^ Ptuj, torek, 5. septembra 2006
letnik LIX • št. 68 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993
V
Štajerski
0\
Smešna cena.
Izredno ugodno financiranje.
Volkswagen Golf z m
Golf ^
Dominko d.o.o., Zadniini tig 8, 2251 Pluj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
4.poli
MAKATC/r
šE
5
DNI
Poganjaj kolesa
za užitek trenutka, dneva in življenja!
Letališče Moškanjci 9. september 2006
www.polimaraton.si
Sport Nogomet •
Ptujčani odslej s tremi Nigerijci
Stran 7
Košarka • Španci tudi brez Gasola prepričljivo na svetovni vrh
Stran 9
Po naših občinah Izobraževanje Reportaže	Politika	Reportaže
Ptuj • Po Puhovem Spodnje Podravje Ptuj • Konec Ormož • "Doslej Ptuj • Duh
mostu morda • Juhuhu, šola je festivala Ptuj - odprto smo se uspešno le preteklosti vse bolj
še letos
spet tu!	mesto
Stran 2	Stran 3
Po mestni občini
Ptuj • Druga grajska košnja s širokim odmevom
Stran 4
sprli!"	ziv
Stran 4	Stran 5
Po naših občinah Podlehnik • Spet vroče okoli vaškega doma
Stran 12
Stran 16
Ptuj • Podravsko-pomurski avtocestni krak - največje gradbišče v Sloveniji
Po Puhovem mostu morda še letos
Predsednik uprave Družbe za avtoceste Republike Slovenije Rajko Siročič je s svojimi sodelavci na potujoči novinarski konferenci v Ptuju in pri Svetem Juriju ob Ščavnici ugodno ocenil potek izgradnje avtocestnih odsekov na podravskem in pomurskem območju ter izrazili prepričanje, da bodo do konca leta 2008 spravili v promet vse, kar je v tem avtocestnem kraku dogovorjenega.
"Gradnja podravskega in pomurskega avtocestnega kraka je danes največje gradbišče v Sloveniji, s skupaj okoli 80 kilometri cest pa gre tudi za enega največjih odprtih gradbišč v tem delu Evrope," je zbranim novinarjem v prostorih Cestnega podjetja Ptuj v četrtek, 31. avgusta, uvodoma povedal Rajko Siročić ter ob tem dodal:
"Dejansko gre za izredno velike razsežnosti, saj je poleg gradbenega potenciala na teh gradbiščih angažirana tudi industrija gradbenega materiala. To je tudi sicer zelo velik dogodek, ki vpliva na spreminjanje tokov življenja, zato z vsako občino posebej rešujemo zadeve v duhu tega, kar je bilo zapisano v soglasjih in uredbah. Do sedaj smo izpolnili večino svojih obveznosti, vse, kar se tiče priprave dokumentacije in sprovaja-nja razpisov javnega naročanja, je za nami, tako da nam ostane le še izvajalski del, pri čemer smo v pretežnem delu na tretjini vseh predvidenih del, ki jih moramo speljati do konca leta 2008. Tako nam ostaja le še, da spremljamo in nadziramo samo gradnjo, in prepričan sem, da bomo skupaj z izvajalci kljub izredno težkim geološkim razmeram v tem delu Slovenije zadevi kos."
Siročič je poudaril, da gre za
Uvodnik
Projektant Puhovega mostu inž. Viktor Markelj iz podjetja Ponting Maribor je povedal, daje most ob ustju Ptujskega jezera dolg 430, širok pa 18,7 m in ga gradijo v horizontalnem radiju 460 m. Gre za poseben most, prvi te vrste v Sloveniji, ki je projektiran tako, da bo veduta Ptuja po njegovi izgradnji čim manj motena, temelji pa naprostokonzolnigradnji, pri čemer si pomagajo s kabli. Podporna konstrukcija mostu je sestavljena iz dveh opornikov in štirih vmesnih stebrov, od katerega so trije v jezeru, eden pa na kopnem. Razpon med stebri, katerih temelji so globoki 30 m, je od 65 do 100 m. V prečnem profilu mostu gre za dvopasovno cesto, širina enega pasu je 3,25 m, ob straneh pa sta od vozišča ločena pasova za pešce in kolesarje. Rajko Siročič je dodal, da seje v izgradnjo mostu uspešno vključilo tudi Cestno podjetje Ptuj, tehnologija izgradnje je zelo zahtevna, sicer pa so prepričani, da gradijo nekaj, kar bo pustilo temu mestu poseben pečat.
izredno veliko koncentracijo ljudi in strojev na tem območju, ki pa je glede na obseg predvidenih del nujno potrebna: "Za primerjavo naj povem, da je bilo zadnje dni avgusta na teh gradbiščih 350 kamionov ter več kot 100 bagrov, buldožerjev in druge težke mehanizacije. To, kar počnemo te dni, je dejansko na meji možnega, kar lahko gradbena stroka danes ponudi. Prepričan sem, da bodo časovni roki, ki smo si jih zastavili, zelo velika zmaga slovenske gradbene stroke, zato se bomo potrudili, da bomo do konca leta 2008 spravili v promet vse, kar je dogovorjeno."
Obrtniki praznujejo in še vedno tudi negodujejo
Jutri bodo v Celju odprli že 39. mednarodni obrtni sejem, eno največjih tovrstnih prireditev v JV Evropi in hkrati največji praznik obrtnikov in podjetnikov v Sloveniji, kjer bosta na ogled Evropa in svet. V slovenski obrtni register je bilo konec lanskega leta vpisanih 47.813 obratov, v obrti si kruh služi (brez lastnikov) 102.800 delavcev. Vprimerjavi z Evropo je Sloven ijaprimerljiva le v strukturi podjetij po velikosti, zaostaja pa v zaposlovanju v malih podjetjih, še bolj pa v ustvarjeni dodani vrednosti na zaposlenega v vseh velikostih podjetij. Obrt ustvari okoli 19 odstotkov bruto domačega proizvoda, skupaj daje kruh skoraj 150 tisoč Slovencem, kar je po prepričanju obrtne organizacije dovolj močan argument, da se vlada z večjim angažiranjem loti njenih problemov, ki so v bistvu tudi razvojni problemi podalpske dežele z velikimi možnostmi in priložnostmi. 12 let so bile zahteve slovenske obrti bolj ali manj le popisan papir, ki ga nihče ni jemal resno. Šele zadnji dve leti jih oblast jemlje bolj "resno", število neizpolnjenih zahtev se je začelo drastično zniževati, obrti na kožo je pisan tudi okvir socialnih in gospodarskih reform. Tudi z letošnjimi obsejemskimi dogodki, predvsem štirimi okroglimi mizami, na prvi bodo pod lupo vzeli plačilno nedisciplino, računajo, da se bodo zadeve začele premikati v želeni smeri večjega gospodarskega razvoja, novih delovnih mest in blaginje za celo državo. Sejem v Celju ni pomemben samo s promocijskiega vidika, pomemben je tudi zato, da javnost in politika dobita čim več informacij iz segmenta, ki predstavlja večino slovenskega gospodarstva. Če bodo naslednja štiri leta obrtniki in podjetniki zasedli še več županskih mest, leta 2002jih je krmila občin prevzelo 26, od tega 6 na Ptujskem, ker občine potrebujejo predvsem dobre gospodarje, manj pa politike, bo razvoj Slovenije še toliko manj vprašljiv.
Majda Goznik
Gruškovje bo še počakalo
Posamezne odseke podrav-skega avtocestnega kraka, ki bo imel oznako A 4 in se bo navezoval na avtocestno omrežje v razcepu Slivnica ter se tako vključil v tako imenovano pyhrnsko avtocesto, ki prek Šentilja in Gruškovja povezuje Nuernberg z Zagrebom, je novinarjem podrobneje predstavil Abdon Pekljaj, član uprave DARS-a. Med drugim je pojasnil, da je prvi del podravskega avtocestnega kraka med Slivnico in Draženci vključen v osnovni del Resolucije o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Sloveniji, odsek od Dražencev do Gruškovja pa v dodatni program. Vse do avgusta lani je bila gradnja odseka Slivnica-Dražen-ci predvidena med letoma 2007 in 2012, vendar je DARS v skladu z napotilom ministrstva za promet predvidene terminske plane lani prilagodil, tako da bo možno gradnjo tega odseka pričeti še letos in končati do konca leta 2009.
Po preučitvi dokumentacije in razpoložljivih zemljišč so določili prioritete, v skladu s tem
Foto: M. Ozmec
Med ogledom gradbišča Puhovega mostu na desnem bregu Drave: (z leve) predsednik uprave DARS Rajko Siročič, direktor CP Ferdo Veingerl in projektant mostu Viktor Markelj.
pa naj bi še letos pričeli gradnjo razcepov Slivnica in Draženci. Na odcepu v Dražencih je predvidena tudi začasna navezava na glavno cesto, ki je trenutno v gradnji. Sicer pa bo gradnja avtocestnega odseka Slivnica-Dra-ženci potekala v treh sklopih. V prvem bo potekala izgradnja od razcepa Slivnica do priključka na letališče, v drugem do viadukta čez železniško progo, v tretjem pa do razcepa Dražen-ci. Celotni odsek avtoceste med Slivnico in Draženci, katerega investicijska vrednost je ocenjena na 61,5 milijarde tolarjev, naj bi bil v skladu z noveliranim planom predan v promet predvidoma v letu 2009.
V okviru podravskega avtocestnega kraka je poleg tega odseka načrtovana tudi gradnja oziroma rekonstrukcija dvopasovne glavne hitre ceste Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož v skupni dolžini 38 km. Od leta 1994 do 2004 so bili zgrajeni ali rekonstruirani odseki dvopa-
sovnih cest Slovenska Bistrica - sever, Slovenska Bistrica-Pra-gersko ter obvoznici Pragersko in Ormož v dolžini 14,2 km. Sam podravski krak hitre ceste med Hajdino in Ormožem je dolg 23,8 km in je sestavljen iz štirih odsekov. Odsek Hajdina-Ptuj je dolg 2,3 km, prva gradbena faza naj bi veljala 9,7 milijarde tolarjev, končana pa naj bi bila do konca leta 2007; odsek Ptuj-Markovci je dolg 5,5 km, investicijska vrednost je okoli 6,1 milijarde, začetek izgradnje je predviden v letu 2007, predaja prometu pa 2009; odsek Mar-kovci-Gorišnica je dolg 5,6 km, veljal naj bi okoli 3,2 milijarde tolarjev, začetek izgradnje je predviden v letu 2008, predaja prometu pa v letu 2009; odsek Gorišnica-Ormož v dolžini 10,4 km pa naj bi veljal okoli 6,8 milijarde tolarjev, začetek gradnje je predviden v letu 2007, predaja prometu pa prav tako v letu 2009.
Foto: M. Ozmec
Pogled z desnega brega Drave na gradbišče Puhovega mostu, ki te dni že dobiva svojo obliko, saj se vidi, da je nekoliko ukrivljen v desno.
Puhov most naj bi končali še letos
Konec septembra 2005 je DARS sklenil pogodbo z izvajalcema SCT Ljubljana in PORR Avstrija o skupnem nastopu pri izgradnji mostu prek ustja Ptujskega jezera. Puhov most je kot del južne mestne vpadnice oziroma obvoznice sestavni del bodoče dvopasovne hitre ceste Hajdina-Ptuj, hkrati pa je tudi navezava Ptuja na bodočo avtocesto A4 Maribor-Gruškovje. Pogodbena vrednost izgradnje mostu, ki bo skupaj s priključnimi cestami pomenil obvoznico mesta Ptuja, je 2,1 milijarde tolarjev, rok za dokončanje del pa je 16 mesecev od pričetka del.
Dela pri izgradnji mostu zaradi okvare gradbene mehanizacije in težav pri temeljenju stebrov 30 m pod gladino Drave oziroma posledično zaradi spremembe tehnologije trenutno ne potekajo po terminskem planu, zato so od izvajalcev zahtevali, da predložijo nov terminski plan, iz katerega naj bo razvidno, kdaj in kako bodo odpravljene zamude, saj želijo, da bi bil objekt predan v promet v pogodbenem roku.
Konec novembra 2005 je DARS sklenil pogodbi s Cestnem podjetjem Ptuj in Cesto Varaždin o skupnem nastopu pri gradnji prve faze glavne ceste Hajdina-Ptuj za pogodbeno vrednost 3,3 milijarde tolarjev in 16-mesečnim rokom za dokončanje del. Pogodba zajema gradnjo 370 m dvopasovne glavne ceste G1-2 na območju občine Hajdina, 390 m ceste na območju mestne občine Ptuj ter povezovalne ceste med Zagrebško cesto in krožiščem Perutnina na Ptuju. V skladu s pogodbo z 18 % deležem, to je 597,8 milijona tolari'ev, pa dela na tem odseku sofinancira tudi MO Ptuj.
M. Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tedniii je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www.radio-ptui.sl Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Sp. Podravje • Novo šolsko leto za učence osnovnih in srednjih šol
Juhuhu, šola Je tu!
Za učence osnovnih in srednjih šol se Je v petek, 1. septembra, pričelo novo šolsko leto. Po dvomesečnih počitnicah so se otroci in mladina spet vrnili v šolske klopi. Letošnje šolsko leto prinaša kar nekaj novosti, med najpomembnejšimi je nedvomno uvedba dveh ocenjevalnih obdobij.
Na večini šol so s to spremembo zadovoljni, saj menijo, da bo tak način ocenjevanja razbremenil tako učence kot tudi učitelje. Letos bodo na 29 osnovnih šolah izvajali tudi tako imenovani fleksibilni predmetnik. Tudi ta sprememba naj bi po mnenju večine ravnateljev in pedagogov prinesla večinoma pozitivne posledice. Z avtonomnim razporejanjem ur in predmetov po predmetniku v okviru enega razreda in enega šolskega leta bodo v poskusnih šolah, kjer bodo izvajali fleksibilni predmetnik, poskušali povečati raznolikost didaktičnih modelov in strategij, povečali naj bi tudi raznolikost metod in oblik dela. Hkrati naj bi na ta način razbremenili učence, dnevno bo manj predmetov pouka, hkrati pa tudi manj ocenjevanja. Izmed šol z našega območja bo letos poskusno izvajala fleksibilni predmetniki edino OŠ Juršinci.
Z ravnatelji 18 osnovnih šol smo se pogovarjali o spremembah, ki jih prinaša letošnje šolsko leto in o drugih aktualnih stvareh.
Na Osnovni šoli Olge Meglic imajo letos skupaj vpisanih 323 učencev, od tega 33 prvo-šolcev, ki so razdeljeni v 2 oddelka. Na večini šol Spodnjega Podravja imajo manj vpisanih otrok kot minulo leto, na Olgi Meglič pa imajo po besedah ravnatelja Ervina Hojkera 13 otrok več kot minulo leto. »Letos bomo nadaljevali nekatere že ustaljene projekte, dodali pa bomo tudi nekaj novih. Izvajali bomo projekte Ekošola, Brez kazni do uspeha, Rastem s knjigo, ŠKL in podobno. Skupaj s starši bomo izvajali tudi celoletni projekt Kako se prehranjujem,« je povedal Hojker. Nekatere prostore na šoli so med počitnicami preuredili in prepleskali, za boljše počutje učencev in učiteljev pa so jih tudi jesensko okrasili.
Na Osnovni šoli Mladika imajo letos skupaj vpisanih kar 406 učencev, ki so razdeljeni v 19 oddelkov. Prvošolcev je na šoli 48, razdeljeni pa so v 2 oddelka. Na šoli beležijo rahel padec skupnega števila vpisanih otrok, šolanje je letos namreč zaključilo 60 otrok, na novo pa se jih je vpisalo 48. Letos bo šola bogatejša za nova zunanja igrišča. Čez nekaj dni bodo zaključena dela na košarkaškem, jeseni pa še na rokometnem igrišču. Osrednji projekti na šoli bodo letos povezani s kulturo, saj je letošnje leto namenjeno ravno tej temi. »Izvajali bomo kopico različnih projektov, smo tudi partnerska šola s Pedagoško fakulteto v Kopru, sodelujemo s Termami Ptuj pri projektu Buče, nadaljevali pa bomo tudi projekte, ki smo jih imeli do sedaj, kot so boj proti kajenju in podobno. Cel čas bomo uresničevali tudi vizijo,
ki smo si jo zastavili: skupaj s starši skrbimo za osebnostno rast učencev v spodbudnem okolju,« je dejala ravnateljica OŠ Mladika Sonja Purgaj.
V primerjavi z ostalimi ptujskimi in okoliškimi šolami ima Osnovna šola Ljudski vrt letos največ vpisanih prvošolcev, in sicer kar 72. Tudi skupno število učencev je daleč najvišje med vsemi šolami z območja Ptuja in okolice. Imajo namreč kar 27 oddelkov in 618 učencev. Na podružnici OŠ Grajena imajo vpisanih 182 otrok, od tega 11 prvošolcev. Po besedah ravnateljice OŠ Ljudski vrt Tatjane Vaupotič se bodo tudi letos trudili oblikovati pozitivno klimo na šoli. Tudi na njihovi šoli bodo poudarek dali kulturnim dejavnostim. »Nadaljevali bomo lanske projekte, vključili pa se bomo tudi v mrežo Učečih se šol,« je dodala Vaupotičeva.
Osnovno šolo Hajdina bo letos obiskovalo skupaj 243 otrok, ki bodo razdeljeni v 12 oddelkov, kar je 1 oddelek manj kot lani. Prvošolcev imajo na šoli 20. »Začetek oziroma prvi dan šole je potekal povsem normalno. Letos se bomo vključili v Ekošolo, drugače pa bomo izvajali že ustaljene projekte,« je povedal ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah.
Na Osnovni šoli Breg imajo dva prvošolca več kot na Hajdini, in sicer 22. Skupaj imajo letos vpisanih 270 učencev, ki so razdeljeni v 14 oddelkov, imajo pa tudi 5 oddelkov podaljšanega bivanja. Po besedah ravnateljice OŠ Breg Darije Radičevič so v času počitnic na šoli izvajali nekatera pleskarska dela, hkrati pa so prostore prijetno uredili. »Nadaljevali bomo delo po zastavljenih projektih. Osredotočili se bomo na dva pomembni zadevi: evropski projekt Comenius ter skrb za zdravje, okolje in medsebojne odnose,« je dejala Radičevi-čeva.
Tudi na Osnovni šoli Vi-
Foto: Martin Ozmec
Na Selih bodo letošnji trije prvošolčki obiskovali kombiniran oddelek z drugošolci.
dem pri Ptuju bodo po besedah ravnateljice Marije Šmi-goc letos nadaljevali že ustaljene projekte, saj so vključeni v mednarodno sodelovanje in Ekošolo. »Na naši šoli imamo tudi 2 oddelka vrtca in zaradi velikega povpraševanja bomo letos pričeli gradnjo prostorov za vrtec,« je dejala Šmigočeva. V Vidmu pri Ptuju imajo letos vpisanih 313 učencev, ki bodo razdeljeni v 16 oddelkov. Prvošolcev je 22, tako da bodo imeli samo 1 oddelek. V podružnici Leskovec je letos v 1. razred vpisanih 13 otrok, skupaj pa 104 učenci. Bistveno manj je učencev na Selih, kjer bodo zaradi premajhnega števila otrok v 1. in 2. razredu izvajali kombiniran pouk. Prvošolci in dru-gošolci bodo tako imeli pouk skupaj, saj so v 1. razred vpisani 3 otroci in v drugega 7. Skupaj se bo na Selih šolalo 38 otrok.
Na Osnovni šoli Markovci imajo letos skupaj vpisanih 340 učencev, 17 oddelkov in 2 oddelka podaljšanega bivanja. V prvi razred se je v Markovcih vpisalo 40 otrok. Po besedah ravnatelja Joža Foltina so na
šoli zelo zadovoljni, saj imajo novo telovadnico, novo fasado in opremo ter nove prostore za pedagoginjo.
Na Osnovni šoli Kidričevo imajo letos zaradi padca števila vpisanih otrok 1 oddelek manj kot lani. Skupaj bo v šolskem letu 2006/07 na šoli 318 učencev, od tega bo 1. razred obiskovalo 27 otrok. Na podružnici v Lovrenc na Dravskem polju imajo skupaj 61 vpisanih učencev, od tega 7 prvošolcev. Po besedah ravnatelja Branka Tonejca, se bodo na šoli letos osredotočili na 2 projekta, in sicer mednarodni projekt učenja tujega jezika, v 1. in 2. razredih pa bodo skupaj s starši delali na navajanju in spodbujanju otrok k branju več literature. Tako na matični šoli kot tudi na podružnici bodo veliko pozornosti posvetili kulturi.
Po besedah Rajka Jurgeca imajo na Osnovni šoli Maj-šperk skupaj vpisanih 255 učencev, na podružnici Sto-perce 34 in na Ptujski Gori 38. Na matični šoli imajo letos 14 oddelkov, na podružnicah pa po 3 oddelke. Število oddelkov
Foto: Martin Ozmec
Učencem na podružnici Sela je zaželela prijeten začetek pouka tudi ravnateljica Marija Šmigoc.
je v primerjavi z minulim letom ostalo nespremenjeno, medtem ko se je število vpisanih otrok zmanjšalo za 4 učence. V 1. razred imajo na matični šoli vpisanih 21 otrok, na Ptujski Gori 7 in v Stopercah 9. »Temeljni cilji letos bodo osredotočeni na dvoje stvari: pripraviti nameravamo naravoslovno učno pot in izvajali bomo skupinsko obliko pomoči za otroke s posebnimi potrebami,« je dejal Jurgec.
