tudi ti si kraljevske krvi, tudi po tvojih žilah se pretaka kri Romanovih, tudi tebe hočejo napraviti. neškodljivo, kajti tudi ti bi u-tcgnila postati kruti carici nekoč nevarna!!
—	Ne, pri meni ne gre za to, — odvrne Elizabeta.
Tukaj se nahajam, ker iskreno in zvesto ljubim nekega moža, ki je u-ga.jal carici Katarini. Ta prokleta i žena mi ga je ugrabila, ko pa sem ! bila tako srečna, da sem si zopet o-svojila njegovo srce in ko sva skupaj pobegnila, naju je dala prijeti. Tudi Potemkina so ujeli, jaz pa —-r jaz se nahajam sedaj tukaj.
—	Ti si torej Elizabeta Voroncov? — reče Klarisa in opazuje lep obraz svoie tovarišice. Da, vedno sem si mislila, da si takšna, — lepa in dobra.
Elizabeta, znana so mi pota usode, ki te spremlja, vem, kaj si bila Potemkinu, vem tudi to, da te je carica skoraj ubila v dvoboju, — moji vohuni so mi vse to javili, ljubila sem te že zdavnaj, ljubila sem te, poznala pa te še nisem.
Sedaj pa naju je usoda združila, — nadaljuje Klarisa po kratkem molku, — daj, bodiva prijateljici za vse življenje. — Dovoli mi, Elizabeta, da te objamem.
Deklici sta se objeli in molčali.
Jokali sta, to pa niso bile solze groze in bolesti, —■ jokali sta iz veselja, da sta se na tako čuden način seznanili.
—	Oh, vse bi prenesla, — zaihti Elizabeta, ko se je nežno osvobodila iz prijateljičinega objema, — rada bi prenesla sleherni udarec usode, tudi umrla bi, toda kaj bo s Po-temkinom? Bojim se, da ga bodo u-bili, kajti Katarina je v svojem maščevanju strašna.
—	Ti govoriš o svojem zaročencu?
—	Da, o svojem ljubljenem. — Oh, Klarisa, ti, si ne moreš predstavljati, kako ga ljubim.
—	Lahko si predstavljam, Elizabeta. — kajti tudi jaz ljubim tudi v mojem srcu je ljubezen, ki ne bo nikdar izginila! Oh, tudi jaz sem prav tako nesrečna, kakor ti, — tudi jaz moram neprestano misliti na svojega.Gianettina, čeprav je navaden gondolier.
—	Kaj, gondolier Gianettino je tvoj ljubljeni? — se začudi Elizabeta.
—	Ti poznaš to ime? — vpraša lepa Klarisa.
—Kako naj bi ga ne poznala, — odvrne Elizabeta, ki je vedela da se je Aleksander Potemkin šele danes razgovarjal z Gianettinom in najel ' njegovo gondolo. — Vedi, Klarisa, j— Gianettino nama je storil veliko uslugo, on ntuea i C. fim?20?jl beg,
— obdržal je carico Katarino na jezeru Carskojega sela, midva pa sva medtem pobegnila v svoji kočiji.
Klarisa plane.
—	Gianettino je v Rusiji? — vzklikne lepa rdečelasa žena.
—	V Petrogradu je.
—	Ali se nahaja v bližini carice?
—	Sedaj je v letnem dvorcu, — v Carskojem selu!
—	Tedaj je vse dobro, — vzklikne lepa grofica, — rešitev torej ni več daleč! — Elizabeta, veseli se, smej se z menoj in triumfiraj, — kajti:
Gianettino je prišel, da bi me rešil iz te ječe. Ko pa bo osvobodil mene, bo rešil tudi tebe, — ne, ne, še nisva izgubljeni, — Elizabeta, še lahko upava!
Elizabeta pa ni verjela tega.
—	Kako bi Gianettino mogel prodreti v to trdnjavo? To ječo straži sto in sto vojakov,, Gianettino pa je sam!
