#
Ateizem je, `al, sodoben mno`ièen pojav.
Ateizem zanika obstoj Boga in se pogosto
opira na napaèno pojmovanje èlovekove sa-
mostojnosti.1 Sodobnega èloveka namreè za-
jema izrazit obèutek samostojnosti, samoza-
dostnosti: “Ne razumem, kako lahko nekdo
ob spoznanjih in dognanjih sodobne znanosti
še veruje v Boga. Še malo in popolnoma
bomo obvladali svet in èloveka. Pomislimo
samo na kloniranje, genski in`eniring, ma-
nipulacije z vremenom, skokovit napredek
raèunalniških tehnologij,” tako se baha so-
dobni ateist.2
Morda še hujši kot ateizem je pojav in-
diferentizma, brezbri`nosti: Bog sicer je, a
to me ne zanima ...
Krivico bi storili starorimskemu paganiz-
mu, èe bi sodobne ateiste poimenovali “po-
gane”. Pogani so vendar verovali v boštva.
Èutili so, da so odvisni od njih in da jih je
treba èastiti. V pesnitvah Publija Vergilija
Marona (rojen 15. oktobra 70, umrl 22. sep-
tembra 19 pr. Kr.) pa najdemo celó neke po-
teze, ki ka`ejo na edinega, pravega Boga. Ver-
gil namreè razloèuje med besedo “deus”
(bog), pisano z malo zaèetnico, in med be-
sedo “Deus”, pisano z veliko zaèetnico. Bo-
govi so sicer grešni, še celó sam Jupiter os-
kruni devico in jo potem v zadošèenje po-
stavi za boginjo jezer in šumeèih rek.3 Bogove
ter boginje ima Vergil za “caelicolae”, za ne-
bešèane, toda med temi je eden, “Deus”, pred
katerim ima sveto spoštovanje.
“Deus”, imenovan tudi “Phoebus” (Fe-
bus, Apolon, bog sonca, pesništva), je immor-
talis, nesmrten, neumrljiv. Z njim se bo vrnila
na zemljo “aurea aetas”, zlata doba (zemeljski
Eden) z Deèkom, ki ga bo rodila neka èista
Devica.4
V prièujoèi razpravi so za Vergilove pe-
snitve naslednje okrajšave: Eneida (AE), Ek-
loge (E), Georgika (G).


 
!
Oksfordski veliki latinski slovar ima za be-
sedo “amor” (ljubezen) kar sedem pomenov.
Med temi pomeni je tudi “Amor” kot po-
osebljeno boštvo. Omenjeni slovar piše
“Amor” z veliko zaèetnico, ko navaja znani
Vergilov izrek: “Omnia vincit Amor, et nos
cedamus Amori” (E X, 10, 69).5 V okro`ni-
ci pape`a Benedikta XVI., Bog je ljubezen,
je omenjeni izrek preveden takole: “Ljube-
zen vse premaga, vdajmo se tudi mi ljubez-
ni.”6 Zdi se, da Vergil z besedo “Amor” Ero-
su, grškemu boštvu, ni odvzel njegovega pr-
votnega dostojanstva, pozneje poni`anega v
simbol razuzdanosti. Nemci so namreè ome-
njeni Vergilov stavek prevedli takole: “Rings
herrscht Amors Gewalt. Auch ich muss weic-
hen dem Gotte” (Krog in krog vlada Amor-
jeva premoè, tudi jaz se moram ukloniti temu
bogu).7 V prevodu dr. Frana Bradaèa se ta
stavek glasi podobno: “Amor nad vsem je
gospod, tudi jaz se mu moram podvreèi.”8
V kritièni izdaji Vergilovih Eklog najdemo
glede tega opombo: Ker Amor (Deus) vse
premaga, nam ne preostane drugega, kakor
da poni`no odstopimo in da ga ne skušamo
omeèiti. Vergil se namreè v predhodnih vr-
sticah prito`uje, da Amor ne ubla`i njego-
ve mukotrpne zaljubljenosti.9

!$%






	





	




Za Vergila Amor (Deus) v tem primeru ni
boštvo razuzdanosti, sicer ne bi bil zapisal:
Sed mihi vel tellus optem prius ima
dehiscat,
Vel pater omnipotens adigat me fulmine
ad umbras,
Ante, pudor, quam te violo, aut tua iura
resolvo (AE IV, 24-27).
Ker gre za znanstveno razpravo, prevajam
dobesedno:
“Prej `elel bi, da se mi zemlja odpre
in vsemogoèni me oèe s strelo po`ene k
sencam podzemlja,
kakor da tebe, sveto bi èistost, oskrunil
in ne dr`al se tvoje pravice.”
Za izraz “pater omnipotens” (vsemogoèni
oèe) uporabi Bradaè besedo “Jupiter”, vendar
se zdi, da je tu mišljen Vergilov “Deus”, ki
je prost pregreh, in ki bedi nad srame`ljivost-
jo ljudi.