Na Osnovni šoli Martina Koresa v Podlehniku bo zaradi nenadne smrti ravnatelja letos v. d. ravnatelja Dejan Kopold. »Na naši šoli pričenjamo šolsko leto z velikimi spremembami. Nova pridobitev je večnamenska športna dvorana, ki smo jo s prvim šolskim dnem začeli uporabljati, imamo tudi jedilnico, ki je doslej ni bilo. Druge stvari pa bomo uredili postopoma,« je dejal Kopold. Skupaj bo na šoli 139 otrok, od tega 13 prvošolcev - 12 deklet in 1 fant.
Na Osnovni šoli v Goriš-nici imajo 3 šolarje več kot lani. Skupaj imajo 369 vpisanih učencev in 45 prvošolcev. Zraven 18 rednih oddelkov imajo tudi 3 oddelke podaljšanega bivanja, 1 oddelek jutranjega varstva in 3 oddelke vrtca. »Posebnih sprememb letos ne bo. To, da bosta dve ocenjevalni obdobji, ne bo prineslo nič kaj novega. Otrok mora v vsakem primeru snov obvladati. Edino, kar bo lažje, bo to, da bo manj birokracije,« je dejal ravnatelj
Branko Širec.
V Osnovni šoli dr. Franja Žgeča v Dornavi imajo letos 1 oddelek prvošolcev, ki ga bo obiskovalo 24 otrok. Skupaj imajo 310 šolarjev, 17 oddelkov, od tega 2 kombinirana, 3 oddelke podaljšanega bivanja in 3 oddelke vrtca, ki jih obiskuje 52 otrok. Po besedah Marte Tuš imajo na njihovi šoli 4 otroke več kot lani. »Na naši šoli smo prepričani, da bo uvedba dveh ocenjevalnih obdobij pozitivno vplivala na učence in učitelje.
Več bo časa za utrjevanje in ne bo več takšnih psihičnih napetosti pri učencih,« je dejala ravnateljica šole.
Na Osnovni šoli Žetale se bo letos šolalo 111 učencev. Imeli bodo 9 oddelkov in 2,5 oddelka podaljšanega bivanja. Prvošolcev se je na njihovi šoli vpisalo 14, nimajo pa nobenega kombiniranega oddelka. »Pouk bomo še naprej izvajali kvalitetno. Osredotočili se bomo na preverjanje in ocenjevanje znanja. Učenci in starši pogosto niso seznanjeni s tem, kaj vse vpliva na oceno,« je dejal ravnatelj Anton Butolen.
6 otrok manj kot minulo leto bodo v novem šolskem letu imeli v Osnovni šoli Juršin-ci. Tako kot v Žetalah je tudi pri njih 14 prvošolcev. Skupaj imajo 209 učencev in 12 oddelkov ter 2,5 oddelka podaljšanega bivanja. Po besedah ravnateljice Jelke Svenšek so na šoli prenovili kuhinjo, 2 jedilnici in 2 učilnici. Njihova šola bo ena izmed 29 v Sloveniji, kjer bodo izvajali fleksibilni urnik. »To bo na naši šoli najpomembnejša sprememba v letošnjem letu. Učenci bodo imeli manj predmetov na dan. V 3. triadi bomo uvedli tudi sorazrednike, tako da bodo učenci imeli lažji dostop do učiteljev, pa tudi učitelji bodo delno razbremenjeni,« je povedala Svenškova.
V	nedeljo so v Vitomarcih tudi uradno odprli vrata nove šole. V prvi razred se je vpisalo 11 otrok, medtem ko se jih je na matični šoli v Cerkve-njaku vpisalo natanko enkrat več. Skupaj bo šolo v Cerkve-njaku obiskovalo 330 otrok, imeli bodo 19 oddelkov in 4 oddelke podaljšanega bivanja. »Vključevali se bomo v kar nekaj projektov, kot so Ekošola, Comenius in projekt Človeške vrednote,« je povedal ravnatelj Mirko Žmavc.
V	Osnovni šoli Destrnik imajo letos skupaj 327 šolarjev, od tega 18 prvošolcev, v podružnici Trnovska vas pa skupaj 62 učencev in samo 2 prvo-šolca, zaradi česar bodo imeli 1 kombiniran razred. Novost je vrtec, ki ga bo v Trnovski vasi letos obiskovalo 28 otrok. Tudi na njihovi šoli bodo izvajali kopico projektov, med drugim projekta Ekošola in Zdrava šola. Po mnenju ravnatelja Drage Skurjenega bodo letošnje spremembe pozitivno vplivale na šolanje in bodo razbremenile učence in učitelje.
203 učenci, od tega 20 prvošolcev bo letos obiskovalo Osnovno šolo v Cirkovcah. Po besedah ravnateljice Ivanke Korez se bodo na šoli letos posvetili ljudskim običajem. Ob koncu leta bodo na to temo priredili tudi zaključno prireditev. Posvetili se bodo tudi naravoslovju in energetiki.
V	Osnovni šoli v Cirkula-nah imajo letos 9 oddelkov, 2 oddelka podaljšanega bivanja in 2 oddelka vrtca. V Cirkula-nah imajo 21 in v podružnici v Zavrču 17 prvošolcev. Skupaj imajo v Cirkulanah 168 in v Zavrču 144 šolarjev. »Kmalu bo urejeno novo igrišče v Cir-kulanah. Začeli bomo graditi tudi nov vrtec. Izvajali bomo množico interesnih dejavnosti. Sodelujemo pri projektu Phare, Zdrava šola, delamo pa tudi kopico dejavnosti, povezanih s kulturo,« je povedala ravnateljica Diana Bohak-Sabath.
Dženana Bećirović
Ptuj • Konec festivala Ptuj - odprto mesto
Ptujske ulice so bile polne
Od sobote, 26. avgusta, so ptujske ulice teden dni poživljali različni mladi ustvarjalci. Višek je dogajanje doseglo v soboto, ko so mestne ulice bile nabito polne. Velika večina ljudi je bila nad dogajanjem navdušena, saj se je za vsakega mimoidočega našlo kaj zanimivega.
Prvi in drugi dan sta bila rezervirana za letni kino. V ponedeljek so si Ptujčani lahko ogledali pravi čarodejski spektakel - na dvorišču minoritskega samostana sta ga priredila pater Mirko Pihler in Avgustino. V torek je na Mestnem trgu pote-
kala lutkovna predstava Krpe i konci, ob 20. pa je na dvorišču minoritskega samostana skupina Cortesia predstavila renesančne plese in glasbo. V sredo je na Mestnem trgu bila na ogled lutkovna predstava Zlati ključek, ob 19.30 pa še
monodrama Pavlek na terasi gostilne Rozika. V četrtek so se na Novem in Mestnem trgu predstavili otroci ptujskih vrtcev, od 15. do19. ure je potekala delavnica Ustvari svoj slogan (Loesje). Ob 19. je na terasi Gostilne PP Mario Soko-
Foto: Dzenana Bečirovič
Za vsakogar se je našlo kaj, risanje po tleh je bilo zlasti med otroki zelo priljubljeno.
lič predstavil svoje ročne spretnosti poslikave telesa. Petek je bil rezerviran za ulične artiste in žonglerje. Na Novem trgu so pod vodstvom Marka Sorša-ka potekale ulične bobnarske delavnice. Večer so popestrili različni ustvarjalci - od glasbenikov do modnih kreatorjev. Predstavila se je plesna šola Mambo, za zanimivo modno revijo pa so poskrbeli Sašo Fe-nos, Nuša in Lea iz studia Ne-wLife ter Nina Vodopivec iz skupine Tabu, ki je poskrbela za oblačila manekenk. Sledil je nastop treh odličnih glasbenikov: Mc Pis, Cheecha in Julya so ptujsko publiko navduševali z energijo in impulzivnimi ritmi hip-hopa. Višek je dogajanje doseglo v soboto, ko so ptujske ulice bile nabito polne. Jutro je bilo rezervirano za aktivno sodelovanje in ulično animacijo. Ob 20.30 se je predstavil Plesni klub Mambo, ob 21.30 pa je Infire na Mestnem trgu izvedel svojevrsten ognjeni šov. Vse dni je na Mestnem trgu bila postavljena tudi Info točka, od 10. do 13. pa so se predstavljali stanovalci Doma upokojencev. Dženana Bećirović
Ptuj • Druga grajska košnja
Pokrajinski muzej Ptuj in v njegovem imenu direktor Aleš Arih kot zakupnik in gospodar našega najdražjega dela mesta, gradu, sta na grajski hrib v soboto uspela privabiti kosce, grabljače in druge sodelavce iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, Okoljskega društva Ptuj, TD Leskovec, Aktiva kmečkih žena Hajdina, Komunalnega podjetja Ptuj, TD Ptuj, TD Polenšak,
kmetije Lovrec, Čistega mesta, Društva rojaka Janeza Puha iz Juršincev, TD Podlehnik, turistične kmetije Toplak, podjetja Gastro Marjana Skoka in še nekatere druge, ki so delo vzorno opravili.
Medse so povabili tudi kandidate za župana MO Ptuj na jesenskih volitvah, vabilu so se odzvali dr. Štefan Čelan, Jože Glazer, Rajko Fajt in Peter Pri-
božič. Pod kose jim je gledala komisija v sestavi Ervin Breznik, Ruda Slaček in Vlado Ne-deljko. Ocene niso dobili, to so prepustili volivcem, jih pa je prvi odrez zadovoljil.
Najmlajši med več kot 30 kosci je bil Denis Nedeljko, ki je pri osmih letih že spreten kosec, najstarejši, Konrad Holc iz Placarja, pa jih ima že 82. Vse sobotne tlačane, kosce, grab-
Foto: Dženana Bečirovič
Mimoidoči so lahko napisali stereotipe o drugih narodih, za katere menijo, da niso resnični.
Ptuj • Ribiška noč
Prireditev za večjo povezavo z Dravo
Po Ptujski poletni noči bo Ptuj, kot kaže, dobil tudi tradicionalno Ribiško noč, ki bo združevala vse v ptujskem turizmu, ki želijo več narediti za uveljavitev reke Drave v ponudbi najstarejšega mesta.
Grajska košnja s širokim odmevom
Čeprav so prvotno računali, da bo 2. grajska košnja šele 27. septembra kot ena od prireditev ob svetovnem dnevu turizma na Ptuju, jim je obilno avgustovsko deževje močno zakuhalo, kosce so morali na grajski hrib povabiti že skoraj mesec dni prej.
Izbor za ribiško kraljico je bil bolj zabavno obarvan, ker niso iskali lepotne kraljice, pač pa najbolj veščo v nekaterih spretnostih. Za krono so se potegovale Sanja Pintar, Petra Primožič, Nevenka Cestnik, Danijela Vrabl in Janja Fajdiga (skrajno desno); slednja je postala prva ptujska ribiška kraljica.
Črtomir Goznil<
Na grajskem hribu je v soboto tlačanilo blizu petdeset koscev, ritem so jim dajali tudi mladi harmonikarji Blaž Vurcer, Tomaž Vidovič in Tomaž Dobnik, pevska skupina Spominčica in tudi FS DPD Svoboda Bolnišnica.
ljače in še nekatere druge, je vestno popisala grajska pisar-ka Nika, v vlogi glavne grajske gospodinje pa je bila Štefka Bu-košek. Špricarji, domači kruh z zaseko in lukom, ocvirkova pogača ter druge dobrote so se več kot prilegle. Veselo vzdušje so pomagali ohranjati tudi mladi harmonikarji Blaž Vur-cer, Tomaž Vidovič in Tomaž Dobnik, zapele so Spominčice, zaplesali pa člani FS DPD Svoboda Bolnišnica Ptuj. Sobotne tlačane si je pri delu ogledala tudi grajska gospoda, prišli pa so tudi Štajerski konjeniki.
Ptujska grajska košnja se je, kot kaže, dobro prijela. Organizatorji jo nameravajo prenesti na vse slovenske gradove, ki jim je »usojeno«, da sami poskrbijo za košnjo, ker država nima denarja za te namene, na roko pa jim ne gredo tudi v lokalnih skupnostih, čeprav pa se nadvse dičijo z njimi. Če bo šlo vse po načrtih, bodo že na tretji grajski košnji na ptujskem grajskem hribu v letu 2007 gostili kosce iz drugih slovenskih gradov. Aleš Arih pričakuje, da jim bo uspelo pripraviti tudi priložnostno razstavo orodja, ki so ga nekoč in ga še danes uporabljajo pri košnji. Grajska košnja je namreč zasnovana tudi kot etnološki praznik.
Most za pešce je ponovno dokazal, da gre za odličen prireditveni prostor, ki v povezavi z reko, bližnjimi gostinci in vsemi, ki imajo reko za svojo (Brodarsko društvo Ranca, Kajakaški klub, splavarji, ribiči, Jet ski klub Miklavž ...) lahko polno zaživi. Kot organizatorji so staknili glave Gostilna Ribič, PP Gostinstvo, Kitajska restavracija, bar Maraton in LTO Ptuj, vključilo pa se je tudi okoljsko društvo Most iniciativa Ptuj. To je predstavilo projekt Aero-fest Drava 2006, ki želi v okviru mednarodnega projekta v skupno sodelovanje vključiti mesta ob porečju Drave. V soboto so na Ptuju dvignili zastavo Aerofesta, pismo o nameri za sodelovanje v projektu pa so podpisali tudi predstavniki Osijeka. Prireditve Aerofesta
bodo trajala od 7. do 9. septembra.
Na Ribiški noči so izbrali tudi ribiško kraljico, krona je z Janjo Fajdiga odšla v Lenart. Za krono ribiške kraljice se je na Ptuju potegovalo pet deklet, ob Janji še Sanja Pintar iz Ptuja, Petra Primožič iz Kidričevega, Nevenka Cestnik iz Kungote in Danijela Vrabl s Hajdine. Bolj kot za lepotni izbor je tokrat šlo za preizkus najrazličnejših spretnosti.
Ob pestri ponudbi ribjih in drugih jedi, na voljo je bila tudi tuna velikanka, so obiskovalci nove ptujske prireditve lahko uživali tudi v vožnji po Dravi z Rancarko in splavom. Bogata je bila tudi glasbena ponudba: Gašperiči, klapa More, tamburaši iz Cirkovc in violinistki.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na Ribiški noči so goste zabavali klapa More (na fotografiji), Gašperiči, tamburaši iz Cirkovc in violonistki.
Velika Nedelja • Nova politična stranka v občini Gorišnica • Predstavitev županskega kandidata
Ustanovili OO Aktivne Slovenije »Ne mislim sedeti na dveh stolčkih!«
Konec avgusta so v sejni sobi KS Velika Nedelja ustanovili OO Aktivne Slovenije. Ustanovitve se je udeležil tudi predsednik stranke Franci Kek in nagovoril prisotne.
Pobudnik ustanovitve občinskega odbora Aktivne Slovenije Ormož je bil Janez Moravec. Moravec je v tem mandatu neodvisni svetnik občinskega sveta Ormož. Na ustanovitvenem sestanku se je zbralo 39 zainteresiranih za ustanovitev stranke, njeno članstvo pa je v nekaj dneh zraslo že na 50 članov. Prvi predsednik je postal Janez Moravec; povedal je, da bodo med svoje prioritete postavili spremljanje in po možnosti aktivno sodelovanje pri delitveni bilanci med občino in novonastalima obči-
nama po načelu - tujega nočemo svojega ne damo, pri čemer pravijo, da so izgubili zaupanje v tiste, ki so jih razdružili. Aktivno želijo sodelovati pri umeščanju občine v regionalne okvire, pri ohranjanju delovnih mest in odpiranju novih, pri prizadevanjih za bolje plačana delovna mesta, napredek gospodarstva. Po svojih močeh želijo sodelovati pri črpanju sredstev iz vseh strukturnih skladov države in Evropske unije. Skrbeli bodo za okolje, predvsem za zdravo pitno vodo, za skladen razvoj občine na ko-
Člani OO LDS Gorišnica so si za prizorišče predstavitve svojega županskega kandidata, občinskega svetnika dr. Andreja Horvata, izbrali idilično okolje Dominkove domačije.
Predsednik OO Aktivne Slovenije je postal Janez Moravec.
munalnem, kmetijskem, športnem in kulturnem področju. Več pomoči bodo namenili tudi kulturnim, športnim, gasilskim, turističnim in drugim društvom, ki temeljijo na prostovoljnem delu. Urediti nameravajo tudi prostore za potrebe mladih v celotni občini.
Na bližajočih se volitvah nameravajo nastopiti z listami v vseh volilnih enotah. Svojega županskega kandidata ne bodo imeli, bodo pa svojo podporo podelili tistemu, ki bo imel najboljši program in ko bo sploh jasno, kdo vse bo kandidiral za župana občine Ormož. Občinski odbor ima proste roke za združevanje v koalicijo ali druge oblike sodelovanja z vsemi opcijami, katerih program bo vredno podpreti.
Ustanovnega sestanka se je udeležil tudi sedanji župan Vili Trofenik, kar je te dni sprožilo živahne govorice o namenu ustanavljanja stranke in njegovi vlogi pri tem. Moravec je poudaril, da se je župan sestanka udeležil na njihovo povabilo, saj je v stranki navada, da na svojo ustanovno sejo povabijo tudi aktualnega župana.
vki
»Prepričani smo, da mu vodstvenih izkušenj ne primanjkuje, da dobro pozna problematiko občine Gorišnica, zato menimo, da je dr. Andrej Horvat primeren kandidat za župana,« je odločitev stranke uvodoma pojasnil predsednik OO LDS Gorišnica Vekos-lav Čagran.
Andrej Horvat v predstavitvi svojega programa ni kritiziral dosedanjega vodenja občine, vendar je prepričan, da bi lahko
postorilo marsikaj več in bolje: »Prvenstveno menim, da je nujno povečanje vrtca v Gorišnici za tri do štiri enote, vključno z jaslimi, ki jih sedaj ni. Nadalje je potrebno absolutno aktivnejše sodelovanje mladine v delo občine, za kar jim je potrebno omogočiti materialne in prostorske pogoje, izboljšati in nadgraditi internet-ne strani občine in dati večji poudarek kulturni dediščini, zlasti Dominkovi hiši, ki bo imela vlogo
Županski kandidat dr. Andrej Horvat (na levi; ob njem predsednik OO LDS Gorišnica Vekoslav Čagran) je na novinarski konferenci podrobno predstavil svoj program videnja razvoja občine Gorišnica.
reprezentančnega objekta občine.« V nadaljevanju predstavitev svojega programa je Horvat izpostavil še nujnost širših kulturnih povezav in izmenjav s sorodnimi občinami iz EU. Posebno pozornost pa je po besedah Horvata potrebno nameniti nadaljnjemu gospodarskemu razvoju občine: »Naslednji mandat bo čas izgradnje širokega kanalizacijskega omrežja in ta projekt bo potrebno realizirati. Občina bo morala sodelovati tudi pri gradnji hitre ceste, ki jo osebno vidim tudi kot priložnost za nove obrtne cone. Zelo pomembna se mi zdi tudi uresničitev projekta Zamušanske kleti, ki bi bila stičišče gospodarstva in kulture.«
Andrej Horvat je med drugim poudaril še nujno rešitev iskanja namembnosti za nekaj starejših objektov v občini, med njimi tudi za sedaj zapuščen zadružni dom. Prav tako se bo kot morebitni župan zavzel za ureditev odnosov glede nogometnega igrišča med župnijo in občino (gre za dolgoletni denacionalizacijski spor, ki še vedno ni rešen, op. a.) ter v zvezi s tem še dodal: »Pri razrešitvi te problematike ne mislim sedeti na dveh stolčkih!«
SM
Ormož • Predstavitev županskega kandidata
"Doslej smo se uspešno le sprli!"
Minuli petek je mag. Boštjan Štefančič, kandidat za župana občine Ormož iz vrst SDS, v domu kulture javnosti predstavil svoj program, ki ga je poimenoval Program za prihodnost pod geslom Novi župan - nova pot.
V	uvodu je predsednik OO SDS Branko Šumenjak povedal, da na dosedanjih volitvah niso nastopali s svojim županskim kandidatom, ampak so vedno podprli kandidaturo Alojza Soka. Vendar so bili letos mnenja, da je stranka prepoznavna le, ko gre na volitve z lastnim kandidatom, odločili so se za povsem novega kandidata, saj so se Ormoža-ni menda naveličali vedno istih obrazov.
Boštjan Štefančič je 42-let-ni magister agronomskih znanosti. Je Ormožan, poročen, oče dveh otrok, zaposlen kot kmetijski inšpektor. Označil se je za ateista, ki spoštuje načela krščanskega humanizma. Je mnenja, da je treba delati strokovno, pošteno in odgovorno do drugih ljudi.