—	Ravno radi tega, ker je sam — močan je, — odvrne Klarisa. — Oh, Gianettino je zelo pameten, Benečan je, on nikdar ne zaupa nikomur svoje tajnosti.
Da pa se mu je posrečilo priti v caričkio bližino, mi dokazuje, da je sestavil svoj načrt. Morda bo ubil carico Katarino, oh, tedaj naj Bog blagoslovi njegovo roko, potem ga bora ljubila še bolj, kakor sem ga ljubila dosedaj.
Obe deklici sta se še dolgo pogovarjali, — marsikaj sta si povedali.
Naposled pa sta legli na kup slame, kjer je bilo dovolj prostora za obe.
Elizabeta in Klarisa sta se nežno objeli, obraz sta naslonili k o-brazu, — kakor dve sestri.
—	Sedaj pa zaspiva, draga Elizabeta, — reče Klarisa, — oh, ko bi vedela, kako sem srečna, da si poleg n;enel
Ti si ne moreš misliti, kako mi je sedaj, ker še nisi izkusila samote v tej strašni celici.
—	Povej mi, sestra, — odvrne E-lizabeta, — v kateri temnici se prav za prav nahajava? Slišim nekakšno čudno šumenje.
—	To šumi Neva.
—	Najina celica leži tik obale?
—	Najina celica leži pod reko!
—	Kaj, pod Nevo? — vzklikne E-lizabeta. — Vsemogočni Bog, tedaj se nahajava v...
—	V vodni celici Petro-pavlovske trdnjave; — pristavi lepa rdečelasa Klarisa.
Elizabeta pridušeno zavpije.
Slišala je že o tej celici, — dolgo je živela v Petrogradu in ljudje so pripovedovali najstrašnejše stvari o tej ječi.
Vedela je, da morajo jetniki te celice prej ali slej utoniti. Vedela je, da se neprestano nahajajo v nevarnosti.
Elizabeta se strese, ko se je spomnila na to.
—	Sedaj pa lahko noč, — draga sestra v nesreči, — reče Klarisa in poljubi Elizabeto na lice, čelo in oči.
—	Nikar ne jokajva, četudi bi stopil v najino celico jutri krvnik, da bi naju odpeljal na morišče, ne po-kaživa tem krutim ljudem in njihovim strašnim gospodarjem niti najmanjšega strahu.
—	Lahko noč, sestra! — odvrne Elizabeta.
Potem pa sklene roke in moli:
—	Dragi, dobri oče v nebesih varuj me to noč, hrani in čuvaj tistega, po katerem hrepeni moja duša,
—	brani Aleksandra Potemkina, — varuj mojega Aleksandra, — če pa mora nekdo izmed naju umreti, naj bom to jaz! Tedaj bom hvalila tvojo dobroto in tvojo modrost, o Bog. Amen! !!
—	Amen, — ponovi Klarisa in v celici je vse umolknilo,
SLOVENSKI
I
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
kapelo (Av. del Campo 1653, Colegio de Monjas). Tam se bodo vsi otroci skupno lepo pripravili, se spo-vedali in bodo dobili vsa potrebna navodila.
17. dee. v nedeljo, morajo biti vsi otroci že na mestu četrt pred deveto. Zbero se v predsobi, ki je na desno znotraj vhoda v zavod.
Tudi odrastli ste povabljeni ta dan k svetemu obhajilu. Prilika za spoved bo v soboto do 4 ure na Pa-ternalu, potem pa pri sv. Jožefu v Floresu. Tudi v nedeljo zjutraj bo do 8 ure prilika za spoved v Floresu. Tudi na Paternalu se bo mogel kdo pred mašo spovedati.
Prelepe slovesnosti prvega svetega obhajila se boste gotovo vsi z velikim veseljem vdeležili.
Popoldne 17. decembra boste pa prihiteli tudi na srčkano prireditev v dvorani poleg cerkve.
Poleg nastopov otrok bomo videli naš svetogorski film in pa še nekaj za smeh.
Vstopnina bodo prosti darovi za slovensko šolo na Paternalu.