“Deus” je navzoè, po materini ljubezni,
ki se nasmehne svojemu novorojenèku, pa
tudi po oèetovi ljubezni.
Incipe parve pure risu cognoscere ma-
trem.
Incipe parve pur, cui non risere parentes
Nec Deus hunc mensa, dea nec dignata
cubili est. (E 4: 60-63).
Prevajam:
Zaèni, otroèek, spoznavati mater po
njenem smehljaju;
zaèni, otroèek, to, kajti komur se starši
niso nasmehnili,
temu Deus ne bo dodelil mize, ne
boginja le`išèa.
Pod izrazom “miza” umeva Vergil “vzgo-
jo”, z besedo “le`išèe” pa misli “sreèno za-
konsko zvezo”.
Ipsi laetitia voces ad sidera iactant
Intonsi montes: ipsae iam carmina
rupes,
Ipsa sonant arbusta: Deus, Deus, ille,
Menalca.
(E 5: 62-64)
Od veselja do zvezd dvigajo svoje glasove
gozdnate goré:
tudi peèine pojó in v grmovju odmeva:
Deus, Deus je tu, Menalkas!
Pod besedo “Menalkas” nekateri vergilov-
ci umevajo Vergila samega.
Tudi med vojno je “Deus” navzoè ... po-
nuntque ferocia Poeni corda, volente Deo.
(AE 1: 306-307)
... odlo`ijo Punci besnost srcá, ker hotel je
Deus.
Praecipites vigilate viri, et considite
transtris:
Solvite vela citi: Deus aetere missus ab
alto (...).
 Sequimur te, sancte Deorum ...
(AE 4: 573-577)
Br` se zbudite mo`je, usedite se na
veslarske klopi,
 jadra napnite takoj: iz visokih nebes
poslan je k nam Deus (...).
Sledili ti bomo, sveto bo`anstvo ...
Phoebe, graves Troiae semper miserate
labores ...
(AE 6: 56)
Febus, ki vedno bilé so pri srcu ti muke
Trojancev ...
Terna tibi haec primum triplici diversa
colore
Licia circumdo, terque haec altaria
circum
Effigiem duco. Numero Deus impare
gaudet.
Necte tribus nodis ternos, Amarylli,
colores!
(E 8: 73-75.77)
Te trojne trakove s trojno barvo razliène
okrog ti zdaj najprej ovijam in trikrat okrog

 #
teh `rtvenikov nosim tvojo podobo.
Neparno število je Deusu všeè.
Tri barve uvezi, Amarilis, v tri vozle!
Vergil tu petkrat navaja število tri: terna,
triplici, ter, tribus, ternos; hkrati poudarja, da
je neparno število (v tem primeru število tri)
Deusu všeè. Slutnja, da je “Deus” troedini?
Da je treba “Deusa” po trikrat poèastiti in
da je število tri “Deusu” všeè, so tako teht-
ne besede, da bi še luno potegnile z neba.
Tako je namreè predhodno poudarjeno:
“Carmina vel coelo possunt deducere Lunam”
(E 8: 69), prevajam: “Èarobne besede, ki bi
še luno potegnile z neba.”
Et me Phoebus amat: Phoebo sua semper
apud me
Munera sunt, lauri, et suave rubens
hyacinthus ...
(E 3: 62-63)
Febus me ljubi, ker vedno njegove darove
skrbno gojim;
lovorike in rdeèkasti cvet – hijacinto.