V	osnovnih strateških ciljih je poudaril, da se v SDS zavzemajo za državo, ki naj bo gospodarsko uspešna, socialno pravična, okolju prijazna in se opira na univerzalne vrednote svobode, pravičnosti, solidarnosti in domoljubja. Tako naj bi bile urejene tudi lokalne skupnosti. Ormož želi narediti za uspešno, z okoljem povezano skupnost, ki bo s svojo blaginjo, neokrnjeno naravo, prijaznimi in pridnimi ljudmi postala privlačna za življenje. Sedaj se občina, po Štefanči-čevem mnenju, vrti v krogu, vse se je začelo ustavljati in ni
nobenega razvoja.
Med gospodarskimi cilji je izpostavil spodbujanje in pospeševanje podjetništva, čimprejšnje razširitev in dokončanje obstoječe obrtne cone in izgradnjo logističnega centra in terminala za tovorna vozila ob meji. Med prioritetami je ohranitev TsO in razširitev njene proizvodnje z biogorivi. Štefančič je mnenja, da je treba staviti na turizem, revitalizirati blagovno znamko Jeruzalem, posodobiti vinske ceste, ponudbo in turistične produkte. Zdi se mu nepravilno, da naša pretežno kmetijska občina v svojem 3 milijarde težkem proračunu namenja le 11 milijonov za kmetijstvo. »To
je neresno, zato ni čudno, da ostajajo sredstva neizkoriščena, saj jih je dovolj le za polovico malo boljšega traktorja.« Štefančič je poudaril, da želi vzpodbuditi sodelovanje s sosednjimi občinami, tudi ptujsko, in povezovanje v regijo. Na tem področju je bilo doslej narejenega premalo, »saj smo se doslej glede tega vprašanja le uspešno sprli z vsemi«. Več pristojnosti in denarja bi županski kandidat namenil tudi krajevnim skupnostim. Lokalna okolja namreč več ne razmišljajo o svojem napredku, ni idej in iniciative, saj zanj ne vidijo nobene možnosti.
Mag. Štefančič je izpostavil potrebo po izgradnji okolju
prijaznega odlagališča odpadkov, čistilnih naprav za odpadne vode, zagotavljanje pitne vode, zavzel bi se za izboljšanje cestne in železniške povezave Ormoža s svetom, pomemben se mu zdi tudi dostop do kabelske televizije in širokopasovnega interneta. Med prioritetami je
oživitev mestnega jedra, dvig izobrazbene strukture ljudi, omogočanje pogojev za izvajanje srednješolskih programov, uvedba visokošolskega izobraževanja in zagotavljanje primarnega zdravstvenega varstva z ustreznimi ambulantami in lekarnami v vseh krajevnih skupnostih.
Če bi postal župan, bo mag. Boštjan Štefančič, za občane dosegljiv pet dni v tednu in ne le ob sobotah, je še povedal. Potem pa je skupaj z ansamblom zaigral še nekaj poskočnih domačih melodij in se s somišljeniki zadržal na kozarčku vina.
vki
Mag. Boštjan Štefančič, kandidat za župana občine Ormož, je svo program za prihodnost predstavil minuli petek v domu kulture.
Ptuj • Stojan Žižek zbira podpise
Za kandidaturo 401 glas
Še ne 50-letni Stojan Žižek, po poklicu strojni tehnik, bo, kot kaže trenutno, edini neodvisni kandidat za župana MO Ptuj.
Za to mora do 27. septembra zbrati 401 glas podpore volivcev (2 odstotka od skupnega števila volivcev v MO Ptuj). S tem si bo zagotovil podporo, ki jo potrebuje za vložitev neodvisne kandidature na letošnjih lokalnih volitvah. Z dnem vložitve potrebnega števila podpore bo postal tudi uradno neodvisni kandidat za župana MO Ptuj. Stojan Žižek v županske volitve na Ptuju vstopa z motom: »Z majhnimi koraki do kvalitetnih sprememb«, ker želi v sodelovanju z novo listo, Listo mestnih četrti Ptuja, nekaj spremeniti na nižji ravni lokalne samouprave. Obrazec podpore
Stojanu Žižku lahko volivci izpol-	poto: am™
nijo v preddverju Upravne enote Ptujčanke in Ptujčani lahko glas podpore za zdaj edinemu ne-na Ptuju v času uradnih ur.	odvisnemu kandidatu za župana MO Ptuj Stojanu Žižku oddajo v
MG predverju Upravne enote na Ptuju.
Foto: SM
Foto: vki
Štatenberg • 15. likovna kolonija
Ko slišiš ptico v duši
Otvoritve jubilejne likovne kolonije na gradu Štatenberg so se udeležili številni ljubitelji slikarske umetnosti, sodelujočim umetnikom pa je posebna priznanja za sodelovanje podelila županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen.
v nedeljo, 27. avgusta, so se na gradu Štatenberg zbrali številni ljubitelji slikarske umetnosti na otvoritvi razstave 15. likovne kolonije, ki je potekala od 24. do 27. avgusta. Njen idejni vodja je slikar Branko Gajšt. Že petnajstič je na ta konec naše domovine vabil slikarje - na gradu Šta-tenberg se jih predstavlja 15: Bogdan Čobal iz Maribora, Igor Dacinger iz Slovenske Bistrice, Igor Dolenc iz Ljubljane, Lučka Falk in Matjaž Duh iz Maribora, Jože Foltin iz Ptuja, Bogomir Jurtela z Janškega Vrha in Drago Kopše z Zgornje Polskave, Petar Lazarević iz Ljubljane, Zoran Ogrinc iz Slovenj Gradca, Niko Ribič iz Maribora, Gre-

Otvoritev razstave sta z glasbo pospremila Janja in Martin Belič.
gor Samastur iz Ptuja, Zdenka Vinšek z Iga ter Nada Zidarič iz Maribora, občudujemo pa lahko tudi likovni prispevek
Branka Gajšta s Sestrž.
Otvoritev razstave so zaznamovale spodbudne besede povezovalke kulturnega
programa Janje Kolar iz Ma-kol in županov treh sosednjih občin: Irene Majcen, županje Slovenske Bistrice, dr. Darinke Fakin, županje Majšperka, ter Antona Butolena, župana Žetal. Njihovo osrednje sporočilo je bila pohvala organizatorjema kolonije - Branku Gajštu in JSKD Slovenska Bistrica ter sodelujočim umetnikom za prekrasne umetnine, ki občudovalca popeljejo v svet, v katerem skušamo, kot se je v spremljevalnem biltenu kolonije izrazila Darja Belič, slišati ptico v duši.
Otvoritev razstave sta glasbeno opremila Janja in Martin Belič, mlada glasbenika iz Poljčan; Martina, izvrstnega flavtista, ki svoje glasbeno znanje pridobiva pod strokovnim vodstvom Irene Gra-fenauer v nemškem Stuttgartu, je na klavirju spremljala njegova sestra Janja, ki glasbo študira v avstrijskem Gradcu.
Likovne stvaritve 15. likovne kolonije Štatenberg, odsev narave, dediščino preteklosti in vzpodbudo prihajajočih dni lahko v grajskih sobanah štatenberškega gradu občudujete do konca septembra.
Zlatka Lampret
Ptuj • II. Folkfest v Termah Ptuj
Festival najboljših foklornih skupin
V amfiteatru Term Ptuj je 3. septembra FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, ki je letos zelo odmevno praznovala svojo 30-letnico uspešnega delovanja, organizirala že drugo prireditev Folkfest.
Foto: Črtomir Goznik
FS Sava iz Kranja se je predstavila s fantovskim krstom na Gorenjskem in rezijanskimi plesi.
Letos je v goste povabila FS Sava Kranj, predstavila se je s fantovskim krstom na Gorenjskem in rezijanskimi plesi, Kud Cestica, ki je predstavila plese zahodnega dela Varaždina, s šegami in navadami svatovskega obreda Ptujskega polja je nastopila FS PD Ruda Sever Gorišnica, FS Klagenfurt Worthersee je odplesala plese iz Jauntala, FS Rožmarin Dolena pa štajerske plese.
Folkfest želi v bodoči biti sestavni del ptujskega poletnega dogajanja na ulicah in trgih Ptuja, zato bodo prireditev še ambiciozneje zastavili kot doslej. Udeležencem drugega Folkfesta 2006 na Ptuju so podelili priznanja, ki jih bodo spominjala na začetek novega folklornega festivala.
MG
S plesi zahodnega dela Varaždina je nastopila KUD Cestica.
Foto: Črtomir Goznik
Zahvala donatorjem
OŠ Cirkulane-Zavrč se zahvaljuje vsem donatorjem na koncertu Davorja Borna 23. 6. 2006 v Cirkulanah. Koncert je bil organiziran v čast Klemnu Prelogu iz Cirkulan, učencu OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Klemen Prelog je naš prijatelj, ki je zaradi bolezni priklenjen na invalidski voziček. Letos je končal 9. razred OŠ dr Ljudevita Pivka v Ptuju. Že dolgo si je želel obiskati koncert Davorja Borna, vendar se ga zaradi omenjenih okoliščin na drugih lokacijah ni mogel udeležiti.
Na koncertu so bili tudi učenci naše šole iz Cirkulan in Zavrča ter njihovi starši. Skupni znesek, ki je bil zbran, v vrednosti 373.750,00 SIT, smo izročili Klemnu Prelogu.
Vsem donatorjem se za njihovo izkazano humanost iskreno zahvaljujemo.
Učenci in kolektiv OŠ Cirkulane-Zavrč
Recenzijski izvod
Abbe Pierre in Frederic Lenoir Moj Bog ^ zakaj?
Tržič. Učila International, 2006
Henri Groues je sve-Abbé Pierre	tovno znani francoski
in Frédéric Lenoir	katoliški duhovnik,
bolj znan pod psevdonimom abbe Pierre, TV T • -Q	in s tem imenom že
■LVIL)J lJUg ... sinonim za pomoč re-1	•	vežem in brezdomcem.
. V 26 kratkih poglavjih J	spregovori abbe Pierre
(5- avgusta je dopolnil 94 let), brez dkike na jeziku o temeljnih krščanskih vprašanjih in smislu življenja. Je božji upornik, ustanovitelj združenja Emmaus, ki noče sprejeti revščine in trpljenja, in pred kratkim izbran kot tretji najpomembnejši Francoz, takoj za de Gaullom in Marie Curie.
Njegov kritičen glas ne prizanaša nikomur, ne papežu ne predsednikom. Ne more se sprijazniti z velikansko težo trpljenja, ki spremlja človeka že od stvarjenja. Smiselživljenja je ljubiti, smisel stvarjenja, na ljubezen odgovoriti z ljubeznijo. Vendar ljubezen ne preprečuje trpljenja! Prijateljuje z dalajlamo in se strinja, daje vse trpljenje in vsako, ki ga premagamo, je priložnost za osebno rast. Naš duh je ustvarjen, da išče Boga, in popolno zadovoljstvo se lahko rodi le v srečanju z večnostjo. V njegovem življenju ni bilo prostora za ljubezensko razmerje, čeprav gaje imel, kar je samo povzročilo nezadovoljstvo in spoznanje, da to ni on. Ne odobrava pa dvojnega življenja duhovnikov. Prepričan je, da bi morali v cerkvi obstajati poročeni in samski duhovniki. Tudi Jezus je izbral poročene in samske apostole. Rešen bi bil problem pomanjkanja duhovnikov, število tistih v celibatu, bi se ne zmanjšalo, zato ne more razumeti pokojnega papeža, saj katoliška cerkev dovoljuje protestantskim skupnostim posvečenje poročenih duhovnikov. Občudoval je papežev humanizem, ni pa se strinjal z njegovimi stališči o neuporabi kondomov. Mnogi so se bali izvolitve strašnega Ratzingerja za papeža, sam meni, da se bo spremenil in postal strpnejši in velikodušnejši. Poroki istospolnih partnerjev bi bilo bolje reči »zveza«, vprašanje njihove posvojitve otrok pa naj znanstveno utemeljijo psihologi. Cerkev mora v 21. stoletju urediti vprašanje položaja žensk. Obeh papežev ni razumel, ko sta trdila, da je posvečenje žensk nezdružljivo z bistvom krščanske vere. Še skoraj po osemdesetih letih ga vznemirita besedi, izgovorjeni po vstajenju Jezusa, »Marija« in »Rabuni«. Izražata vso skrivnost utelešenja in odrešenja in ljubezen Boga do človeštva. Teza o poroki Jezusa z Marijo Magdaleno ni skalila njegove vere. Ne pritrjuje ne enim ne drugim, zdi pa se mu, da to v ničemer ne spremeni bistva krščanske vere. V nasprotju z Jezusom, ki je poosebljal človeško in božansko naravo, je imela Marija le človeško. Z dogmo leta 1950 o njenem vnebovzetju so iz nje napravili »kvazibožanstvo«. Do Marije čuti neznansko nežnost, njen kult čaščenja pa je že presegel čaščenje Stvarnika in to je idolatrija. Temeljno vprašanje krščanske teologije je vprašanje izvirnega greha. Kako je nastal človek, je osnovnošolska učna snov. Manj znano je, da je Janez Pavel II. oktobra 1996 svečano priznal utemeljenost evolucijske teorije! Vse življenje je razmišljal o tem, da je prišel Jezus, da bi dal »odkupnino« za človeštvo. Prišel nas je osvobodit samih sebe, da se po-novnopovežemo z božanskim izvorom. Zakaj Jezus ni ostal med nami? Jezus govori in deluje v vsakem kristjanu. Krščanstvo je evangelij, ki se nadaljuje. Verjame, da je Kristus prisoten v hostiji, in zato ne išče razumskih razlag. Jezus je vztrajal pri ločitvi politike in vere, česar so se držali tudi kristjani v prvih stoletjih. Cerkev je postala s Konstantinom v 4. stoletju politična sila, ki je hotela voditi družbo, kar naj bi zaključil Drugi vatikanski koncil. Še vedno je papeževa moč prevelika in je odsev papež/cesar. Evangeliji so odsev vere prvih krščanskih skupnosti, ne smemo jih razumeti dobesedno, saj se pogosto ne skladajo z zgodovinsko resnico.
Skrivnost troedinega Boga doume s srcem. Ko bo prispel v nebesa, bo njegovo prvo vprašanje: »Kako vi, sveta Trojica, dosežete, da se nikoli ne sporečete?« Cerkev se mora znova lotiti vprašanja »greha«. Obstoj pekla ni potrdil noben koncil! Odvratna je bila ideja križarstva, prelivanje krvi z namenom osvoboditve krajev iz Jezusovega življenja. Nič drugače ni z Bushevo vojno na Bližnjem vzhodu. Bog je njegova ljubezen. Čaka, da bo zaživel v njegovi prisotnosti.
Vladimir Kajzovar
Strelstvo
Jasmina Maček najboljša Slovenka na EP
Stran 8
Nogomet
Začenja se operacija Avstrija-Švica 2008
Stran 8
Košarka
Španci so se otresli slovesa večnih poražencev Stran 9 15. ptujski maraton
Najhitrejša I. Šalamun in D. Grandovec
Stran 9
Nogomet
Petica Zavrča, remi v Gerečji vasi
Stran 10
Motociklizem
V Hajdošah tokrat več kot tisoč gledalcev
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Prijateljska mednarodna tekma
Sturm se Je razigral na Ptuju
Drava - Puntigamer Sturm 1:3 (0:3)
STRELCI: 0:1 Rabihou (15.), 0:2 Nzuzi (27.), 0:3 Rabihou (44), 1:3 Boštnjak (59.)
DRAVA: Dabanovič, Lunder, Emeršič, Zajc, Ohunta, Ogu, Tisnikar, Horvat, Trenevski, Zilič, Tiganj - igrali so še: Ger-mič, Toplak, Jonathan, Boštnjak, Prejac, Zečevič,Gorinšek, Drevenšek in Kelenc. Trener: Dražen Besek
Prijateljska tekma med Dravo in Sturmom je bila dobra priložnost za nekatere mlajše domače igralce, da se dokažejo, prav tako pa smo na igrišču videli tudi tri nove mlade igralce iz Nigerije: Ohunta, Ogua in Johnathana, ki so na preizkušnji na Ptuju. Obe ekipi sta že v začetku tekme nakazali, da bosta igrali ofenziven nogomet, vendar je bil pri tem pristopu precej uspešnejši Sturm. Gostje
Navijaška skupina Kurenti
Če želite navijati za Dravo, je navijaška skupina Kurenti pravi naslov za vas. Več informacij lahko dobite pri Dejanu Horvatu, vodji navijaške skupine Kurenti (GSM: 031 749 721).
so si predvsem po zaslugi hitrih napadalcev pripravili nekaj izrazitih priložnosti, medtem ko so domači nogometaši preveč zadrževali žogo in so celoten prvi polčas le trikrat streljali na gol. V 15. minuti so gostje povedli, vratarju Dabanoviču pa se modri lahko zahvalijo, da
v prvi polovici polčasa niso dobili še kakšnega zadetka. Kljub njegovim obrambam se ekipa ni prebudila, ampak je do konca prvega polčasa prejela še dva zadetka.
Drugi del je bil s stališča Drave konkretnejši in tudi z igro v zadnjih tridesetih minutah
Nogomet • 2. SNL
Nepričakovan poraz s Krškim
4.	TRIGLAV 4	2 11
5.	RUDAR VELENJE 4	2 1 1
6.	ZAGORJE 4	12 1
7.	KRŠKO 4	112
8.	DRAVINJA DUOL 4	1 0 3
9.	ALUMINIJ 4	10 3
10.	MURA 05 4	0 2 2
3:1 5:4 4:4
4:9	4
3:7	3
4:9	3
6:8	2
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so tokrat izgubili na domačem igrišču proti ekipi Krškega; nemočen je bil tudi Ivan Firer (Aluminij, rdeči dres).
Drava odslej s tremi Nigerijci
NK Drava je močnejši za tri mlade nogometaše iz Nigerije, so sporočili iz klubskega vodstva. Ptujski prvoligaš je z 19-let-nim nogometašem Ohunto Eugenom Obijem ter leto dni starejšima Ogujem Johnom Ugochukwujem in Jonathanom Endouranceom Odirijempodpisal dveletne pogodbe.
Za mnenje o trojici mladih Afričanov smo zaprosili tudi trenerja Dražena Beseka, ki nam je povedal naslednje: »Ti trije mladi nogometaši iz Nigerije, ki se pripravljajo na igranje v Evropi, so prišli pretekli teden na preizkušnjo v naš klub, z nami so opravili nekaj treningov, v petek pa so odigrali tudi prijateljsko tekmo s Sturmom; dva sta napadalca, eden pa igra na mestu defenzivnega veznega igralca. Imajo odlične fizične predispozicije in samo od njih je odvisno, kako hitro bodo napredovali. Po končani fazi prilagoditve bodo enakovredno konkurirali za mesto v prvi ekipi.
K nam so prišli na preizkušnjo zaradi dobrega sodelovanja našega kluba z italijanskim prvoligašem Udinesejem; pričakujemo, da se bo to razvilo v obojestransko korist.«
Foto: Črtomir Goznik
Največja zanimivost tekme med Dravo in Sturmom so bili novi trije temnopolti nogometaši v dresu Drave; prihajajo iz Nigerije in so letniki '87 in '88.
je lahko domači trener Dražen Besek zadovoljen. Trojica Boštnjak, Gorinšek in Kelenc je z vstopom na igrišče poživila igro. Gorinšek je po podaji Kelenca z leve strani streljal z roba kazenskega prostora le malo mimo vrat. Že v naslednjem napadu je Gorinšek po-
dal na desni strani lepo žogo do Tignja, ki pa je iz bližine z glavo za las zgrešil. Tretja konkretna akcija Drave v drugem delu je prinesla znižanje rezultata. Kelenc se je spet poigral z obrambo Sturma in je poslal zelo uporabno žogo v sredino kazenskega prostora, kjer se je najboljše znašel Boštnjak ter z lahkoto iz bližine zadel. S hitrejšo in podjetnejšo igro so modri prevladovali do konca tekme, vendar jim je pri zaključnih strelih zmanjkalo malo sreče (dvakrat so zadeli tudi v okvir vrat - Bošnjak in Drevenšek). Sturm je tudi v drugem delu imel nekaj polpriložnosti in je gledano skozi vso tekmo zasluženo zmagal. Drava je le na čase pokazala dobro igro in ji bo reprezentančni odmor vse-
kakor prišel prav, da popravi fizično pripravljenost in se še boljše uigra.
Dražen Besek, trener Drave: »Na tej tekmi sem dal priložnost predvsem mladim igralcem, da se izkažejo. Videl sem nekatere individualne kvalitete posameznikov, preizkusil sem tudi nekaj novih kombinacij. Z igro svojih igralcev nisem najbolj zadovoljen, ampak na to ne vpliva rezultat in poraz, ampak sem tokrat spoznaval bolj karakter svojih igralcev, saj zame ne štejejo imena, ampak kvaliteta igralcev.«
David Breznik
Vodstvo NK Drave se je odločilo za prekinitev nagradne igre »Z navijanjem do Sparka«,
REZULTATI 4. KROGA: Aluminij - Krško 1:2 (0:0), Rudar Velenje - Zagorje 1:1 (1:0), Dravinja Duol - Bonifi-ka 1:4 (1:1), Mura 05 - Tinex Šenčur 2:2 (1:0), Triglav - Livar 0:1 (0:0)
1.	BONIFIKA 4 3 0 1 11:7 9
2.	LIVAR 4 3 0 1 8:5 9
3.	TINEX ŠENČUR 4 2 11 11:5 7
Aluminij - Krško 1:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Zorko (62), 0:2 Lukačič (70), 1:2 Čeh (81)
ALUMINIJ: Rozman, Golo-b,TopoIovec, Krajcer, Mlinarič, Dončec, Medved (od 53. Ši-menko ), Dugolin, Firer (od 65 Čeh ), Đakovič, Veselič (od 46. Marinič ). Trener: Edin Osma-novič.