Krščena je bila Pavlina Ana, ljubka hčerka Stankota in Pavline Tro-ha. Krstil je g. Kastelic.
Janez Hladnik.
NE POZABITE!
Svetogorski film
boste gotovo prišli pogledat. 17. DECEMBRA POPOLDNE OB 4 URI NA PATERNALU na AV. DEL CAMPO 1653.
Bo tudi ljubka otroška prire-ditvica in nekaj filmov za smeh.
Povabljeni ste vsi, veliki in mali!
¡FOTOGRAFIJA |
"LA MODERNA" I
I
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA" |
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
tšmczmcMimm »—ca
DOMAČE VESTI
ŠTORKLJA
V petek 7. t. m. je štorklja obiskala prijazno hišo našega rojaka Josipa Vovka iz Sv. Vida pri Vipavi ter prinesla njegovi ženi Mariji zdravo deklico, kateri so dali ime Marija Lilijana.
Častitamo!
vo Zedinjenja v nedeljo 17. t. m." društveni zlet v Punto Laro, ter prosi jugoslovenske izseljence iz Ense-nade, Berissa, La Plate in drugod, da se tega zleta v čim večjem številu udeleže.
DRUGA ŠTORKLJA
Štorklja je obiskala tudi rojaka Antona Ježa, ter darovala njegovi ženi Rozi brhko punčko. Srečnim staršem čestitamo!
KRST
V nedeljo je bil krščen v cerkvi pri Sv. Jožefu v Floresu, sinček rojaka Josipa Zlobca in njegove žene Marije ter je dobil ime Albin Viljem. Za botre sta bila Turk Jakob in Bernarda Stare.
Krstno slavljenje se je vršilo v Slov. domu, katerega člani so vsi imenovani ter se v njem pridno udejstvujejo.
Krstne obrede je opravil g. Hladnik Janez.
ZLET DRUŠTVA "KOSOVO"
Jugoslovansko društvo "Kosovo" iz Ensenade bo priredilo v prosla-
HVALA DEKLETOM, KI SO PRODAJALE SREČKE
Na proslavi Zedinjenja so prodajala srečke sledeča dekleta: Pavla Špacapan, Nadica Špacapan, Rezka Špacapan, Marija Pisk, Vida Kju-der, Erna Paškulin, Marija Lakner, Fani Lakner, Marija Drufovka, Sofija Sulic. Največ jih je prodala Vida Kjuder.
Vsem vrlim dekletom se odbor lepo zahvaljuje.
SEDEMDESETLETNICO JE PRAZNOVAL
Naš naročnik Ivan Vever je v krogu svoje družine praznoval sedemdesetletnico. Vse je bilo lepo. Ob polno obloženi mizi na kateri ni ničesar manjkalo, se je vršilo slavje. To slavje je greitila odsotnost hčere in zeta, ki se nahajata v Montevideu in niti ne pišeta.
Omenjena zakonca sta že deset let tu v Argentini. Obdelujeta zemljo ter se jima dobro godi. Tem potom želita vsedobro tudi svojim sovašča-
nom iz Lokavca pri Divači.
Našemu rojaku, njegovi ženi in družini tudi mi želimo vse dobro ter kličemo še na mnoga leta.
PRETEKLI TEDEN "SLOVENSKI LIST" NI IZŠEL
Ker ima ta mesece pet petkov, pretekli teden "Slovenski list" ni izšel.
Pri izpraševanju šolarjev na docksudski šeli. Učenci dvigajo roke, da bi odgovorili na vprašanje učiteljice
SLUŽBE NA RAZPOLAGO
Ta teden jebilo na razpolago v Patronatu Slov. lista več dobrih služb za ženske in moške ter za zakonce (matrimonios). Ker je bilo več ponudb kot prosilcev so službe ostale. Seveda so medtem najbrže že dobili druge.
Vsekakor, kadar iščete kako delo ali kdo izmed vas ve za kako zaposlitev, bodisi za moške ali ženske ter zakonce, govorite najprej na Paitro-nat Slovenskega lista.