Nogometaši Aluminija so v nedeljo na domačem igrišču doživeli v srečanju z ekipo Krškega zeIo neprijeten poraz. Od srečanja so si obetaIi zmago, s katero bi pozabiIi na slabo igro in poraz v preteklem krogu v Ivančni Gorici. A že začetek je deIno nakazaI potek srečanja: po napaki Goloba v 3. minuti, ko je nespretno izbiI žogo do gostujočega napadalca Zorka, je ta od presenečenja iz ugodnega poIožaja streIjaI preko domačih vrat. V sedmi minuti je domači napadaIec Firer z razdalje 25 metrov streljal iz obrata v vratarjev levi zgornji kot, toda vratar Krškega je streI atraktivno ubraniI. V 20. minuti je Iepo po Ievi strani prodiraI VeseIič, se znašeI sam pred vrati gostov, žoge pa ni uspeI potisniti v mrežo, enako tudi ne Firer iz drugega poizkusa. Igra domačih je v nadaIjevanju postajaIa vse boIj nepovezana, predvsem so hitro izgubIjaIi žoge. Tudi gostje niso prikazaIi boIjše igre, tako da bodo gIe-daIci hitro pozabiIi ta deI igre.
PričakovaIi smo, da bodo nogometaši AIuminija boIje nadaIjevaIi v drugem poIčasu, vendar se to na žaIost njihovih
najzvestejših privržencev ni dogodiIo. DeIaIi so števiIne napake in gostje so bili vedno bIižje vodstvu. To se je zgodi-Io v 62. minuti, ko je domača obramba pozabiIa na Zorka in osem minut kasneje še na Lu-kačiča. S tem so biIe možnosti AIuminija za ugoden izid bistveno zmanjšane. V 81. minuti je rezuItat znižaI Sandi Čeh. V zadnjih devetih minutah bi Kidričani Iahko ceIo izenačiIi, vendar so DugoIin, Marinič in Čeh zgrešiIi iz ugodnih poIoža-jev in tako so se zmage povsem zasIuženo veseIiIi nogometaši iz Krškega.
Danilo Klajnšek

C
AL d.o.o.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o. Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Piše: Tadej Podvršek
Začenja se operacija Avstrija-Svica 2008
Klubsko nogometno dogajanje bo ta teden potisnjeno v ozadje, saj se v sredo tudi za slovensko nogometno reprezentanco začnejo kvalifikacije za evropski prvenstvo 2008, ki bo v Avstriji in Švici.
Reprezentanca se v zadnjem času otepa s številnimi težavami. Ob že standardnih, da nekateri reprezentanti ne igrajo v svojih klubih, da so slabo pripravljeni, so sedaj aktualni še očitki selektorju Oblaku, da favorizira t. i. svoje igralce (Aljančič) oziroma da igrajo nekateri, ki so v sorodstvu z ljudmi, ki imajo v rokah škarje in platno našega nogometa (Zavrl). Ko je zdajšnji selektor prišel na to mesto, je obljubil temeljito pomladitev moštva, ta pa se v dveh letih, kljub temu da v reprezentanci igrajo nekateri mlajši igralci, še ni zgodila v celoti. Prav tako se je v tem času v nacionalni selekciji zvrstilo okrog 40 nogometašev, jedra ekipe in prepoznavne igre pa še zdaj nimamo. Najboljša selekcija ni poligon za testiranje in razne poizkuse, temveč morajo v njej vedno in povsod igrati najboljši. Prav zaradi teh stvari in slabosti, kar je nenazadnje pokazala tudi nedavna prijateljska tekma z Izraelom, smo lahko upravičeno zaskrbljeni in spesi-mizmom pričakujemo novo kvalifikacijsko obdobje, za namečekpa bomo še igrali v izredno težki skupini. Najbolje bi seveda bilo, da bi nas fantje na igrišču demantirali in se uvrstili na evropsko prvenstvo, to pa bo zelo, zelo težko, če že ne misija nemogoče. Toda v nogometu se čudeži še vedno dogajajo, kar smo nenazadnje že dokazali z uvrstitvijo na svetovno in evropsko prvenstvo, in dokler je tako, puške v koruzo ne smemo vreči.
Naši prvi nasprotniki bodo Bolgari, ki jih vodi prekaljeni Hristo Stojčkov. Imajo mlado, zelo talentirano moštvo, z nekaj izkušenimi posamezniki in mnogi so mnenja, da je spet napočil čas, da Bolgari zaigrajo na katerem od velikih tekmovanj. S. Petrov, M. Petrov, Berbatov in ostali so nedvomno porok za to, poleg tega pa ni nepomemben podatek, da si je bolgarski klubski nogomet v zadnjem času ustvaril ugled v Evropi. Prav gotovo bodo kandidati za vrh v naši skupini.
Podobno kot za Bolgare bi lahko rekli za njihove sosede Romune. Tudi oni so tako kot večina Balkancev odlično tehnično podkovani, pomlajeno moštvo, ki ga poleg »legionarjev«, ki igrajo v tujini (Mutu, Chivu pretežno sestavljajo igralci bukareštanskega velikana Steaue (Dica in njegovih manjših bratov Rapida in Dinama ter imajo ogromen potencial. Moštvo, kjer je včasih kraljeval Gheorghe Hagi, bo prav gotovo krojilo mesta pri vrhu lestvice, remi v derbiju z Bolgari to tudi potrjuje.
Belorusi so naš stari znanec že iz prejšnjega kvalifikacijskega ciklusa za svetovno prvenstvo. Takrat smo z njimi dvakrat remizirali, tokat pa bo potrebno kaj več, če bomo hoteli zasesti prvo ali drugo mesto v skupini. Igra Belorusov se še vedno vrti okoli Arenalovega igralca Hleba. Tudi ostali vse bolj zapuščajo domovino, saj jih privlačijo ponudbe bogatejših klubov iz nogometno razvitejših držav. Gre za zelo neugodno reprezentanco, ki lahko premaga vsakogar, a lahko tudi od vsakega nasprotnika izgubi.
Albanci so bili zaradi vzdušja na njihovih stadionih vedno težek nasprotnik za vsakogar. Zdaj, koje selektor-sko žezlo prevzel izkušeni lisjak Otto Barić in jim vcepil še taktično disciplino, bo še težje. Predvsem na njihovem terenu pred fanatičnimi navijači bodo Bogdani, Tare in druščina zelo neugodni. V Tirani se bo marsikdo od favoritov opekel.
Nizozemska je prav gotovo favorit številka ena v naši skupini. Vse drugo razen prvega mesta bi bilo za moštvo legendarnega Marca Van Bastna veliko razočaranje. Ogromno igralcev igra v tujini, iz domačih logov jih daje predvsem četvorka PSV, Ajax, Feyenoord in AZ Alkmaar. Težave, ki so moštvo razjedale v preteklosti (delitev znotraj moštva po rasni sestavi), je Van Basten uspešno odpravil, tako da javnost upa, da bi se lahko na prvenstvu čez dve leti ponovilo leto 1988, ko so »oranje« osvojili naslov najboljšega na Stari celini. Da se bodo tja sploh uvrstili, pa tako ali tako nihče ne dvomi.
Največji outsider v naši skupini je vsaj na papirju Luksemburg. Toda v nogometu ni lahkih nasprotnikov, o čemer so se lahko že v soboto prepričali Nizozemci, ki so z ogromnimi težavami strli odpor žilavih Luksem-buržanov. Njihov najbolj znani igralec je Streller, cilj ekipe pa je odigrati po najboljših močeh in ujeti kakšnega favorita na krivi nogi.
Skupina G kvalifikacij za evropsko prvenstvo je nedvomno zelo težka in izenačena. Oblakovi varovanci bodo prav gotovo imeli težko delo in samo upamo lahko, da se bodo predstavili v čim boljši luči. Važno je, da naši fantje pustijo na vsaki tekmi srce na igrišču, in tudi če rezultati ne bodo vrhunski, jim tega ne bo nihče zameril. Želimo si tudi, da bi bil stadion v Celju, kjer bo naša izbrana vrsta gostila domače tekme, večkrat bolj poln, kot pa je bil to običaj do sedaj. O tem, zakaj se tekme igrajo na stadionu brez »duše« in ne drugje, pa bomo pisali drugič.
Strelstvo • EP s puško šibrenico
Jasmina Maček najboljša Slovenka
V	Gaju pri Pragerskem se je v nedeljo končalo letošnje evropsko prvenstvo v streljanju s puško šibre-nico. Najboljšo slovensko uvrstitev je že v soboto v ženskem trapu dosegla Jasmina Maček (63), ki je bila 14. Zmago je slavila Italijanka Arianna Perilli (69/88) pred Francozinjo Delphine Racinet (69/87) in Slovakinjo Zuzano Stefanecko-vo (69/87). Ekipno, kjer Slovenija ni tekmovala, so bile najboljše Francozinje (205).
V	moški konkurenci je prav tako zmagal Italijan Er-minio Frasca (144/120) pred
Portugalcem Josejem Fario (141/119), tretje mesto pa si je po dodatnih strelih priboril Španec Alberto Fernandez (140+4/119). Najboljši Slovenec je bil Denis Vatovec (111) na 49. mestu. Boštjan Maček (110) je končal na 52., Matej Žniderčič (104) pa na 69. mestu. V ekipni moški konkurenci so zmagali Italijani (354), Slovenci so bili 17. (325).
Med mladinci je ekipno slavila Francija (335), Slovenci Boštjan Markelc, Mark Sojer in Žan Šfiligoj (312) so bili sedmi. Posamično je bil Mar-kelc 20. (106), Sojer 30. (103), Šfiligoj pa 31. (103). Zlato si je pristreljal Britanec Aaron Hea-
Ormožani tretji na Šilčevem memorialu
Kot že tradicija veleva, se Ormožani pred začetkom prvenstva	udeležijo
dvodnevnega turnirja v spomin na nekdanjega velikana slovenskega rokometa Jožeta Šilca. Nastopilo je šest moštev, predtekmovalni skupini pa sta potekali v Ribnici ter Škofji Loki. Ormožani so prvi dan v Škofji Loki razočarali in izgubili proti Slovanu (27:28) ter s težavo premagali 1.B-ligaša iz Škofje Loke (27:25). V tekmi za tretje mesto so "jeruzalemčki" premagali SVIŠ, povratnika v elitno druščino (28:23). V finalu Šilčevega memoriala je Ribnica premagala ljubljanski Slovan (29:27). Po zmagi nad Sevnico (27:26) so peto mesto osvojili rokometaši Terma. Za najboljšega igralca je bil proglašen Leon Mikulin (Ribnica), najboljši strelec turnirja je postal David Kovač (Slovan) s 24 goli, najboljši vratar pa je bil Grega Čudič (Jeruzalem Ormož). Po turnirju je trener Saša Prapotnik dejal: „V naši igri je še preveč nihanj. Tako smo prvi dan tunirja odigrali odličen prvi polčas proti Slovanu, nato pa povsem padli. Nič kaj boljše ni bilo proti Termu in te padce v igri moramo do prvenstva odpraviti. V petek (ob 19.00 v ŠD Hardek) nas čaka generalka z Gorenjem in šele tam bomo videli, kje smo in kaj lahko pričakujemo od prvenstva."
Rezultati:
Jeruzalem - Slovan 27:28 (15:10), Termo - Jeruzalem 25:27 (9:10).
Za 3. mesto: Jeruzalem - Sviš 28:23 (12:9).
UK
Foto: Alenka Slavinec
Italijani so bili najuspešnejši udeleženci EP.
Foto: Crtromir Goznik
EP se je kot gledalec udeležeil tudi najboljši slovenski strelec Raj-mond Debevec (drugi z desne).
Rokomet • Prijateljske tekme
Dve zmagi Ptujčank na Reki
V hrvaškem pristaniškem mestu Reki je potekal zanimiv mednarodni ženski rokometni turnir, na katerem so ob domači ekipi Zameta nastopile še Arena iz Pulja, Sesvete in ŽRK Mercator Tenzor Ptuj. Ptujčan-ke že kar nekaj časa nenehno trenirajo in igrajo na močnih pripravljalnih srečanjih; vse je usmerjeno k čim večji uigra-nosti ekipe pred novo sezono, v kateri si obetajo visoko uvrstitev v državnem prvenstvu in uspešne nastope v pokalu EHF.
Na Reki so Ptujčanke v soboto odigrale dve tekmi. Najprej so premagale domače rokome-tašice, čeprav se jim v prvem polčasu ni pisalo nič kaj dobrega, saj so igralke Zameta vodile s tremi zadetki prednosti. V drugem polčasu pa je prišla do izraza večja kvaliteta in boljša igra Slovenk, tako da ni bilo težav glede zmagovalca.
ding (140/119), srebro Italijan Daniele Resca (137/115), bron pa Ukrajinec Jurij Nikandrov (136/114).
Slovenci so svoje predstavnike na tem EP, kjer je nastopilo 381 tekmovalk in tekmovalcev iz 39 držav, imeli še v discipli-
V drugem srečanju so igralke ŽRK Mercator Tenzor Ptuj zaigrale v zelo visokem ritmu, ki ga nasprotnice iz Sesvet niso uspele spremljati. Prvi polčas je igrala najboljša ptujska sed-merka, v nadaljevanju tekme pa je trener Mišo Toplak dal priložnost še preostalim igralkam. Na koncu so bile Ptuj-čanke boljše od nasprotnic za trinajst zadetkov. Obe vratar-ki, Rajišičeva in Marinčkova, sta v prvem srečanju imeli 22 obramb, v drugem pa 32, najboljša strelka pa je bila Mojca Derčar, ki je v prvem srečanju dosegla11, v drugem pa 13 zadetkov.
Rezultati:
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Zamet 31:26 (12:15);, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Sesvete 40:27 (20:13);.
Dve zmagi Velike Nedelje, ena Gorišnice
Foto: Crtromir Goznik
Sanja Potočnjak (ZRK MT Ptuj, modri dres) se po vrnitvi s kadetskega SP v Kanadi, kjer je nastopala za reprezentanco Slovenije, spet privaja na delo v klubu.
ni dvojni trap v moški konkurenci, kjer so Aleš Strgar (107), Oskar Šmid (102) in Sandi Ro-lih (100) zasedli 25., 26. oziroma 27. mesto. Slavil je Rus Vasilij Mosin (186/138).
sta
Rokometni klub Gorišnica je bil organizator 2. memori-alnega rokometnega turnirja v počastitev njihovega tragično preminulega mladega rokome-taša Alena Kesarja. Na turnirju so nastopile ekipe Velike Nedelje, MRK Drava Ptuj in domače Gorišnice. Žal so v zadnjem trenutku nastop odpovedali roko-metaši iz hrvaškega Ivanca.
Po pričakovanjih je dve tekmi zmagal novi prvoligaš iz Velike Nedelje, pri katerem sta manjkala Čudič in Mikanovič. Brez večjih težav so premagali ptujsko Dravo, več dela pa so imeli s pomlajeno domačo ekipo, ki jim je nudila dostojen odpor, še posebej v prvem polčasu. Očitno so v Gorišnici dobro pripravljeni na novo tekmovalno sezono, v kateri želijo z mlado ekipo uresničiti začrtane cilje, ki segajo do sredine prvenstvene razpredelnice.
Domačini so pričakovano premagali ptujsko Dravo, vendar je bilo opaziti, da so Ptuj-čani na dobri poti stabilizacije. Trener Marjan Valenko ima na razpolago veliko število roko-metašev, ki na treningih dobro delajo. Če bodo tako nadaljevali, bodo zagotovo uspešni tudi v ligaškem tekmovanju.
Trenerji in gledalci so lahko bili zadovoljni s prikazanim rokometom ekip z našega širšega območja. Še lepše bi bilo, če bi nastopili še Ormožani, saj bi potem videli na enem mestu vse rokometne potenciale, ki jih premore ta del rokometne Slovenije. Trenerji pa bodo do pričetka prvenstva poizkušali odpraviti pomanjkljivosti in naredili vse, da bi njihova moštva pričakala novo prvenstvo kar najbolje pripravljena.
Rezultati:
Gorišnica - MRK Drava 21:16 (14:9), MRK Drava - Velika Nedelja 17:32 (10:16), Velika Nedelja - Gorišnica 29:25 (12:12),
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • Tour de l'Avenir
Na Balkanu pouk, v Evropi test
Po štirih etapah na 43. dirki Tour de l'Avenir vodi Nicholas Roche (Cofidis, le Credit par Telephone), ki je bil najboljši tudi v četrti etapi. Majico vodilnega je Irec prevzel od Francoza Cyrilla Monneraisa, ki je trenutno drugi, najboljši perutninar je na 14. mestu Matija Kvasina, ki za rumeno majico zaostaja 2,18 minute.
Kvasina, ki je bil lani osmi, leto prej pa sedmi, je v petek že pokazal, da bo tudi tokrat krojil razplet pri vrhu. V ciljnem vzponu s 180,5 km najdaljše etape je osvojil peto mesto.
»Kvasina je v dobri formi. Kakšen kilometer ciljnega vzpona je naredil selekcijo, čeprav ni tip kolesarja, ki bi na tak način dobival dirke. Do naslednje podobne etape je še kar nekaj kilometrov, mislim pa, da se bodo šele v četrtek pokazalo, kdo bo ob koncu pri samem vrhu,« je dejal vodja ptujskega moštva Srečko Glivar.
Ptujčani so od petka precej oslabljeni, saj imajo le štiri kolesarje v karavani, tekmeci večinoma šest. Po slabšem položaju že na startu, ko so imeli ekipo petih, je nato v petek
odstopil še Aldo Ino Ilešič. Če želijo ob koncu stati visoko, morajo prihraniti čimveč moči v ravninskih etapah. »Vse znanje, ki smo si ga nabrali na Balkanu, poskušamo uporabiti, da ostanemo med najboljšimi, potrebno je tudi precej taktične spretnosti. Vsak dan je precej padcev, tudi veter nam precej otežuje nastope, zato si želimo, da čim prej pridejo v gorske etape, kjer bo precej manj nervoze. Upamo,
da se nam bo izšlo, da že pred četrtkom ne pride do kakšnega odločujočega pobega, saj je napadov vsak dan ogromno,« je v skrbeh Glivar.
Kako težko je nastopati, priča dejstvo, da je do nedelja vodilna francoska ekipa Française des Jeux v skupnem seštevku po mnogih napadih izgubila najprej rumeno majico vodilnega, nato pa sta odstopila še dva njihova kolesarja.
UG
Matija Kvasina (KK Perutnina Ptuj) je v drugi etapi pokazal dobro formo in osvojil peto mesto.
43. Tour de l'Avenir - 2.1, Francija
Četrtek, 1. etapa: Charleroi - Charleroi, 130 km
1. Mickaël Delage (Fra) Française des Jeux 3.12.41 38. Matija Kvasina (Hrv) Perutnina Ptuj +1.44 43. Gregor Gazvoda (Slo) Perutnina Ptuj, isti čas
Petek, 2. etapa: Charleroi - Mont Saint Martin
1. Edvald Hagen (Nor) norveška reprezentanca 4.25.50 5. Matija Kvasina (Hrv) Perutnina Ptuj +0.04
Sobota, 3. etapa: Mont Saint Martin - Moyeuvre Grande
1. Hans Dekkers (Niz) Agritubel 3.24.52 34. Matija Kvasina (Hrv) Perutnina Ptuj 43 .Gregor Gazvoda (Slo) Perutnina Ptuj, vsi isti čas
Nedelja, 4. etapa: Yutz - Metz, 149 km
1. Nicholas Roche (Irs) 3.47.44 (39.256 km/h) 32. Matija Kvasina (Hrv) Perutnina Ptuj +2.23
Motociklizem • 5. dirka za državno prvenstvo
V Hajdošah tokrat več kot tisoč gledalcev
■ v-
Na kartodromu v Hajdošah je bila 5. mednarodna dirka za državno prvenstvo v vožnji s skuterji, minimoto, super moto 450 ccm, super moto 125 ccm, supermoto pen in supermoto Tomos pokal. Nastopilo je 49 voznikov in voznic, ki so vozili v sedmih razredih.
Konkurenca je bila najbolj okrnjena med skuterji, ker se vodeči v skupnem seštevku dirke niso udeležili. V preostalih razredih so tudi tokrat vodilni v skupnem seštevku bili v ospredju. AMD Ptuj kot organizator te motociklistične dirke je s svojimi športnimi funkcionarji odlično izpeljal tekmovanje, saj se je končalo brez večjih zapletov. V lepem, sončnem vremenu si je zanimivo tekmovanje ogledalo preko tisoč gledalcev, ki so zadovoljni zapuščali kartodrom
v Hajdošah.
Do konca državnega prvenstva sta preostali še dve dirki, in sicer v Kamniku (17. 9.) in Domžalah (24. 9.).
REZULTATI PO RAZREDIH:
R-1 SKUTER: 1. DIRKA: 1. Fabrizio Calzi (AMD Koper); 2. DIRKA - 1. Boris Postič (AMD Domžale). SKUPNO: PO 5 DIRKAH: 1. Tomaž Goršič (AMD Domžale)
R-2 MINIMOTO JUNIOR: 1. DIRKA:
Foto: Črtomir Goznik
Več kot tisoč gledalcev je lahko na kartodromu v Hajdošah spremljalo razburljive dirke motociklistov.
1. Marjan Livk (AMD Domžale); 2. DIRKA: 1. Aleks Vene (AMD Orjaki). SKUPNO PO 5 DIRKAH: 1. Mario Livk.
R-3 SENIORJI: 1. DIRKA: 1. Iztok Živko (AKBM Racing), 2. DIRKA: 1. Iztok Živko. SKUPNO PO 5 DIRKAH: 1. Iztok Živko.
R-4 SUPERMOTO 450 ccm: 1. DIRKA: 1. Uroš Nastran (AMD Sitar Dunlop); 2. DIRKA: 1. Uroš Nastran. SKUPNO PO 5 DIRKAH: 1. Beno Štern (AMD Domžale)
R-5 SUPERMOTO OPEN: 1. DIRKA:
1.	Marko Škarja (AMD Sitar Dunlop),
2.	DIRKA: 1. Marko Škarja: SKUPNO PO 5 DIRKAH: 1. Marko Škarja.
R-6 SUPERMOTO 125 ccm: 1. DIRKA: 1. Blaž Žgajnar (Maksi), 2. DIRKA: 1. Blaž Šgajnar. SKUPNO PO 5 DIRKAH: 1. Alen Malnar (AMD Štefan Kovač)
R-7 SUPERMOTO TOMOS POKAL: 1. DIRKA: 1. Tadej Lazar (AMD Orjaki), 2. DIRKA: 1. Tadej Lazar. SKUPNO PO 5 DIRKAH: 1. Tine Saražin (AMD Orjaki).
Milan Zupanc
Atletika • 15. ptujski maraton
Tekaški klub Maraton iz Ptuja in Terme Ptuj sta v nedeljo organizirala 15. ptujski tekaški rekreativni maraton. Udeležba na teku je bila zelo dobra, saj je bilo skupno prijavljenih okrog 250 tekačev in tekačic. Izvedli so dva teka in sicer na 7 in na 21 kilometrov. V vmesnem času so nastopili otroci v rekreativnem teku po različnih starostnih kategorijah na razdaljah med 400 in 1200 metri. To je bila odlična popestritev samega maratona, saj je teklo blizu 60 otrok, ki so bili vsi nagrajeni tudi s spominsko medaljo.
Pri ženskah je tek na 7 kilo-
metrov dobila Nastja Kramer iz AK Velenje, medtem, ko je pri moških z odličnim časom 23 minut in 35 sekund zmagal Bojan Purgaj iz AK Olim-pija. Pri moških je bil član TK Maraton iz Ptuja Rajko Lazar sedmi. Državna prvakinja v teku na 3 in 5 kilometrov Daneja Grandovec (AK 98) je z lahkoto zmagala v malem maratonu na 21 kilometrov. Zelo zanimivo pa je bilo tudi v moški konkurenci, saj sta ves čas z veliko prednostjo v ospredju tekla Igor Šalamun (AK 98) in Sadet Čauševič (OK Consultin). Tek sta odločila v ciljnem sprintu, kjer
je bil hitrejši in močnejši priznani mariborski atlet, ki je tako prvič zmagal na Ptuju. Organizatorji so se potrudili in pripravili kljub novi progi dovolj razgiban tek za vse rekreativce. Ptujski maraton ima v zadnjih letih standardni termin in se vsekakor dobro razvija v vseh pogledih.
Rezultati: Tek na 21. km
- moški:
1. Igor Šalamun (AK 98), 2. Sadet Čauševič (OK Consultin), 3. David Va-lenti (ŠD Turbina) 46. Boris Zmazek (TK Maraton Ptuj)
SP v košarki - Japonska 2006
Španci so se otresli »slovesa« večnih poražencev
Španija je prvič v zgodovini postala svetovni prvak. Čeprav je pred začetkom prvenstva sodila v najožji krog favoritov za zlato, pa ji po poškodbi Paua Gasola v polfinalu proti Argentini strokovnjaki niso pripisovali večjih možnosti proti močni in kolektivni zasedbi Grčije. A kot je žoga okrogla, so tudi napovedi nehvaležne in Španije je dosegla enega največjih uspehov v zgodovini španskega športa. Grki so bili po finalu upravičeno razočarani, a tudi oni so dosegli zgodovinski uspeh, saj so v drugem nastopu na svetovnih prvenstvih osvojili prvo medaljo.
Psihološki moment je bil na strani Španije, kije bila pred finalom po poškodbi Paua Gasola (počena kost v levem stopalu) v močno podrejenem položaju. Stavnice po svetu so po objavi novice, da zvezdnik Memphis Grizzlies ne bo nastopil v finalu, postavile Grčijo za absolutnega favorita. Vendar Grki tega pritiska niso zdržali. Tekmo so začeli z »zvezanimi rokami in nogami«, brez agresivnosti in pozitivnega naboja, ki jih je krasil na tem prvenstvu, na drugi strani pa so bili Španci povsem neobremenjeni, saj niso imeli česa izgubiti; Jorge Garbajosa, Juan Carlos Navarro in Fernando Reyes so zadevali z vseh pozicij in si že do odmora priigrali prednost 20 točk.
Pričakovati je bilo, da bo trener Janakis med odmorom vendarle razbremenil svoje igralce in da bo Grčija v drugem polčasu pokazala drug obraz. Toda nič od tega se ni zgodilo. Španija je imela tako odprto pot do zlata; dosegla je celo drugo najvišjo zmago v finalih v 56-letni zgodovini svetovnih prvenstev; z višjo razliko so zmagali le Američani v finalu Toronta 1994proti Rusiji, ko je bilo 137:91.
Za najboljšega igralca prvenstva je bilproglašen Pau Gasol, v najboljšo peterko prvenstva pa so bili uvrščeni: Pau Gasol, Jorge Garbajosa (oba Španija), Carmelo Anthony (ZDA), Manuel Ginobili (Argentina) in Theodoros Papalukas (Grčija).
SP na Japonskem bo šlo v zgodovino po novem spodrsljaju ameriških zvezdnikov iz lige NBA, po vnovičnem napredku evropske košarke in po premiernem nastopu slovenske reprezentance v elitni svetovni druščini.
Španija bo tudi na prihodnjem evropskem prvenstvu, ki ga bo gostilprav Pirinejskipolotok od31. avgusta do 16. septembra 2007prva favoritinja za naslov. Španija, Grčija, ZDA in Argentina so prikazale najboljšo košarko na prvenstvu, tako da končni vrstni red pravilno odraža razmerje moči.
Naslednje svetovno prvenstvo bo čez štiri leta gostila Turčija.
sta
SP v košarki: polfinale:
Grčija - ZDA 101:95 (77:65, 45:41, 14:20)
Spanoulis 22, Kakiouzis 15, Schortsianitis 14; Anthony 27, Wade 19
Španija - Argentina 75:74 (60:56, 40:38, 15:21)
Garbajosa in Gasol po 19, Rodriguez; Ginobili 19, Nocioni 15
Tekme za razvrstitev od 1. do 8. mesta
za 7. mesto: Litva - Nemčija 77:62 (58:54, 47:41, 30:17).
D. Lavrinovič 18, Kleiza 16; Nowitzki 18, Okulaja 10
za 5. mesto: Francija - Turčija 64:56 (49:43, 35:20, 20:7)
F. Pietrus 12, Weis 11; Atsur 15, Akyol 10.
za 3. mesto: ZDA - Argentina 96:81 (69:62, 50:49, 21:27)
Wade 32, James 20; Scola 19, Nocioni 18.
Finale: Španija - Grčija 70:47 (54:34, 43:23, 18:12)
Navarro in Garbajosa 20; Kakiuzis 17, Papalukas 10
Najhitrejša Igor Šalamun in Daneja Grandovec
-	ženske:
1. Daneja Grandovec (AK 98), 2. Marija Vrajnč, 3. Bernarda Ivančič (MNZ Policija - AK Ormož)
Tek na 7. km
-	moški:
1. Bojan Purgaj (AK Olimpija), 2. Jernej Zohar (AK Poljane Maribor), 3.
Borut Malavašič (Etiketa Žiri) ..... 7.
Rajko Lazar, 10. Miran Sagadin (oba TK Maraton Ptuj)
-	ženske:
1. Nastja Kramer (AK Velenje), 2. Mateja Mlinar (AK Velenje), 3. Simona Pernat (AD Mass) 17. Majda Murko, 18. Anita Korošec Kapel (obe TK Maraton Ptuj)
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalec 15. ptujskega maratona (21 kilometrov) je zasluženo postal Mariborčan Igor Šalamun.
Foto: UG
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. SML, 1. SKL
Petica Zavrča, remi v Gerečji vasi
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 4. KROGA: Zavrč
-	Koroška Dravograd 5:0, MU Šentjur - Šmarje pri Jelšah 3:1, Pohorje
-	Železničar 2:0, Črenšovci - Stojnci 3:0, Malečnik - Tehnostroj Veržej 6:2, Tišina - Odranci 1:4, Kovinar Štore - Paloma 2:1
1.	ZAVRČ 4 3	10	12:1	10
2.	TEHNO. VERŽEJ 4 3	0 1	9:8	9
3.	MU ŠENTJUR 4 2	11	5:3	7
4.	POHORJE 4 2	11	5:4	7
5.	ŠMARJE PRI J. 4 2	11	5:4	7
6.	STOJNCI 4 2	11	5:6	7
7.	ODRANCI 3 2	0 1	8:3	6
8.	MALEČNIK 3 2	0 1	7:4	6
9.	KOVINAR ŠTORE 4 2	0 2	4:7	6
10.	ČRENŠOVCI	4	112 4:7	4
11.	DRAVOGRAD	4	112 1:6	4
12.	PALOMA	4	0 1 3 3:6	1
13.	TIŠINA	4	0 1 3 2:7	1 13. ŽELEZNIČAR	4	0 13 1:6	1
Po odigranem četrtem krogu v 3. SNL - vzhod je ekipa Zavrča znova prevzela vodstvo na prvenstveni razpredelnici. Tokrat so visoko premagali ekipo Koroške Dravograda, ki je v minuli sezoni igrala v dru-goligaški konkurenci. Zavrčani so se dolgo zaman trudili, ko pa je v 36. minuti Peter Murko povedel ekipo v vodstvo, je bilo veliko lažje. Drugi zadetek na začetku drugega polčasa pa je že dal vedeti, kdo bo zmagovalec. Zadnjih deset minut je bilo v znamenju odlične in učinkovite igre domačih, ki so dosegli kar tri zadetke, s tem pa samo potrdili svojo premoč ter razveselili najzvestejše privržence.
Prvi poraz v tem prvenstvu so doživeli nogometaši iz Stojn-cev, in to v Črenšovcih. Imeli so precej nesreče, saj so srečanje končali z devetimi nogometaši; Dejan Vilčnik in Matej Murat sta morala namreč predčasno pod prho. To so seveda izkoristili domačini in si priigrali prvo zmago v prvenstvu. Od drugih srečanj pa je potrebno omeniti visok poraz do tega kroga vodilnega Tehnostroja iz Veržeja v Malečniku. V mreži Prlekov je končalo kar pol ducata zadetkov.
Sicer pa so gledalci ponovno prišli na svoj račun, saj so v tem krogu videli 31 zadetkov ali povprečno več kot 4 na tekmo. Najučinkovitejši napad in najtršo obrambo imajo nogometaši Zavrča. Njihovi napadalci so dosegli dvanajst zadetkov, obramba na čelu z vratarjem Damjanom Golobom pa je prejela samo en zadetek.
ZAVRČ - DRAVOGRAD 5:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 Murko (38), Rampre (48), 3:0 M. Golob (81), 4:0 Letonja (81), 5:0 Fi-javž (87)
ZAVRČ: D. Golob, Gabro-vec, Lenart, Kokot, Murko, Ko-rez (od 69. Fijavž), M. Golob, Letonja, Gaiser, Železnik (od 71. Zdelar), Kupčič (od 8. Ram-
Foto: Uroš Krstič
V derbiju ekip iz MNZ Ptuj sta se v Gerečji vasi pomerila domača ekipa in gostje iz Ormoža: na sliki Dejan Horvat (Gerečja vas Unukšped) in Miha Jerebič (Holermuos Ormož)
pre). Trener: Miran Klajderič.
Po začetnem pritisku domačinov so pobudo prevzeli gostje, ki so v 19. minuti zgrešili idealno priložnost. Nato je sledilo obdobje raztrgane, nepovezane igre z veliko napakami na obeh straneh. Proti koncu prvega dela igre pa so po zmedi kazenskem prostoru gostov domačini povedli. Zadetek je v pravem času dosegel Murko.
Takoj na začetku drugega polčasa je po prodoru Letonje zadel Rampre in ta zadetek se je izkazal za ključnega. Korošci se po tem šoku niso več pobrali, njihova igra je razpadla, domači pa so ob koncu tekme dosegli še tri zadetke: najprej M. Golob, nato je prefinjeno zadel Letonja, tik ob koncu pa še Fijavž. Ob petih zadetkih v mreži Fornezzija je potrebno poudariti da bi Zavrčani ob večji spretnosti napadalcev lahko dosegli še izdatnejšo zmago, saj v drugem delu Dra-vograjčani sploh niso ogrozili vrat domačinov. Ob takem nadaljevanju bodo Zavrčani prav gotovo med glavnimi kandidati za vrh prvenstvene lestvice; igra vliva upanje, da bodo pred njimi orožje položile tudi močnejše ekipe, kot je bil v soboto Dravograd.
tp
ČRENŠOVCI - STOJNCI 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Antolin (14), 2:0 Lackovič (61. iz 11-m), 3:0 Marton (75)
STOJNCI: Veselič, A. Vilč-nik, Milošič, Topolovec (od 50. Fruk), D. Vilčnik, Bezjak, Arsič, Fanedl (od 79. Mar), Murat, Žnidarič, Rižnar. Trener: Go-razd Šket
STAJERSKA LIGA
REZULTATI 4. KROGA: Gerečja vas Unukšped - Holermuos Ormož 1.1, Zreče - Bistrica 1:1, Šoštanj
-	Jurovski Dol 2:3, Peca - Oplotni-ca 4:5, Šmartno 1928 - Get Power Šampion 3:0, Mons Claudius - Šentilj Jarenina 3:0, Tehnotim Pesnica
-	Rogaška 0:3
1.	ZREČE 4 3 10 12:2 10
2.	ROGAŠKA 4 3 10 12:5 10
3.	HOLER. ORMOŽ 4 2 1 1 10:7 7
4.	ŠMARTNO 4 2 11 9:6 7
5.	OPLOTNICA 4 2 11 8:6 7
6.	JUROVSKI DOL 4 2 11 8:7 7
7.	BISTRICA 4 1 3 0 7:5 6
8.	ŠENTILJ - JAR. 4 2 0 2 7:8 6
9.	MONS CLAUD. 4 112 6:8 4
10.	GEREČJA VAS 4 112 5:7 4
11.	G. P. ŠAMPION 4 0 3 1 2:5 3
12.	ŠOŠTANJ 4 1 0 3 3:9 3
13.	PECA 4 0 2 2 7:11 2
14.	TEH. PESNICA 4 0 0 4 5:15 0
Četrti krog v Štajerski ligi je prinesel nekaj derbijev. Eden takšnih se je odigral v Gerečji vasi, kjer so domačini gostili Holermuos Ormož. Po vodstvu gostov je domačim dobrih deset minut pred koncem srečanja uspelo rezultat izenačiti. Verjetno pa nobeni niso bili zadovoljni s točko. Pomembno točko pa je iz Zreč prinesla Bistrica, kjer je domača ekipa veljala za favorita, vendar ti vedno ne zmagujejo. Največ zadetkov so gledalci videli v Črni na Koroškem, devet, žal pa tudi poraz domače ekipe.
Po štirih odigranih krogih razlike v točkah še niso velike, vendar se bo kaj hitro razbistrilo, kdo se bo boril za vrh in kdo za obstanek. Sedaj sta v najslabšem položaju Tehnotim Pesnica in Peca.
GEREČJA VAS UNUKŠPED -HOLERMUOS ORMOŽ 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Jurčec (44),
1:1 Žgeč (80) GEREČJ
Športni napovednik
ROKOMET
PRIJATELJSKA TEKMA
Torek, 5. september 2006, ob 19.00 v športni dvorani v Veliki Nedelji: Velika Nedelja - Prevent Slovenj Gradec.
ŠOLA
VATERPOLA
Ptujska vaterpolo šolo septembra vabi k vpisu nove člane. Vsi zainteresirani dečki v starosti do 14 let se lahko vsak torek in četrtek ob 17.30 oglasijo na recepciji ptujskih Term. Za informacije lahko vodjo šole Marka Kremžarja pokličete tudi po telefonu na številko 04 0 802 078 ali mu pišete po elektronski pošti na naslov marko.kremza-r@gmail.com.
ČJA VAS UNUKŠPED: S. Sagadin, J. Sagadin, Sel (od 53. Žgeč), Horvat, R. Sa-gadin, Cvetko, Novak, M. Her-tiš, Vtič, Gerečnik, D. Hertiš (od 53. Kaisesberger). Trener: Ivan Ornik.
HOLERMUOS^ ORMOŽ: Šnajder, Zidarič (Šeruga), Vele-čič, Žerdin, Movak, Kralj, Pra-potnik, D. Jerebič, Jurčec, M. Jerebič, Zadravec (od 86. Cin-gesar). Trener: Bojan Cunk.
Derbi moštev z območja MNZ Ptuj se je končal s pravično delitvijo točk, čeprav so v zaključku tekme gostitelji bili bližje popolnemu izkupičku. V prvem polčasu so nogometaši Gerečje vasi imeli terensko premoč in si priigrali po prostih udarcih dve lepi priložnosti, a se mreža Šnajderja ni zatresla. Za neizkoriščene priložnosti so varovanci trenerja Ivana Ornika bili kaznovani v 44. minuti. Po slabo izvedenem metu s strani so Ormožani odigrali hiter protinapad, podajo Žerdina v prazen prostor pa je v gol spremenil Jurčec.
Na začetku drugega polčasa (55. minuta) sta v istem napadu Jurčec ter Miha Jerebič zamudila izjemno priložnost za drugi zadetek Ormožanov. Poskus Jurčca je zaustavil vratar Samo Sagadin, odbito žogo pa je v nadaljevanju akcije ormoški napadalec poslal preko gola. Po dobri uri igranja je sledilo izenačenje. Nogometaši Gerečje vasi so hitro izvedli prosti strel, pred vrati Ormoža je Žgeč med dvema branilcema gostov prišel do žoge ter mimo vratarja izenačil izid. V zaključku tekme je bila Gerečja vas nevarnejša, v 85. minuti pa so si Ormožani skoraj sami zabili zadetek.
UK
ZREČE - BISTRICA 1:1
(1:0)
STRELCA: 1:0 S. Trunkl (10), 1:1 Tkavc (74)
BISTRICA: J. Stegne, B. Trunkl, Modrič (od 79. Hab-janič), Simončič, Robar, Freli, Jelenko, Mlinar, Hrušman (od 84. Drosk), A. Stegne, Plevnik (od 52. Tkavc). Trener: Zvonko Hraš
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 2. KROGA: Gorišnica
-	Apače 0:4, Mark 69 Rogoznica
-	Boč 2:1, Skorba - Dornava 3:1, Videm - Hajdina 1:2, Bukovci - Cir-kulane 1:3, Podvinci - Markovci 4:0
1.	APAČE	2	2 0	0	9:1	6
2.	PODVINCI	2	2 0	0	4:0	6
3.	CIRKULANE	2	110	6:4	4
4.	BOČ	2	10	1	3:2	3
5.	SKORBA	2	10	1	5:4	3
6.	HAJDINA	2	1 0	1	2.2	3
7.	ROGOZNICA	2	1 0	1	2.2	3
8.	BUKOVCI	2	10	1	4:5	3
9.	DORNAVA	2	10	1	2:3	3
10.	MARKOVCI 2 0 11 3:6 1
11.	VIDEM 2 0 0 2 2:7 0
12.	GORIŠNICA 2 0 0 2 0:6 0
PODVINCI - MARKOVCI 3:0
(2:0)
STRELCI: 1:0 Ljubec (29 avtogol), 2:0 Strgar (32), 3:0 Petrovič (75)
GORIŠNICA - APAČE 0:4
(0:2)
STRELCI: 0:1 Širovnik (5), 0:2 Brunčič (10), 0:3 Bauman (41), 0:4 Vaupotič (82)
SKORBA - DORNAVA 3:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Kokol (15), 1:1 Šmigoc (35), 2:1 Škerget (45), 3:1 Šmigoc (79)
VIDEM - HAJDINA 1:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Flajsinger (74), 0:2 Fridl (88), 1:2 Varnica (90)
BUKOVCI - CIRKULANE 1:3
(0:2)
STRELCI: 0:1 Jurišič (22), 0:2 Kuserbajn (36), 0:3 Jurišič (49), 1:3 Rakuša (54)
4.poli
maraton
Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja!