Službo išče šofer z dobro prakso. Če kdo ve za kaj primernega naj nam javi. MESARJA IN PEKA KOT DRUŽABNIKA IŠČEM
Za novo mesto, ki je oddaljeno kakih 60 km. od Rio Cuarto in je v sredini premožnih "colonov" med katerimi je precej "propietarios", ki s povečini Argentinci in Italijani; zelo dobri, pošteni in prijazni ljudje. Mesto hitro napreduje ter se mu obeta lepa bodočnost. Mesar mora biti dobro podkovan v svoji stroki: poznati živino, delati razne klobase, "salchichas de Viena", salame a la Gavrilovic-Kleriš, mortadela itd., eventuelno kuhati milo. Pek pa peči dober kruh, "galletas", "pan dulce", itd. imeti mora nekaj premoženja, stroje in potrebno. Glavno pa je veselje do dela in napredka ter veselje do življenja na "Campu". Razpolagam poleg premoženja s stanovanjem in lokali ter 2000 m2 zemlje. Ponudbe na: Francisco Kolšek, San Basilio F.C.P.
Iz uredništva in upravništva
V. K., Capital. — Vaša prošnja spada v trgovsko področje in stane vsaka beseda deset ctv. ali dva pesa za dvakratno oglašenje. Pozdrav!
Rajnuha J., Jesús María. — Naročite se na srbohrvatski list "Našo slogo", Sarmiento 1320, eser. 23. Buenos Aires. Stane $ 6.— letno. Tam se obrnite tudi za drugo. Pozdrav !
Poles M., Estancia La Mariana. —
Zaenkrat nimamo nobenega, ki bi iskal delo na deželi. Hvala za vaše pažnje. Pozdrav!
J. P., Ing. White. _ Hvala za hiter odgovor. Če pridem tja na "asado" bom že pravočasno javil. Vsekakor pa napravite vse, da čimveč naročnikov pridobite. Pozdrav!
F. K., San Basilio. — Hvala za pismo in novega naročnika, ki ste Vi sam. — Če bom utegnil bom morda prišel na obisk. — Poznamo več dobrih fotografov. Bomo govorili s katerim. Ker je bilo slabo zaprto, je denar izginil iz pisma; dobili smo ga napol odprtega. Drago smo Vam ugodili. Pozdrav! Pozdrav tudi Vašemu tastu in našim tam.
Trgovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
Črni sluga
Gospodarica uči črnega slugo kako se mora obnašati.
Sluga: Jaz vedno predno odpreti vrata, pogledati skozi ključavnico» Če gospa notri naga, jaz zunaj stati-
R
0 J
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje
CE£iE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
Od zunaj pa se je slišalo žubore-nje reke, veter je tulil in valovi so stresali zidove Petro-pavlovske trdnjave.
Spanje je čudna stvar.
Ljudje, ki nočejo ali ne morejo globlje misliti, pravijo, da je spanje človeška navada in da ga lahko po mili volji kratijo ali pa podaljšajo-
Drugi zopet imenujejo, spanje naravno potrebo, ker se telo pri tem odpočije in si nabere novih moči.
To je morda tudi pravilno, kolikor se tiče ljudi, ki žive normalno in pravilno življenje.
Za marsikaterega nesrečneža pa je spanje tolažba, — edini čas ko ne čutijo svoje nesreče in svoje bolesti, — to je edini čas, ko pozabijo na življenje in na trpljenje, ki je zvezano z njim.
Tako je bilo tudi z obema nesrečnima deklicama, ki sta ležali objeti na kupu slame v vodni celici Po-tro-pavlovske trdnjave.
Elizabeta in Klarisa sta ležali objeti, oči sta imeli zaprte, globoko dihanje, ki je dvigalo njune prsi je pričalo, da sta deklici zaspali.
Sedaj nista čutili več svojega trpljenja, — ničesar nista vedeli o obupu, ki ju je obdajal.