Največji slovenski rekreativni kolesarski f dogodek!

MARK 69 ROGOZNICA -BOČ 2:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Ilek (17), 1:1 Dokl (30), 2:1 Strelec (45)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 1. KROGA: Pragersko
-	Lovrenc 3:1, Leskovec - Podlehnik 2:1, Zgornja Polskava - Središče 0:2, Tržec - Spodnja Polskava 5:2, Hajdoše - Grajena 1:2.
VRSTNI RED: Tržec, Pragersko, Središče in Leskovec 3, Hajdoše, Podlehnik, Lovrenc, Zgornja Polska-va in Spodnja Polskava 0 točk.
TRŽEC - SPODNJA POLSKAVA 5:2 (1:2)
STRELCI: 1:0 Emeršič (29), 1:1 Tropan (30), 1:2 Pečnik (35 iz 11-m), 2:2 Sitar (58), 3:2 Skrbinšek (59), 4:2 Sitar (64 iz 11-m), 5:2 Emeršič (83)
PRAGERSKO - LOVRENC 3:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Kokol (25), 2:0 Frank (55), 3:0 Lončarič (61 iz 11-m), 3:1 Širec (80)
ZGORNJA POLSKAVA -SREDIŠČE 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Krajnčec (9), 0:2 Lesjak (62)
HAJDOŠE - GRAJENA 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Jakolič (44), 0:2 Petek (58), 1:2 Glažar (63)
LESKOVEC - PODLEHNIK 2:1
(1:1)
STRELCI: 1:0 Jelen (8), 1:1 Gajšek (44), 2:1 Zavec (79)
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPNA
REZULTATI 1. KROGA: Zgornja Polskava - Boč 1:1, Lovrenc - Hajdina 1:3, Skorba - Prepolje 6:1, Pragersko - Spodnja Polskava 1:1.
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 1. KROGA: Ormož
-	Leskovec 3:1, Tržec - Stojnci 1:2, Grajena - Markovci 0:8, Dornava
-	Savaria Rogoznica 4:0.
Danilo Klajnšek
Letališče Moškanjci
9.9. 2006

Poženi še na: www.polimaraton.si
AvtoD^M
Volkswagen iroc utegne postati naslednik športnega scirocca
Pred dobrimi tremi desetletji je Volkswagen predstavil scirocca, ki je bil narejen na golfovi platformi in je svoj čas veljal za cenovno dostopen športni avtomobil. Kupe je dobil več kot pol milijona kupcev že v prvi generaciji. S povsem novim prototipom iroc naj bi se zgodba ponovila, prikazuje pa idejo sodobnega kupeja, ki bi utegnil doživeti tudi serijsko proizvodnjo in s tem razveseljevati potencialne kupce.
Obliko iroca so zrisali pri Volkswag-nu, ob tem pa moramo poudariti, da je bil (znova) eden glavnih oblikovalcev Robert Lešnik, ki se je podpisal že pod obliko sedanjega passata. Medtem ko je bil scirocco precej klasično oblikovan kupe, se iroc v nekaterih pogledih oddaljuje od takšne filozofije, res pa je, da naj bi se ponovno ponašal z dobrimi voznimi lastnosti in obljubljeno "ljudsko" ceno.
Če se nekoliko poigramo z besedo scirocco, lahko ugotovimo, da iroc predstavlja osrednji del oznake scirocco. Pri Volkswagnu zatrjujejo, da iroc ni športni kupe, kakršen je bil scirocco, pač pa trendovski avto z agresivno oblikova-
nim prednjim delom in s poudarjeno, trapezoidno masko hladilnika. Če bo leta uspela prestati razvojni proces in se pojavila tudi na morebitnem serijskem izdelku, bo to znova ena Volkswagnovih oblikovalskih prelomnic, ki si sledijo na nekaj let. Prav gotovo pa drži, da takšen prednji del služi razlikovanju med hišnimi modeli, ki si ne smejo biti preveč podobni. S posebno kričečo zeleno barvo se koncept vendarle obrača k svojemu predhodniku, ki ga je leta 1976 zaznamoval prav takšen barvni odtenek. Neke vrste kontrast zeleni kovini so temni detajli na tako imenovanem B-stebričku in pragovih.
Futuristična oblika kljub agresivnem videzu skriva dovolj prostora za štiri potnike in njihovo prtljago. V prtljažniku je prostora za nekaj več kot 300 litrov, zadnja dva sedeža pa se z enostavnim potegom zložita v ravno nakladalno dno, na katerem so tudi drsna vodila za prtljažne pregrade, kar je tipična Volkswagnova rešitev. Nekateri elementi, kot na primer prednja sedeža s pettočkovnimi varnostnimi pasovi, pa so že dirkaško usmerjeni. Pritegnejo tudi na novo oblikovani merilniki skupaj s kontrolnimi elementi na sredinski konzoli. Razvrščeni so v dve globoki cevi in osvetljeni z modro barvo, stikala pa nekako starinsko preklopna. Kot zanimivost naj omenim, da se prestavna ročica "postavi pokonci" šele ob zagonu motorja, v nasprotnem primeru je skrita v sredinski konzoli med prednjima sedežema.
V nov Volkswagnov prototip je vgrajen prostorninsko skromen 1,4-litrski motor (zaradi nižje cene vozila?) s kombinacijo mehanskega in turbo polnilnika; omenjeno tehnologijo poznamo že iz golfa GT, tokrat pa omogoča 210 KM. Oskrbo zraka motorju si tako "podajata" kompresor, ki deluje v nižjih vrtljajih, in turbinski polnilnik. Če bo iroc doživel serijsko proizvodnjo, naj bi kupci izbirali med več različicami tega motorja.
Za dodatne užitke naj bi poskrbel samodejni menjalnik DSG z neposrednim prestavljanjem. Gre za menjalnik, ki združuje lastnosti obeh načinov prestavljanja, torej ročnega in avtomatskega. S pomikom prestavne ročice v desno omogoča tudi ročno prestavljanje, kar lahko izvajamo bodisi s pomikanjem prestavne ročice naprej in nazaj, bodisi
s pomočjo obvolanskih ročic.
Iroc bi lahko bil prototip, ki ga pri neki avtomobilski znamki izdelajo zato, da z njim pritegnejo pozornost ali da predstavijo sveže tehnične rešitve. Pa kaže, da tokrat ne bo tako. Pri Volkswagnu so potrdili, da bo naslednik scirocca predstavljen konec prihodnjega leta, zato bo le težko precej drugačen od iroca, ki je danes še prototip in mu do serijskega imena manjka le še kakšna črka.
Honda accord tourer
Moje cvetje
Tehtanje med dobrimi in slabimi lastnostmi avtomobilov s karavanskim zadkom se zdi dokaj enostavno opravilo: več prostora, nižji nakladalni rob, številni odlagalni predali, višina prtljažnika ^ Zakaj potem nekateri še zmeraj kupujejo limuzine? Zaradi oblike.
Pa vendar je tudi karavanska izvedba accorda dinamična, razlike med limuzino in karavanom pa se začnejo šele pri boku vozila: strešna linija se proti zadku spušča, bočna pa vzpenja, okna postajajo vse ožja, zato je vidljivost iz vozila temu primerna. Zadek je strmo odsekan, kljub svoji zajetnosti pa se zlije z vozilom. Accord tourer ponuja v osnovi 576-litrski prtljažnik, ki je enostavno dostopen, ima ravno dno, opremljen je z mehanizmom preklopa naslonjala deljive zadnje klopi, in to vse do prostornine 1.657 litrov. Prtljažnik na dnu skriva še dodaten 50-litrski predal ter dve manjši odlagalni niši za drobnarije. Zadnjo klop je torej mogoče s posebnim mehanizmom preklopiti v razmerju 60: 40, ob tem se vzglavniki samodejno zložijo, nastane pa ravna nakladalna površina.
Glede na dolžino avtomobila in me-dosno razdaljo bi lahko bilo prostora na zadnji klopi za nekaj centimetrov več, tako da višje rasli dokaj hitro s koleni drgnejo v sedež pred sabo. Zaradi svoje velikosti in ogromnega prtljažnika lahko hondo accord tourer označimo kot primeren družinski avto z že pregovorno športno nastrojenimi motorji, ki le redke pustijo hladne.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Vloga šole za starše v pripravi na porod (2.)
Šola za starše vsebuje pripravo na porod v sedmem mesecu nosečnosti in upošteva potrebe udeležencev. Skupine so sestavljene iz 10 do 12 nosečnic, sodelujejo lahko tudi partnerji. Vseskozi je naše načelo, da udeleženkam tečaja približamo nosečnost in porodno dogajanje čimbolj naravno in realno. Še vedno nekatere žene gledajo na nosečnost podobno kot na bolezen, ki jo je pač treba prestati. To stališče je popolnoma napačno. Nosečnost je enovit in celovit proces, vendar imajo posamezna obdobja svoje značilnosti, med seboj pa se razlikujejo tudi po tem, kako jih doživljamo.
Sama priprava na porod poteka v tedenskem tečaju, ki ga sestavljajo predavanja, telovadne vaje, dihanje in sproščanje. Teme predavanj so:
-	potek nosečnosti in zna-nilciporoda,
-	opis porodnih dob in priprava na porod,
-	načini sodelovanja in lajšanje bolečin pri porodu,
-	vloga partnerja v posameznih porodnih dobah,
-	dojenje, nega, prehrana in oskrba novorojenčka,
-	zobna preventiva,
-	poporodno obdobje in kontracepcija po porodu,
-	razgovor s porodničarjem,
-	razgovor z babico pri ogledu porodnišnice.
Pri praktičnem delu tečaja medicinska sestra pouči nosečnico o pomenu telovadbe in telesne aktivnosti med nosečnostjo. Z vajami organizem pripravlja, da bo lažje zmogel napore pri porodu. Okrepijo se mišice, ki sodelujejo pri porodu in z ustreznimi vajami lah-
Foto: Črtomir Goznik
Marija Varnica, višja medicinska sestra
ko bolečine preprečimo ali ublažimo. Pri porodu je potrebno znati uporabljati in krčiti posamezne mišice ali skupine mišic, ne da bi se pri tem krčile druge - treba jih je obvladovati. S tem se doseže ekonomična uporaba kisika, zaradi telovadbe pa postanejo mišice bolj prožne in elastične in porod se lahko bistveno skrajša.
Telesna aktivnost ima torej v nosečnosti in pri porodu velik pozitiven učinek in daje želene rezultate, kot so:
-	pravilno sproščanje in dihanje,
-	ugoden vpliv na psihično počutje,
-	krepitev srčno-žilnega sistema,
-	pridobivanje gibalnih navad,
-	priprava mišic medeničnega dna,
-	ohranjanje gibljivosti in vzdržljivosti,
-	zmanjšanje predporodnega strahu,
-	vzdrževanje telesne teže,
-	preprečevanje bolečine v križu in drugih sklepih,
-	deluje na dobro razpoloženje,
-	sprošča, umirja in povečuje sposobnost koncentracije.
Kadar imata šola za starše in nosečnica enake cilje in želje, postaja porod brez dvoma največji dogodek v življenju, s pozitivno, prijetno in srečno izkušnjo.
Odgovorna medicinska sestra Službe zdravstvenega varstva žena v Javnem zavodu Zdravstveni dom Ptuj Marija Varnica, višja medicinska sestra
Je tudi vam žal za toplim poletjem
Za nami so dokaj spremenljivi in za mnoge naporni dnevi. Vreme je močno vplivalo na naše razpoloženje, prav tako pa na razpoloženje rastlin.
Sobne rastline
Sobnim rastlinam je sedaj najlepše. Ni jim prevroče, vlage v zraku pa imajo tudi dovolj. Potrebno je le redno dognojevanje: še vedno jih gnojimo enkrat do dvakrat tedensko tako kot vse poletje. Pred zimo se moramo tudi znebiti škodljivcev, zato bi bilo dobro, če se lotite dela in natančno pregledate vse liste. Pozorni bodite na listne žile, na katerih se na spodnjih straneh listov radi naselijo kaparji. Če na njih opazite rumene, neenakomerne lise, ki jih z nohtom lahko odluščite, potem se je pri vas naselil kapar. Odstranimo ga z ekološkim pripravkom bioplantella prima, biool ali ogriol, ki pa morajo liste, seveda pa tudi žuželke, povsem omočiti. Med močnejšimi pripravki, ki so nevarni tudi za naše zdravje, predvsem pa za zdravje otrok, lahko uporabimo basudin 600 EW, diazinon 20 ali perfekthion. Ostali pripravki v Sloveniji niso registrirani za uporabo na okrasnih rastlinah ali pa za uporabo za zatiranje kaparja.
Zelo uporaben bezeg
Ker je bilo zadnjič veliko vprašanj o bezgovem vinu, naj danes povem nekaj o tej zelo zanimivi in predvsem po krivici zapostavljeni rastlini. Bezeg je izredno koristna rastlina tako za naše zdravje kakor za zdravje rastlin. Uporabni so cvetovi, plodovi, listi in njegovo lubje.
Foto: Miša Pušenjak
Ker so cvetovi že odcveteli, si poglejmo, kako nam bezeg lahko pomaga še zdaj. Listje je odlično kot organska zastirka na vrtovih. Polži ga ne marajo, zato se jih bomo z bezgovim listjem lahko znebili. V tem vlažnem vremenu se polži že pojavljajo na naših vrtovih.
Iz listov naredimo prevrelko, kar pomeni, da v vodo namočeni listi stojijo tako dolgo, da se tekočina preneha peniti. Za bezgovo prevrelko uporabimo 1 kg listov na 10 l vode. Nerazredčeno redno nalivamo v jame voluharjev in krtov, da jih preženemo z našega vrta.
Fungicid, ki prežene mnoge glivične bolezni, naredimo tako, da zmešamo 250 gr listov in 500 ml vode, dobro zmešamo, nato pa maso stisnemo in precedimo. Uporabimo lahko aparat za delanje sokov iz sadja, lahko pa tudi multipraktik. Razredčimo s 500 ml tople vode, ki smo ji dodali nekaj kapljic detergenta za posodo. Škropimo nerazredčeno, ko se pojavi nevarnost za nastanek bolezni.
Nabiramo samo popolnoma dozorelo listje. Čaj iz listja čisti kri in pomaga pri nečisti koži. Pomaga tudi pri zaprtosti, posebej če mu dodamo nekaj orehovega listja. Pijemo vedno v majhnih odmerkih. Čaju iz listja za izboljšanje okusa dodamo posušene bezgove cvetove.
Ravno zdaj pa dozorevajo plodovi, ki vsebujejo zelo veliko vitamina C. VEDNO jih uživamo prekuhane: marmelade, kompoti ali sokovi.
Zelo zanimivo je tudi bezgovo vino. Pripravimo ga na različne načine. Zelo enostaven je tale, ko pol ure vre-mo 3 kg zrelih jagod in 3 l vode, maso nato precedimo in pretlačimo. Dodamo ji 1 kg sladkorja in 3 l rdečega vina. Vse skupaj še enkrat zavremo. Ohladimo in prelijemo v steklenice. Bližje likerju pa je tale recept: 2 l rdečega vina, 1 kg sladkorja, 3 vanilije in pol litra zrelih bezgovih jagod vremo tako dolgo, da se jagode zmehčajo. Precedimo in ožmemo, ohladimo, dodamo 4 dl ruma in shranimo.
Bezgovo vino ureja odvajanje, čisti kri in pomirja trebušne krče. Zbuja tek. Topel napitek pomaga tudi pri začetku gripe, bronhitisa in pljučnice. Pijemo v zelo majhnih količinah. Tudi otrokom lahko damo močno razredčeno pijačo.
Miša Pušenjak
Podlehnik • Kaj bo s stavbo Kmetijske zadruge
Spet vroče okoli vaškega doma
Kdaj je pričakovati razplet okoli prihodnje namembnosti velikega vaškega doma v centru Podlehnika, v katerem je do nedavnega imela prostore tudi občina, je težko napovedati. Spor se namreč začenja že okoli temeljnega vprašanja - kdo je lastnik nepremičnine.
V lanskem letu smo zgodbo o lastništvu zgradbe že podrobno opisali. Po veljavnih dokumentih je zemljiškoknjižni lastnik stavbe že od leta 1980 ptujska KZ. V času nastanka občine Pod-lehnik si je slednja z najemno pogodbo v njej uredila svoje prostore. Nekaj časa je zadeva mirovala, dogajali so se različni dogovori glede namembnosti, prodaje, zamenjave ipd. brez rezultatov, potem pa je občina sprožila spor glede lastništva stavbe in njenega deleža v ureditev. Spor na sodišču se vleče še danes, šestega septembra pa je razpisana obravnava med obema (sprtima) stranema.
»Stavba je občinska in ne od KZ!«
Ne glede na dokumentacijo, ki v vseh pogledih govori v prid lastništvu KZ, pa se nekaterim zdi lastnina stavbe nelegalna oz. hudo sporna. Med njimi je tudi podlehni-ški svetnik in podjetnik Alojz Grabrovec: »Dokazati je možno in to tudi moramo storiti, da so dom gradili naši občani in da nikakor ne more biti last KZ! Dokumenti, ki potrjujejo mojo izjavo, so v arhivu sodišča in zahtevati je treba, da se ta arhiv na razpravi odpre! Poleg tega obstajajo žive priče, ki lahko in bodo potrdile verodostojnost teh izjav. Govoril sem že s predsednikom takratnega gradbenega odbora, ki je vodil gradnjo doma, in ta človek je pripravljen pričati na sodišču ter povedati, kdo je dejansko gradil dom! Vse je teklo pod okriljem takratnega občinskega odbora OF. Predlagam, da naj se odvetniški pisarni, ki nas zastopa, navede imena prič in da naj potem odvetnik zahteva vključitev teh ljudi v sodni postopek oz. razpravo!«
Gabrovec je bo tem še dejal, da je več ljudi, ki lahko pričajo o izgradnji doma in s tem o njegovem lastništvu, in da se tem pričam mora omogočiti pričanje pred sodiščem, ne pa da se jih prepričuje o nasprotnem, ter da vse zadeve nikakor ne gre kar prepustiti naključju.
Anton Žerak kot vršilec dolžnosti župana občine Pod-lehnik temu predlogu sicer ni nasprotoval, rekel pa je, da sodni mlini meljejo zelo počasi ter da bi se bilo v tem času modro pogovoriti z vod-
Marjan Janžekovič: »Ne vidim nobenega dejstva, ki bi govorilo, da naj bi bil dom sploh kadarkoli občinska last. Dokumentacija je evidentna in nesporna. Vse je zakonito, vknjižbe so prave, občina je sama priznala, da je KZ lastnik. Menda zdaj ne misli kdo, da bo to drugače?!«
Alojz Grabrovec: »Dokazati je možno in to tudi moramo storiti, da so dom gradili naši občani in da nikakor ne more biti last KZ! Dokumenti, ki potrjujejo mojo izjavo, so v arhivu sodišča in zahtevati je treba, da se ta arhiv na razpravi odpre! Poleg tega obstajajo žive priče, ki lahko in bodo potrdile verodostojnost teh izjav.«
stvom KZ in najti neko skupno rešitev: »Vsekakor sem prepričan, da s pametnim pogovorom lahko dosežemo več in hitreje od sodišča.« S tem so se strinjali tudi ostali svetniki in sprejeli sklep, da naj odvetnik sicer omogoči pričanje občanov v sodni dvorani, da pa naj se hkrati formira pogajalska skupina za pogovore z vodstvom KZ.
Po kratki debati so dorekli, da se bosta pogovorov s strani občine lotila kar Grabro-vec in Žerak.
Janžekovič: »O vprašanju lastništva
se nimamo kaj
pogovarjati!«
Na ptujski KZ nimajo popolnoma nič proti nadaljevanju pogovorov z občino, ki so bili v času spora prekinjeni. »Vendar pa je treba izhajati iz dejstva, da je dom absolutna
lastnina naše zadruge, za kar obstaja vsa dokumentacija in kar dokazuje tudi zgodovina nastanka. Dom so začeli graditi takratni zadružniki in je bil najprej last KZ Podlehnik, ki se je nato priključila h KZ Haloze, ta je potem bila vključena v Kmetijski kombinat in Kombinat je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja prenesel lastništvo zgradbe na pravnega naslednika, to pa je bila ptujska KZ! Mislim, da okoli lastništva res nima več nobenega smisla izgubljati besed in časa. Te dileme ni,« je najprej povedal direktor Marjan Janžekovič.
»Nadalje pa se gotovo v občinskem svetu Podlehnika zavedajo, da je tudi občina Pod-lehnik v najemni pogodbi z našo zadrugo, ki jo je podpisala, nedvoumno ugotovila in priznala zadružno lastništvo stavbe z vsem pripadajočim zemljiščem in dvoriščem! V
tej najemni pogodbi je bilo med drugim dogovorjeno tudi, da občina v dom vloži sredstva za ureditev svojih prostorov in ji zato do konca leta 2000 ni treba plačevati najemnine. Po tem letu naj bi se najemnina določila, ampak se ni in občina ves čas koriščenja naših prostorov ni plačala nič. V tem kontekstu ocenjujem, da je bil tudi njihov vložek v stavbo poračunan in da so stvari finančno čiste.«
Glede novih prič, ki naj bi spodbijale lastništvo doma, pa Janžekovič pravi: »Kdorkoli lahko pripelje kogarkoli hoče. O vsej zadevi obstaja debela mapa dokumentacije in vse je jasno; že od vsega začetka je dom zadružna last, saj so ga gradili zadružniki! Ne vidim nobenega dejstva, ki bi govorilo, da je naj bi bil dom sploh kadarkoli občinska last. Dokumentacija je evidentna in nesporna. Vse je zakonito, vknjižbe so prave, občina je sama priznala, da je KZ lastnik. Menda zdaj ne misli kdo, da bo to drugače?! Tudi odpiranje ne vem kakšnega arhiva ne bo pokazalo kaj drugega, logično. Sicer pa kmetje, zadružniki sami vedo, kako in kaj."
Pogovori v smeri ugotavljanja lastništva so po mnenju Janžekoviča tako povsem brezpredmetni: »Edino, kar se lahko pogovarjamo, je vprašanje prodaje občini ali morebitne zamenjave, nič drugega!«
KZ namerava ograditi tudi svoje zemljišče
KZ je sicer že pred poletjem objavila uradni razpis za prodajo stavbe, cena je bila 45 milijonov tolarjev, kupca pa ni bilo, na kar je gotovo vplivalo tudi dejstvo tekočega sodnega postopka.
»Tudi če zdaj sodni postopek ne bo zaključen oz. ne bo videti konca te jare kače, bomo izvedli nekatere nujne postopke. Če objekta ne bomo mogli prodati, ga bomo adaptirali in preuredili za naše potrebe. Najpomembnejše pa je to, da bomo v naravi vzpostavili meje parcelne nepremičnine, ki danes niso vzpostavljene. Svoje premoženje pač hočemo zaščititi in ga ponuditi na razpolago občanom. Zgradba mora biti
Pa brez zamere
Cestna idila
Na vzhodu nič novega
Ker se poletje najverjetneje poslavlja, je tople dneve, ki so nam preostali, treba kar najbolje izkoristiti. Se pravi, se odpraviti na sprehode v naravo, se martinčkati na soncu in tako dalje. Ker sam spadam med tiste kijih bolj kot sprehodi privlačijo malo hitrejša premagovanja razdalj med dvema točkama, sem te dni in tedne izkoristil za dvokolesno motorizirano migracijo naokoli. Sicer se nisem odpravil kam daleč, kajti za to enostavno ni bilo časa. Pač koje zunaj lepo in primerno za tovrstne podvige, največkrat nanese, da ob istem času tudi frekvenca dela poskoči za par stopenj, dopusta pa ali ni več ali pa si ga iz teh ali onih razlogov pač ni smotrno vzeti, saj bo kdaj drugič bolj koristil.
Ker torej nisem imel pogojev, da bi se odpravil na kako daljše potovanje, sem se potikal po okolici Ptuja, oziroma po štajerskem delu naše dežele. Kratke turice so bile to, tam po dve ali tri ure, zgolj toliko, da se malopretegnem in da mašina malo zadiha. Seveda, pri teh kratkih turicah, ko si v bistvu ne moreš kaj dosti izbirati poti, si pač prisiljen, da se voziš po cestah, ki jih imaš na voljo. Te ceste pa so pač take, kot so. Zagotovo jih ni treba posebej opisovati. A v tem času, ko jesen trka na vrata, se zraven vedno bolj gostega prometa na cesto spravijo tudi vozila, primarno namenjena za kmečka opravila, pa tudi sicer popolnoma cesti primerna vozila se spremenijo v s poljščinami obložene težkokategornike. Ki so tudi temu primerno okretni; njihova manevrska sposobnost je enaka manevrski sposobnosti crknjenega konja. A na vse to se človek navadi, do neke mere seveda to tudi upošteva in pričakuje. Saj je vsako leto v tem letnem času enako.
Zraven omenjenih cestnih bojevnikov pa so v zadnjem času na ceste prišli tudi cestni delavci, ki so na vsakih par kilometrov po njihovih besedah "obnavljali vozno površino", v bistvu pa so zgolj delali malo večje zalivke ali pa domače flike. Rekli boste, da je na naših cestah to precej normalen pojav, a letos je bilo del na cesti res opazno več kot recimo lani. To je za seboj potegnilo tudi ogromno gnečo, kolone ter kuhanje v vročini, ko si čakal, da ti bo cestar pomahal z zeleno zastavico in ti dovolil nadaljevati. Seveda je do trenutka, ko ti je bil dan znak za nadaljevanje vožnje, minilo kar nekaj časa, kajti vrli cestarji so imeli kar nekaj problemov z medsebojno komunikacijo, tako da možak na eni strani zapore ni prav dobro vedel, kaj se dogaja pri njegovem kolegu na drugi strani. Pa sta tako pač drug drugega čakala in preverjala, kaj se dogaja, mi pa smo na obeh straneh zapore čemeli in se spraševali, kaj hudiča se dogaja. Potem sta se sicer nekako dogovorila in stanje uredila preko mobilnih telefonov - hvalabogu, kajti drugače bi menda še danes stali tam v koloni in čakali na ustrezen signal. A tako pač na naših cestah je in s tem se je menda treba sprijazniti. Menda moramo biti zadovoljni že s tem, da smo, glede na stanje cest in kulturo vožnje, sploh še živi.
Gregor Alič
v funkciji, pripada pa ji tudi funkcionalno zemljišče, ki ga bomo uredili tako, da ga bomo lahko v popolnosti koristili. To danes ni, vendarle pa mora biti vsem jasno, da moramo s premoženjem ravnati gospodarno! Mejniki parcele so sicer določeni, ograja pa ni tam, kjer bi morala biti, ali pa je sploh ni in jo bomo pač naredili. To je nedvoumno, ne glede na to, kako se bo stvar vlekla!«
Kot še pravi Janžekovič, so v KZ pripravljeni na pogovore, seveda izhajajoč iz naštetih stališč: »Že doslej smo pokazali veliko dobre volje, kompromisa pa nismo dosegli, kar gotovo ni naša krivda. Nikakor si ne želimo nobene
vojne s Podlehnikom, moramo pa biti vsi razumski in sprejeti nekatera dejstva, ne pa jih kar naprej spodbijati, saj tako res ne bomo prišli nikamor! Naš cilj je, da živimo skupaj s krajem. Nenazadnje pa sem prepričan, da je tudi za občino skrajni čas, da zadevo uredi, saj objekt stoji v samem centru n gotovo je vsem v interes, da se objekt sanira ter da pridobi primerno namembnost. S tega vidika je še najmanj pomembno, kdo je lastnik, ampak da ima objekt urejen videz, da je funkcionalen in da imajo občani na tem mestu kvaliteten servis naših storitev!«
Foto: SM
Formin • Zanimiv projekt društva Korant Forum
S korantom na Triglavu
Goreč izziv in dolgoletni cilj članov društva Koranti Forum iz Formina je bil 7. avgusta v popolnosti udejanjen. Društvena odprava v zasedbi Robert Marin, Milan Marin, Franci Cafuta, Branko Valenko in Vesna Mandelj je s svojim planinskim pohodom uresničila, da je korantova podoba ugledala luč vrha Triglava.
V zgodnjih jutranjih urah ponedeljkove noči jih je pot vodila proti Bledu, smer Pokljuka. Na veliki pokljuški planini so ob 6. uri goreče želje stopile na plano, pred nadobudnimi planinci je bil velik pohod. Sledilo je zadnje preverjanje opreme, nato
pa je korak pričel teči proti planini Konjščici. Pričetek pohoda ni bil spodbuden, saj je pričelo deževati, a optimistična naravnanost je planince pripeljala do Studorskega prevala, razkrit je bil razgled nad Bohinjsko dolino z okoliškimi gorami. S pojenjanjem
dežja se je povečevalo dobro razpoloženje odprave. Pojavili so se prvi znaki utrujenosti, a moštveno vlivanje motivacije je držalo ekipo po koncu.
Sčasoma previse zamenjajo macesni, prvič se pokaže Triglav, daleč v daljavi, tako mogočen in nedosegljiv, ves odet
Člani forminske odprave so izpolnili svoj cilj - koranta so prinesli na najvišji slovenski vrh.
v meglice. Vse do Vodnikovega doma (1817 m) je pogled zastrt v velikega očaka. Sledi prvi daljši postanek, ekipa zamenja preznojene majice, zaužije potrebne atome energije, nato pa nadaljuje pot proti Domu Planika (2401 m). Srčni utrip se iz sekunde v sekundo povečuje, ekipa začuti bližino očaka, najvišja planota pod vrhom sprejme planince pod svoje okrilje. Za odpravo je dobrih sedem ur hoda, toda utrujenost, pre-znojenost, bolečine v križu in mišicah premaga gorečna želja po osvojitvi vrha. Nosača korantove oprave Robert Marin in Franci Cafuta sta dodobra izmučena, teža bremena na vsakega znaša približno 20 kg. Tudi ostalim spremljajočim članom slabijo moči, teža planinske opreme, hrane, pijače je naredila svoje.
Po krajšem oddihu se ekipa odloči za odhod proti vrhu. Sunki hladnega vetra močno ovirajo zadnji del vzpona, ekipa premaguje jeklenice in kline, vsi so odeti v neopisljive občutke. Napor, višina in strah nimajo več svojega učinka, saj se korantova planinska odprava bliža cilju. Poslednji atomi moči so vlo-
Včasih je bilo prav naporno ...
ženi za pohod čez greben in zadnji strmi vzpon na teme očaka.
Vrh je dosežen, panorama sklenjena, šele sedaj se ekipa zave mogočnosti podobe Aljaževega stolpa. Sežejo si v roke, čestitajo, pogovor otežuje izredno močan in hladen veter. Ne glede na slabe vremenske razmere je potrebno storiti dejanje, zaradi katerega je ekipa šla na mukotrpno in naporno pot. Deli korantove opreme pričenjajo dobivati pravo podobo. Okrašena kapa, kožuh, zvonci, gamaše in ježevka se zlijejo v postavni in demonski lik, ki krasi vrh Triglava. Ozračje je polno doživete simbolike, polno prijetnih občutkov in spoznanj. Avtohtoni, etnografski pustni lik je ugledal lepoto najvišjega slovenskega vrha, plapolajoča slovenska
zastava in zven pesmi Slovenec sem zaokrožijo simboliko domoljubja in slovenstva. Sledi fotografiranje, nato pa sestop proti domu Planika. Zaslužena večerja in počitek nagradita člane odprave, ki so oddelali veliko delo.
Jutro postreže z jasnim, neopisljivo lepim vremenom in čudovitim razgledom. Odprava se, prežeta od zadovoljstva, odpravi proti dolini.
Člani društva Koranti Forum iz Formina so realizirali zastavljeni cilj, udejanjiti zlitje slovenskih simbolov na gori slovenstva, promocijsko in predstavitveno prispevati k prepoznavnosti in odmevnosti kraja, iz katerega ko-rant izhaja, ter povabiti vse Slovence, da okusijo lepoto številnih vršacev.
R. M.
Ljutomer • Policisti odkrili ponarejevalca denarja
Nekaj denarja sta zakopala
V avgustu so ljutomerski policisti zaključili uspešno akcijo, v kateri so odkrili storilca, ki sta ponaredila večjo količno denarja, tako tolarjev kot tudi evrov in ameriških dolarjev, katerih nominalna vrednost je 45 milijonov tolarjev.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: BEŠTER, ANTENA, STRNAD, SEKIRA, OR, ADAIR, ABUNA, SACHSENRING, IKE, TRTA, ER KATIVO, ORA, OLANO, OSEM, TERA,
SER, UROŠ, ERANTEMA, MAKSA, ITON, PET.
Ljutomerski policisti so na podlagi odredbe sodišča opravili hišno preiskavo pri 55-letnem A. B. s stalnim prebivališčem na območju Upravne enote Ljutomer. Med hišno preiskavo so našli in zasegli 412 ponarejenih bankovcev za 10.000 tolarjev, 20 ponarejenih bankovcev za 5.000 tolarjev, 118 ponarejenih bankovcev za 500 evrov ter vse pripomočke in predmete, s katerimi je osumljeni bankovce ponarejal.
Z nadaljnjim zbiranjem obvestil so ugotovili, da je večja količina bankovcev zakopana v gozdu izven naselja Zasadi (občina Križevci pri Ljutomeru). "Tam sta denar od oktobra 2005 do februarja 2006 po izdelavi skrila A. B. in G. G., star 48 let, z območna UE Murska Sobota. Na podlagi tako zbranih obvestil smo nato opravili ogled kraja dejanja in v omenjenem gozdu izkopali večjo PVC vrečo, v kateri so bili v alu folijske zavitke in stekleni kozarec
pakirani ponaredki različnih bankovcev. Tako smo našli in zasegli 1.605 ponarejenih bankovcev za 10.000 tolarjev, 100 ponarejenih bankovcev za 100 ameriških dolarjev in 59 kosov ponarejenih bankovcev za 500 evrov, ki jih je osumljeni skupaj s so-storilcem ponaredil konec leta 2005 in v začetku leta 2006," je povedal komandir
Policijske postaje Ljutomer Boštjan Vučko. Nominalna vrednost odkritega ponarejenega denarja znaša 45 milijonov tolarjev, tržna vrednost pa je ocenjena na do 30 odstotkov nominalne vrednosti. Policisti so zasegli tudi mul-tifunkcijsko napravo znamke Canon, Pixma Mp 150, s katero naj bi se izdeloval denar.
Miha Šoštarič
Foto: Miha Soštarič
Komandir Policijske postaje Ljutomer Boštjan Vučko je pokazal najdene ponarejene bankovce.
14 .šío/m^'TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 5. septembra 2006
Prejeli smo
Totalna zmešnjava v Krčevini pri Vurbergu - drugič
y članku "TOTALNA ZMEŠNJAVA V KRČEVINI PRI VURBERGU" je na predlog ureditve prepoznavnosti naselij s sistemom naselja ali ulic g. Širec omenil, da je za to potreben širši konsenz krajanov in da se boji predvsem stroškov, katere bi imeli krajani ob zamenjavi dokumentov. Zanima me, ali je kdo vprašal Ptujčane za soglasnost pri preimenovanju Potrčeve ulice in za stroške ob tem. V Ljubljani so Titovo ulico spremenili v Dunajsko in nihče ni vprašal 50.000 in več ljudi za soglasje ali stroške! Zakaj se sedaj sprašuje o tem?? Je to vzrok ali pa morda kaj drugega? Toda kaj??
Glede prepoznavnosti bi postavil vprašanje: Kako bi se prebivalci mesta Ptuja počutili, če ne bi imeli ulic in hišnih številk, ki si sledi-
jo po logiki in še dodatno: soda desno - liha levo? Krčevina NI NASELJE! Je OBMOČJE! Če na tem območju ni reda s hišnimi številkami, je neprepoznavnost totalna. Pri nas na vrhu hriba, v gozdičku, so številke: 1a, 1b, 2a do 2h, 5a-5d. 500 m izven gozda do številke 5e, 5f Številka 5g je spet pri nas v gozdu. Številka 2 je v dolini pod nami in se pride do nje po drugi cesti. Št. 3 in 4 so še nižje pod nami ... Kako naj se obiskovalec, ki ne pozna kraja, znajde? Enako je z dostavo, serviserji, nujno zdravstveno pomočjo ... Na tem območju je cca 70 hiš in hišnih številk le 13. Za nas tukaj je NUJNA prepoznavnost. Ne potrebujemo še dodatnih smrtnih slučajev.
Po dolgih letih čakanja smo dobili nekaj prepoznavnosti s smerokazom ob glavni cesti, ki kaže k nam, na KRČEVINO PRI VURBERKU. Dodatna prepoznavnost je bila dosežena še s postavitvijo table "pričetek oz. konec naselja": KRČEVINA PRI VUR-
i[	da	p-pi 1 1 DIJAŠKI DOM PTUJ r 1 U J Arbajterjeva 6, Ptuj
DNEVNO VARSTVO, UČENJE IN DELAVNICE ZA PROSTI ČAS. Nudimo dnevno bivanje za predšolske in šolske otroke in dijake srednjih šol. Vabimo na INFORIMATIVNE DNEVE, ki bodo vsak petek v septembru 2006 ob 16.00 uri v pritličju doma. Več informacij: tel.: 02/78-70-700; E-naslov: dd.ptuj@guest.arnes.si.		
BERKU cca 200 m naprej v gozdu od glavne ceste.
S prepoznavnostjo našega naselja je bilo konec, ko smo ugotovili absurd, da ob Dravi, dostopno iz Dvorjan ali Grajene, nepovezano z nami, obstaja identično naselje: KRČEVINA PRI VUR-BERKU, prav tako s tablami "pričetek in konec" naselja! Kako je mogoče, da sta na enem območju dve ZAKLJUČENI NASELJI z istim imenom?? Nekdo brije norca iz nas, ko območje zaznamuje s tablami za naselja. Namreč: če gre za območje, pač ne sme biti oznak "pričetek oz. konec naselja". Ker gre za veliko območje, je nujna strokovna ureditev prepoznavnosti skupin hiš oz. poimenovanje naselij na tem območju! Lahko je tudi ulična rešitev, čeprav bi to bilo le začasno. Neodgovorno postavljanje tabel brez razmišljanja o posledicah pelje le v še večjo zmešnjavo, ki je pri nas totalna!
Da je zadeva še lepša, na poti iz Maribora je v Dvorja-nah smerokaz v desno: KRČEVINA in ne Krčevina pri Vurbergu. Za našo smer (naravnost) pa ni navedbe KRČEVINA PRI VURBERKU kljub smerokazu pri našem odcepu. Ni mi jasno, komu ali čemu služi to stanje, ki ustvarja samo zmešnjavo. Kljub neštetim opozorilom sejo z raznimi izgovori nihče noče lotiti. ZAKAJ???
Vladimir Kužnik Krčevina pri Vurbergu 2h
Pričetek šole golfa v soboto, 16. 9. 2006
Prijave se zbirajo na recepciji igrišča.
Prejeli smo
Javna pohvala
Sreda, 2. 8. 2006 ob 18.55, kot vsako večer ob tem času sem počival v sobi in se pripravljal na zaslužen počitek po celodnevnem poležavanju v senci, skupaj z mojimi skrbniki, ko me je nenadoma nekaj zaskrbelo. Prvotno skelenje se je spremenilo v bolečino. In bolečina ni ponehala, še huje, iz sekunde v sekundo je bila vse močnejša. Ker nisem več zdržal, sem začel stokati kaj stokati, cviliti, da je šlo skozi kosti. V naslednjem trenutku sme bil v centru pozornosti. Začeli so me miriti,
masirati, tolažiti . a hitro spoznali, da tolažba ne bo dovolj. Pa tudi za obisk pri zdravniku je bilo po »vseh pravilih« prepozno, saj so ordinacijske ure do 19.00, do ambulante pa je dobrih 20 kilometrov vožnje. Zato se je gospodinja odločila, da je kljub pozni uri pokliče ambulanto na Ptuju in poprosi za kak dober nasvet. In ta je bil več kot dober.
Ob 19 35 sem se že nahajal pod žarometi na ordi-nacijski mizi v ambulatni za male živali na Ptuju, kjer sta me prijazna zdravnica in njen asistent temeljito pregledala. Na podlagi diagnoze in za lažje prena-
šanje bolečine sem prejel nekaj »pikecev«, nakar sem se lahko vrnil domov.
Zato bi se na tem mestu rad zahvalil potrpežljivi zdravnici in njenemu asistentu, ki sta zame žrtvovala skoraj uro njunega prostega časa. Prav tako pa gre pohvala Veterinarski bolnici na Ptuju, da je uspela zbrati tako profesionalno in zanesljivo osebje, ki skrbi za nas, hiše ljubljenčke.
In kdo sem jaz? Sem kraški ovčar po imenu Tarzan, 2-letni član družine iz Mo-ravcev v Slovenskih goricah.
(Zapisal: Franc Škrjanec, lastnik Tarzana)
PTUJ - ZIBELKA SLOVENSKEGA KOLESARSTVA
4. Poli maraton je dokaz, da se največje športne prireditve ne odvijajo le v prestolnici. Najve~ji rekreativni kolesarski maraton Slovenk in Slovencev je namre~ že ~etrto leto zapored doma v Moškanjcih pri Ptuju. Z namenom! Že od leta 1870 se namreč domače ulice Ptuja ponašajo s kolesarji.
Kolesarski adrenalin na zaprašenih ulicah
Kolesarstvo je bilo doma na Ptuju že pred letom 1870, a mestna gospoda nad njimi ni bila prav ni~ navdušena. Prav nasprotno, mestno glavarstvo Ptuja in Maribora je celo prepovedalo kolesarjenje po glavnih ulicah. Kolesarski jezdeci so se smeli voziti le po zaprašenih stranskih cestah. Razlog? Kolesarji so vendar vznemirjali mirne sprehode mestne gospode, ki se je bohotila po glavnih in neprašnih ulicah Ptuja.