Valovi pa so vedno šumeli nad' celico, — divjal je vihar, da se je ogromno poslopje stresalo v svojih temeljih.
Vihar je divjal nad Petrogradoin in gnal valove hladne prestolne reke Neve.
V celici, kjer sta spali nesrečna Elizabeta in Klarisa je vse oživelo.
Iz vseh kotov je začela lezti golazen, pojavilo se je celo krdelo podgan, — povsod je kar mrgolelo. Podgane, kuščarji, majhne vodne kače, najrazličnejša golazen, — zdelo se je, da je strašno neurje, ki je besnelo zunaj, prignalo živali v celico.
Niso prišle, kakor navadno, da bi si poiskale hrano, — male živali so si iskale varno zavetje pred neznanim sovražnikom..
Ta sovražnik se je počasi dvigal.
Ni imel ne rok, ne glave, niti telesa, — kljub temu pa je bil strašen sovražnik, najstrašnejši na zem-lji.
Od vseh strani je začela kapljati voda.
Sprva so padale posamezne kapljice, ki so počasi pokrile tla, potem pa se je voda dvigala vedno više in više.
Voda je naraščala kakor da bi se bila nenadoma odprla zemlja, — kakor da bi se reka zarotila proti jet-nicama in jima pretila s strašnim koncem.
Voda je počasi šumela, monotono je kapljala s stropa, voda na tleh pa je vedno naraščala
Valovi Neve so se zaganjali ob Petro-pavlovsko trdnjavo, kakor da bi hoteli prebiti močne zidove. Če bi ne bilo to poslopje sezidano iz nepremagljivega kamenja, bi voda uničila v tej noči sramoten dokaz ruskega tiranstva, kajti moč valov je bila velikanska.
Gorje živalicam v tej celici, če ne bodo nlogle splezati na stene in se rešiti ter se umakniti strašnemu poginu !	•
Voda jih je uničila.
V	spanju je Klarisa začutila, da ji je postalo mrzlo in mokro. Dolgo je nemirno sapla.
Naenkrat pa se zbudi.
Počasi se je vzravnala in gledala okrog sebe.
V	celici pa je bila trdna tema in Klarisa ni mogla ničesar videti.
Slišala je samo monotono kapljanje vode.
Sveti Bog, kaj je to? Kaj se je zgodilo?
KlariRa vstane s svojega ležišča.
V	tem trenutku pa je začutila, da
so se njene noge nahajale v mrzli vodi.
Klarisa zavpije, •— sedaj ji je bilo jasno, kaj se dogaja v vodni celici.
Sedaj se je zgodilo tisto, kar so si pripovedovali s peklenskim smehljanjem, ko so jo peljali v celico.
Voda reke Neve je od vseh strani prodirala, v celico nesrečnih mladih in lepih jetnie!
Strašno, — strašno!
Če bo voda narastla do določene višine, tedaj sta izgubljeni, zaman,bi tedaj iskali rešitve. Vodna celica se bo izpremenila v majhno jezero, v katerem bosta utonili.
Klarisa je stala kakor prikovana.
Nekaj časa je premišljeval, ni vedela, kaj naj bi storila, — potem pa se je stresla in odhitela k Elizabeti. Vrgla se je na svojo prijateljico, da bi jo zbudila.
—	Zbudi se, nesrečnica! — vzklikne Klarisa. — Odpri svoje oči, zbudi se iz svojega spanja, voda je tukaj, Elizabeta, voda i/, reke Neve prodira k nama!
Elizabeti se je pravkar sanjalo, da jo je objemal Potemkin.
S svojim ljubljenim se je izpreha-jala po prekrasnem vrtu in uživala lepoto solnca ter vonj pisanega cvetja.
Klarisin krik je razgnal njene lepe sanje.
—	Klarisa, — ti? — zašepeče Elizabeta in dvigne svojo glavo, — ali je že jutro?
—	Nesrečnica, nama ne. bo več napočilo jutro, — zbudi se, — zgodilo se je nekaj strašnega.