Od kme~kega sina do velikega izumitelja
V pionirskem obdobju tehniškega razvoja si je domačin Janez Puh z ustvarjalnostjo in podjetniško sposobnostjo ustvaril med Slovenci največ ugleda. Zanj v celoti velja oznaka: »Od revnega slovenskega kme~kega sina do tovarnarja in od mehani~-nega vajenca do izumitelja«.
Janez Puh, ki je bil leta 1862 rojen v Sakušaku pri Juršincih, se je z 12 leti za~el u~iti klju~avni~arstva pri razli~nih mojstrih, kasneje pa se je izpopolnjeval tudi v Avstriji in Nem~iji. V Gradcu, kjer je najprej le popravljal kolesa, se je čez čas pri svojem delu osamosvojil in ustanovil svoje podjetje Styria Werke. Prav tam pa se je tudi rodilo prvo kolo slovenskega izumitelja, imenovano Styria. Skupaj s tovarnarjem Wernerjem je leta 1899
začel z množično proizvodnjo koles, leta 1912 pa je bilo v njegovi tovarni zaposlenih že 1.100 delavcev, ki so izdelali 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov.
Ko je tudi gospoda vzljubila kolesarstvo^
Prvo kolesarsko tekmovanje na cesti med Mariborom in Ptujem je bilo leta 1884. Pri tem pa ni šlo zgolj za tekmovanje ljubiteljev kolesarstva, temve~ so to dejavnost vzljubili tudi mestni gospodje. Dirko je namre~ spremljalo veselo razpoloženje in slavje. Da je bilo temu res tako, se lahko prepričamo ob branju zgodovinskega zapisa: »Na Ptuju pa je bilo veliko slavje, gostinci so si meli roke, mestna gospoda in ostali Ptujčani so si dali duška, tako da je proti večeru zmanjkalo pijače in hrane. Slavju je prisostvoval tudi mestni župan in ostalo glavarstvo ter visoki gostje in ostala gospoda iz bližnje in daljne okolice.« A sodelovanje na takšni kolesarski dirki ni bil ma~ji kašelj, saj so bili »kolesarji dodobra prašni, kot da bi bili v kamnolomu, vpili so drug na drugega, za njimi pa se je vil prah in se jih po nekaj metrih ni ve~ videlo. Bilo je veliko bentenja, pa tudi padcev z odrgninami ni manjkalo.«
»Zvon~ek, kije naprej zacingljal na Ptuju«
Na Ptuju je bilo leta 1904 ustanovljeno tudi prvo slovensko kolesarsko društvo z imenom Zvonček. Njegovo vodstvo so v letih do II. svetovne vojne predstavljala ugledna imena posameznikov s Ptuja. Leta 1985 je peščica navdušencev kolesarstva ustanovila Kolesarski klub Ptuj. Klub je leta 1987 doživel reorganizacijo, ko je vlogo predsednika prevzel
znani in vsestranski ptujski športnik Rene Glavnik, klub preimenoval v današnji Kolesarski klub Perutnina Ptuj in uvedel tudi tekmovalni program.
Tradicijo kolesarstva danes nadaljuje tudi Poli maraton
Da je redna telesna aktivnost izrednega pomena za naše zdravje, že čivkajo vrabci na drevju. Da lahko koristno združimo še s prijetnim, pa dobro vedo vsi tisti, ki so z nami kolesarili na Poli maratonu. Kot nekoč ptujska gospoda, tako bomo na 4. Poli maratonu slavili vsi mali in veliki ljubitelji kolesarstva. Še posebej Ptujčani in Ptujčanke, ki ste lahko upravičeno ponosni, da sobivate v zibelki slovenskega kolesarstva. Naj zato 4. Poli maraton postane tudi vaš izziv! Še vedno je čas, da se prijavite in z nami poganjate kolesa za ohranitev kolesarske tradicije na Ptuju.
Tanja Subotič in Emina Mešič Di@log company
Nagradna igra
POŽENI IN ZADENI!
Nagrajenci, ki so pravilno odgovorili na nagradno vprašanje v prejšnji številki Štajerskega tednika, da letošnji 4. Poli marathon organizirajo Perutnina Ptuj, Di@log company, Radio Tednik in Kolesarski klub Perutnina Ptuj, so:
-	Monika Jaklin iz Ptuja, ki prejme brezpla~no prijavnino na 4. Poli maraton.
-	Nada Aubelj iz Kidri~evega, ki
prejme darilni paket dobrot Perutnine Ptuj in
-	Marija Babi~ iz Ptuja, ki prejme Poli družabno igrico. Nagrajence bomo o prevzemu nagrad obvestili po pošti.
Iskrene čestitke vsem dobitnikom nagrad!
niH[ i
[f PÍ
2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.; +386(2)788 91 10, ta; +386|2)788 91 11, E-mail; golf@golfinvest-ptuj.si
>> Bodi pameten, plačuj kasneje: smart brez pologa!
Pameten avto, pametna ponudba: enkraten smart na tri obroke brez obresti: avto odpelješ takoj, prvo tretjino plačaš čez pol leta, še enkrat toliko naslednje leto in nato še enkrat čez dve leti.*
'Za preračun p^i finančnem leasingu se uporablja prodajni plemiški tečaj za EUR NLB na đan sklepanja porabe P^nuđbaje ^rmativna in je oSw^na od valutni razmerij EOM se
EUR, veljajo pogsii, naendlem na dan <;riepan;ia posskSlni l=onuSba velja 31 n^ 2006 P^nuSbaje ^formativna ^ ni obvezujoča, saj je vdelana na podlagi nep^po^^ poSatkov o boniteti leasin^jemalca, zato si pridružujemo p^a^co spremembe navedeni podjev
■to, d. o. o., uradni prodajalec za znamko smart, RC Ljubljana T: 01 588 35 40, RC Maribor Ti 02 460 01 33, RC Koper Ti 05 663 12 08, RC Nova Gc
Maloprodajna cena v
99 EUR

c^c^ zapade v plačilo po preteku šestih mesecev, ostala dva vsakih 12 mese na za vozilo v EUR je preračunana po paritetnem tečaju 23 9,64
Prireditvenih
Torek, 5. septembra
16.00
19.30
Maribor, Partizanska 12 - avdicija pevskega zbora Carmi-
na Slovenica za pevce in pevke od 8 do 15 let
na dvorišču gradu Vurberk - komedija Gospa ministrica v
izvedbi Kulturnega društva Grajena
Do 9. septembra vpis abonmajev Opere in baleta SNG
Maribor
Sreda, 6. septembra
11.00 sejna soba občine Slovenska Bistrica: novinarska konferenca: Podobe bistriških domačij (od 8. do 10. septembra v Slomškovem kulturnem domu in na prostoru ob cerkvi sv. Jerneja v Slovenski Bistrici) 14.00 odhod izpred železniške postaje na družabno srečanje
diabetikov ob ribniku v Dornavi 15.00 Terme Ptuj - položitev temeljnega kamna za novi štirizvez-dični hotel
16.00 na igrišču ŠD Ptujska Gora - turnir v malem nogometu za dečke v okviru prireditev ob občinskem prazniku v Majšperku
16.00 Maribor, Partizanska 12 - avdicija pevskega zbora Carmi-
na Slovenica za pevce in pevke od 8 do 15 let 18.00 CID Ptuj, Potopisno predavanje mlade ptujske popotnica
Žive Ketiš: Peru in Čile 18.00 1. nadstropje ormoškega gradu, predstavitev etnološkega, arheološkega in zgodovinskega mladinskega tabora Muzeja Ormož, ki so potekali v juniju in juliju 19.30 na dvorišču gradu Vurberk - komedija Gospa ministrica v
izvedbi Kulturnega društva Grajena -	Do 9. septembra vpis abonmajev Opere in baleta SNG
Maribor
Četrtek, 7. septembra
Od 7. do 9. septembra: Aerofest Drava 2006 - mednarodni aero-rally
19.00 Ljudski vrt - Ptuj, pohod ob polni luni društva Zreli vedež
-	Do 9. septembra vpis abonmajev Opere in baleta SNG Maribor
-	Plavalni festival v ptujskih Termah
Kolosej Maribor
Torek, 5. september: ob 15.50, 17.30 in 18.30 Avtomobili, ob
16.20, 17.20 in 19.10 Garfield 2, ob 16.45, 19.15 in 21.45 Greva narazen, ob 21.10 Hitri in drzni, ob 16.40, 19.05 in 21.40 Lopov z otroškim obrazom, ob 18.40 in 21.20 Lovec na rekorde: Legenda o motorju, ob 17.50 in 20.50 Pirati s Kariborv: Mrtvečeva skrinja, ob 20.00 in 22.00 Prekletstvo družine Bell, ob 16.30, 19.00 in 21.30 Romanca ob jezeru, ob 16.10, 19.30 in 22.10 Silent Hill, ob 21.00 Tristan n Izolda, ob 16.50, 19.20 in 21.50 United 93 Sreda 6. september: ob 15.00, 15.50, 17.30 in 18.30 Avtomobili, ob 16.20, 17.20 in 19.10 Garfield 2, ob 16.45, 19.15 in 21.45 Greva narazen, ob 21.10 Hitri in drzni, ob 16.40, 19.05 in 21.40 Lopov z otroškim obrazom, ob 18.40 in 21.20 Lovec na rekorde: Legenda o motorju, ob 17.50 in 20.50 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja, ob 17.00, 20.00 Podvodna deklica, Prekletstvo družine Bell, ob 16.30, 19.00 in 21.30 Romanca ob jezeru, ob 16.10, 19.30 in 22.10 Silent Hill, ob 21.00 Tristan in Izolda, ob 16.50, 19.20 in 21.50 United 93
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
Maročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
v
Štajerski
TEDNIK
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! __________________
NAR0Č1LM1CA ZA
Štajerski
I Ime in priimek:
I Naslov:_
: Pošta:_
Davčna številka:, Telefon:_
I Datum naročila: I Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj io.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev. Telefon 040 84 24 07.
PRODAM 60 arov koruze na rasti v neposredni bližini Ptuja. Telefon 777 25 01, 031 691 682, zvečer.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Telefon 041 331 997.
UGODNO PRODAM štedilnik na trdo gorivo, sadni mlin in stiskalnico za sadje in grozdje. Telefon 755 65 11, 040 369 593.
PRODAM svinjo domače reje, težko nad 200 kg. Telefon 719 86 78.
GARSONJERO na Ptuju, Rimska ploščad 13, prodam. Telefon 041 624 409.
ENOSOBNO STANOVANJE na Ptuju oddam v najem. Cena 200 evrov in stroški. Telefon 041 325 975.
RAZNO
DELO
BAR BAHAMAS išče dekleta za strežbo. Telefon 031 388 248. Štelcer, d. o. o., Aškerčeva 4, Ptuj.
Prodam pralni stroj Gorenje in kavč, dobro ohranjen. Telefon 772 34 41.
LADIJSKI POD debeline 30 mm, umetno sušen, 200 m2, prodam. Telefon 031 24 11 45 ali 755 57 21.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
NEPREMIČNINE ■ RADI0])1TEDNIK
ZAZIDLJIVA parcela Gorišnica, 12 arov, lepa lega, voda, elektrika, prodam. Cena 5.000.000 sit. Telefon 031 703 575.
PRODAM gradbeno parcelo v centru Podlehnika. Informacije na telefon 041 490 913.
Mali oglasi
02/7493410
KMETIJSTVO
PRODAM sejalnico Panagra Beker, lepo ohranjeno. Telefon 02 719 51 77.
PRODAM prašiče od 25 do 50 kg in 300 kg svinjo. Telefon 041 368 437.
KUPIM kosilnico Gorenje Muta v okvari za rezervne dele. Telefon 031 407 116.
Bila si skromna in poštena. Vsakomur dobro si hotela in zlato srce si imela. V dusi zaboli, oko se orosi, zelo je živ spomin na naše skupne srečne dni.
SPOMIN Rozalija Kovač
rojena Habjanic
5. 9. 1996 - 5. 9. 2006
Draga mama, danes mineva 10 let, odkar si odšla od nas. Vendar nisi odšla, še vedno si z nami vsemi, ki te imamo radi.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečo.
Vsi tvoji, ki te imamo radi
www.radio-tednik.si
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage hčerkice nihče nama ne more več vrniti.
SPOMIN
6. septembra 2006 minevata dve leti žalosti, odkar si mnogo prerano odšla od nas, naša draga
Natalija Lah
IZ JADRANSKE 17, PTUJ
Hvala vsem, ki jo imate še vedno v lepem spominu in z dobro mislijo postojite in ji prižgete svečko v spomin.
[e vedno s hudo bole~ino v srcu: mamica in ati
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman Te išče. Ni več Tvojega smehljaja, le trud in delo Tvojih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in strica
Hermana Tirša
5. 4. 1924 - 15. 8. 2006 IZ PLACARJA 29, DESTRNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste Ga v tako velikem številu pospremili na Njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku Jožetu Škofiču za cerkveni obred in sv. mašo, g. Zvonku za molitev in ganljive poslovilne besede, cerkvenim pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Jančič.
Posebna zahvala dr. Valeriji Šaško in internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj za lajšanje bolečin.
Posebna hvala družini Breznik iz Grajene in družini Tirš iz Lenarta.
@alujo~a sin Stanko in ne~ak Ton~ek

PRED|^OGI
OSKOČNIH
1.	TAPARAVIFALOTI - Za ljubezen gre
2.	Ans. JUHEJ - Pomlad je bila kriva
3.	STRICI - Adventna pričakovanja
4.	Ans. SLjOVENSKI ŠOPEK - Polka hopsasa
5.	Ans. ŠUM - Meje ljubezni
6.	Ans. RUBIN - Fantovska
7.	Ans. DINAMIKA - Najlepše romance
Zmagovalec meseca avgusta: Ans. OBJEM - Preljubo dekle
Še eno možnost v septembru imajo: TAPARAVI FALOTI - Za ljubezen gre
/ii
f
POP 7 TOP
1.	TURBO ANGELS - Jaz sem za
2.	IRENA POHOREC - Ob tebi
3.	IVAN HUDNIK - Zelene livade s teboj RMX
4.	ŠTRK - Vetru dala bom srce
5.	KRAJCARJI - i(o zmanjka bencina RMX
6.	MATEJA JAN-Bell biseri
7.	TRIS-V dolini tihi
Sopek poskočnih
pop 7 top
Ime In priimek: , lël. Številka: _
Gbuovnlce po^Jlte na dopisnicah na naslov: MEG A MARKETING d.o.o.. p.p. 13. 2288 Hajdina
Zmagovalec meseca avgusta: DOMEN KUMER - L_______
Še eno možnost v septembru imajo: TURBO ANGELS - Jaz sem za
^ Orfejckove
I	SMS glasbene želje:
- i 041/818-666
Nagrajenec: Štefka Bnrtuia Ulica 25. maja 19 2250 Ptuj
Bila si nam luč življenja, trdna opora, polna hrepenenja. Za našo srečo storila si vse, a srce plemenito omagalo je. Ostali smo sami v temi zgubljeni, ker tvoja lučka ugasnila je. O, kako neizmerno pogrešamo te!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, tašče, prababice in sestre
Marije Kolednik
IZ PARADIŽA 61
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, nam pa s stiskom roke izrazili sožalje. Hvala g. župniku za opravljeni cerkveni pogreb, hvala za sveče, svete maše in prelepo cvetje. Iskrena hvala internemu oddelku Bolnišnice Ptuj za lajšanje njenih bolečin. Hvala govornikoma g. Marinu in g. Lesjaku, zastavonoši, obema nositeljema križev, cerkvenemu pevskemu zboru Cirkulane ter podjetju MIR za opravljeno delo. Še enkrat vsem in vsakemu posebej HVALA!
@alujo~i: vsi njeni
Ptuj • 4. Ptujske grajske igre
Duh preteklosti vse bolj živ
Prva septembrska sobota je na Ptuju dobesedno pokala po šivih, kar zadeva prireditve, skorajda ni bilo ulice in ne trga, na katerem se ni nekaj dogajalo.
Zaključeval se je festival Ptuj - odprto mesto, potekala je 2. grajska košnja, 4. Ptujske grajske igre in ob Dravi Ribiška noč. Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj, ki na Ptuju skrbi za obuditev srednjeveške slave cesarsko-kra-ljevega mesta, pa je pripravilo že 4. grajske igre.
Predstavilo je ptujsko gospodo in gospodo sosednjih slovenskih in tujih mest, s katerimi sodeluje. Po zgodovinskih virih je cesar Ferdinand na dan sv. Jurija leta 1555 prevzel in odkupil grad in
mesto Ptuj, salzburškega nadškofa je izplačal z 28.657 renskimi goldinarji v zlatu, in od takrat je Ptuj cesarsko-kraljevo mesto, je uvodoma povedal razglaševalec. Na Mestnem trgu, kjer so se zbrali nastopajoči 4. grajskih iger, so ljudstvu predstavili knežji par društva, milostno gospo Brigito in hvalevrednega gospoda plemenitega Bojana Miška, odlična ptujska meščana, ki imata čast dostojno zastopati Ptuj doma in v tujini, hvaliti sodnika - župana in svetnike, zastopati interese
Ptuja, njegove trgovske koristi in koristi revnih in bogatih. Prav tako se morata ravnati po motu društva, vzetem iz prvega statuta mesta Ptuja iz leta 1376: »Kdor z mestom ne trpi, naj z njim se ne krepi«.
Mestni sodnik je v soboto na Mestnem trgu povedal, da je društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj letos dostojno zastopalo mesto, opravili so sejemski dan, izpostavili roko pravice, pozdravili številne častivredne trgovce od blizu in daleč. Letos so prvič organizirali
Tlačani iz Spuhlje so bili ena od množičnejših skupin.
Ako je na malo mašo (8.) lepo, bo potem dva meseca suho.
Foto: Črtomir Goznik
Med nastopajočimi na 4. Ptujskih grajskih igrah je bil tudi viteški red okrogle mize Snežnik z Janezom Kamniškim.
tudi srednjeveški otroški tabor. Njegovi udeleženci so na turnir-skem prostoru predstavili del vsega, kar so na taboru osvojili, od romanskega plesa do mečevanja.
Med nastopajočimi so bili tudi gostje iz Avstrije - Steirischer Burgenverein, viteški red okrogle mize z Janezom Kamniškim, hauptman Spuhljanski z gardo,
gospod Holeneški z gardo, skupina tlačanov iz Spuhlje, renesančna plesna skupina Cesarsko-kraljevi Ptuj in še nekateri drugi.
Kostumirana povorka je nato krenila na grad. Gostje od blizu in daleč so na turnirskem prostoru lahko uživali v bogatem dogajanju srednjeveškega dne, vabilo je 18 tržničarjev od blizu in daleč (med njimi so bili tudi Kopriv-
Foto: Črtomir Goznik
ničani), rokodelci, vitezi, mečevalci, animacija za predšolske in šolske otroke, grajska birtija z domačimi dobrotami in domačim pivom. Obljubljenega živega šaha iz Banske Štiavnice sicer ni bilo, organizatorjem so jo zagodli tudi v prestolnici in v Mariboru, kjer so se srednjeveškega dogajanja šli isti dan nenapovedano, kljub temu pa se je vse dobro izteklo.
Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj s svojimi nastopi dokazuje, da uspešno črpa iz bogate zakladnice Ptuja, da je preteklost tista, ki pogosto uči, in da jo je potrebno negovati z največjo občutljivostjo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Zanimivo je bilo tudi na srednjeveški tržnici z 18 stojnicami. Bilo bi jih še več, če si Ljubljančani ne bi zadnji dan izmislili, da bodo tudi oni imeli v soboto, 2. septembra, srednjeveški dan. Pri srednjeveških mestih je vse šlo po dogovorih, v prestolnici pa tako in tako vedno delajo po svoje. V duhu srednjega veka so v soboto dihali tudi v Mariboru.
PLESNI CENTER
ouD^oa©®'
VPtSUJE
v NOVO SEZONO
Plesni vrtec otroci od 4. leta fl	osnovnošolci
^ P/esnaio/a in srednješolci
Plesni tečajiia odrasle Aerobika
vsak delovnik med 16. in 20. uro
Volkmerjeva o. 26, Ruj, 02 748 14 46
www.mambo-ptuj.com
1?
Foto: Črtomir Goznik
Obiskovalcem 4. Ptujskih grajskih iger so se predstavili tudi udeleženci prvega srednjeveškega otroškega tabora: zaplesali so romanske plese, pa tudi v šoli mečevanja so se izkazali.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo presežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 26 do 31 stopinj C. Napoved za sosednje pokrajine
V	sosednjih pokrajinah bo precej jasno. Nekaj spremenljive oblačnosti bo popoldne predvsem v krajih severno od nas.
V	sredo in četrtek se bo na-daljevalopovečini sončno in toplo vreme.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Nezgodno zavarovanje otrok in dijakov
Uam ni vseeno I
Oiroei nosifo v ftii ivei tfoniJljije in vptnja. l/jihoir fvti je 'koi ■m.a.jheti pUne/. y Za-Va-roVilniei Mariior hoît-no oJiTanUi to oiivítnje in ia. najhen syei ne^oiajinjen ^a fta/ř oirokt.
Posebne ugodnosti in privlačne nagrade.
PREPRIČAJTE SE.
À d.d.l
naložbeno življenjsko zavarovanje za otroke
www.zav-mb.si
www.zoja.si
080 19 20