—	Ali naju bodo odpeljali v smrt? — zašepeče Klizabeta, ki je poskušala, da bi se zdramila. Ali je prišel krvnik!
—	Da krvnik je prišel, — odvrne lepa grofica Pineberg — toda ta krvnik nima rdeče obleke, — siv je, mrzel in moker! — Prišla je voda, voda reke Neve, ki je prevzela dolž-
nost, da naju bo umorila, ponosna Neva bo najin krvnik.
—	Voda? — krikne Elizabeta in se vzravna. — Vsemogočni Bog, to ne more biti resnica, — saj to bi bilo vendar nekaj strašnega, strašno, Klarisa, — reci mi, da to ni resnica !
—	Elizabeta, — vzklikne Klarisa, — kako bi se drznila šaliti se s smrtjo?
—	Ne, deklica, poglej malo okrog sebe, — videla boš, da so tla naše celice že popolnoma okrita z vodo.
Od vseh strani leze voda, vsak trenutek postaja površina višja, kmalu bo doseglai strop, čc bo šlo tako naprej.
Obe deklici sta se objeli, — se prijeli za roki in hodili po celici sem ter tja.	¡
Deklici sta se prepričali, da voda zares enakomerno narašča.
V kratkem času je voda narastla za pedenj.
Sedaj sta nesrečnici videli, kako je sto in sto živalic — podgan, kuščarjev in miši — plavalo po površini. Ubožice so si prizadevale, da bi se rešile.
Nekatere podgane so se že utapljale in plavale — to je bil strahovi! prizor, ki je grozo samo še povečal.
—	Sestra, moliva, — reče Klarisa, — edino Bog nama lahko še pomaga! [Ljudje nama ne bodo pomagali, ker ne poznajo usmiljenja, — nihče nama ne bo odprl vrat te celice.
Prepričana sem, da naju je carica Katarina samo radi tega vrgla v to celico, ker je vedela, da se Neva včasih razlije in da se takrat napolni ta celica z vodo.
Oh, pametna je Katarina, pametna in kruta.
Ni naju hotela javno umoriti, kljub temu pa se naju je hotela iz-nebiti.
Uničiti naju je hotela, draga Elizabeta,, bila pa je prestrahopetna, da bi podpisala smrtno obsodbo inda bi bila umorila dve princezi iz hiše Romanovih, — radi tega naju je vrgla v to celico.
Bala se je, da bi se ruski narod morda uprl, da bi upal, da bodo nastopili srečnejši časi, če ne bo več vladala Rusiji kruta Katarina, — bala se je, da bi narod jel pripovedovati, da je bil takrat srečen, ko sta vladala Peter Veliki in carica Elizabeta.
Rusi bi se morda spomnili, da je ta Katarina prav zaprav tuja žena, inozemka, ki je prišla v Rusijo samo radi tega, da bi našla kot pustolovka svojo srečo.
Marsikateri narodnjak bi videl, da je ta Nemka ukradla ruski carski prestol, tedaj pa bi se ruski narod morda dvignil in spodil to blod-nico, — kri obeh umorjenih princez Klarise in Elizabete bi zbudila narodno maščevanje.
Toda to je hotela Katarina preprečiti.
Ona naju .hoče ubiti. — Boji pft se naju poslati na morišče.
Katarina naju hoče umoriti, ne d» bi naju obsodila na smrt.
Ha, kako bi naju mogla obtožiti' Kar poskusi naj naju poklicati pred sodišče, — oh, kako bi lahko govorili !!
Draga Elizabeta, midve bi ne bil1 obtoženki, — obtoženka bi bila ca' rica Katarina, ki je s sleparijo vzel1! ruskemu narodu carsko krono in ki je samo z umorom prispela na carski prestol, sedaj pa je neomejen*1 gospodarica cele države.
Da, ko bi le enkrat stala pred njo» bi ji vse to povedala in še marsikaj drugega.
Toda Katarina bo pazila, da i'e bo prišlo do tega.
(Dalje prihodnji)