Tunc etiam fatis aperuit Cassandra
futuris
Ora, Dei iussu non unquam credita
Teucris ...
(AE 2:246-247)
Zdajci odprla je usta še tudi Kasandra,
bli`njo usodo prerokujoè, a Trojanci
po bo`jem povelju nikoli ji niso verjeli.
Kasandra je prejela od “Deusa” dar pre-
rokovanja, dar napovedi prihodnjih reèi. Ker
pa je raz`alila “Deusa”, je ta uredil tako, da
ji Trojanci niso verjeli.
Mortaline manu factae immortale
carinae
Fas habeant? Certusque incerta pericula
lustret
Aeneas? Cui tanta Deo permissa potestas?
(AE 9: 95-97)
Mar naj s èloveško roko narejene ladje imajo
nesmrten duh bo`ji? (“Mar” v retoriènem
vprašanju poudarja nasprotno trditev, se pra-
vi, da ladje, s èloveško roko narejene, nimajo
nesmrtnega bo`jega duha). Mar naj odloèni
Enej predvidi morebitne nevarnosti? Katere-
mu Deusu dana je takšna oblast?
Preden se je Vergil odpravil na pot pro-
ti Grèiji, je pesnik Horacij zapel:
“O ladja, ki poneseš mojega Vergila na pot,
ohrani drugo polovico moje duše,
vrni mi ga zdravega ...”10
V tej prošnji odmeva prej omenjena Ver-
gilova vera, da s èloveško roko narejena ladja
nima nesmrtnega bo`jega duha, in da ga lah-
ko varuje in reši le “Deus”.
Ladje niso dele`ne bo`jega duha, èebele pa,
ker jim je “Deus”, ki je povsod navzoè, dal ne-
kaj svoje bo`je pameti in nebeškega duha:
Esse apibus partem divinae mentis; et
haustus
Aetherios dixere: Deum namque ire per
omnes
Terrasque, tractusque maris, coelumque
profundum.
(G 4: 220-222).
Pravili so, da so èebele dele`ne bo`je
pameti in nebeškega duha ter da Deus
gre po vsej zemlji, po valovih morja in
po neizmernem nebu.
Non haec humanis opibus, non arte
magistra
Proveniunt; neque te, AEnea mea dextra
servat:
Maior agit Deus, atque opera ad maiora
remittit.
(AE 12: 427-429)
To ni zgodilo se s èloveško moèjo, ne
z umetelnostjo vraèev; ni varovala, Enej,
moja te roka: Deus tu veèji deluje, na
slavna te dela pošilja.


	



Quo Deus, et quo dura vocat fortuna,
sequamur ...
(AE 12: 478)
Kamor klièe nas Deus, kamor trda
usoda, tja naj sledimo ...
Agnovere Deum proceres divinaque tela ...
(AE 9: 659)
Glavarji (Trojancev) so spoznali Deusa
in bo`ja kopja ...



O socii, (neque enim ignari sumus ante
malorum)
O passi graviora: dabit Deus his quoque
finem.
(AE 1: 202-203)
Tovariši dragi, (pozábili nismo še
prejšnjih nezgod),
prestali smo hujše `e: tudi sedanjim
Deus dober izid bo dal.
Sed tibi cursum venti, quae fata dedere?
Aut quis te ignarum nostris Deus appulit
oris?
(AE 3: 337-338)
Toda kateri vetrovi, katera usoda te
sreèno je gnala?
Ali kateri je Deus tebe, niè sluteèega, na
našo obalo pripeljal?
Hinc me digressum vestris Deus appulit oris.
(AE 3: 715)
Ko sem odšel, na vašo obalo prignal me
je Deus.
Vergil, “divinus poëta” (E 5:45), pesnik bo-
`anski, “pius Aeneas” (AE 1: 224), pobo`ni Enej
(Vergil se prikrito istoveti z junakom Enejem,
ustanoviteljem Rima), polaga Didoni v usta
tako rekoè svojo lastno oporoko:
Incubuitque toro, dixitque novissima verba:
dulces exuviae,11 dum fata Deusque
sinebat:
Accipite hanc animam, meque his
exsolvite curis.
(AE 4:650-653)
V posteljo legla je, izrekla poslednje
besede:
Sladki ostanki, dokler dopušèala to sta
Deus, usoda:
Sprejmita dušo zdaj to, in teh me skrbi
odrešita.
Sv. Hieronim poroèa, da je Vergil poskrbel
za svoje zemeljske ostanke: “Njegov prah je
shranjen z nagrobnim napisom, ki ga je umi-
rajoèi sam narekoval: Mantua me je rodila, Ka-
labrija vzela, v Partenopejski zemlji poèivam
– opeval pa sem pastirje, kmete in kralje.” Po-
kopan je v grobnici v bli`ini Pozzuolov zahod-
no od Neaplja, v Partenopejski de`eli.12
“Deus”, “Phoebus” (Febus = Apolon) je
Vergilu dal pesniški, umetniški navdih: “Ko-
mur pevski duh sem vdihnil” (Prešeren). Po
Febu ali Apolonu sta se ozirala tudi naša
prekmurska “klasika”, pesnika, Simon Èergiè
(1765–1806) in Mikloš Küzmiè (1737–1804).
Pozdravljen, Mikloš, ti slava Slovenov,
slovenskega naroda sonce in `arek,
lepota,
muz Febusovih za`elena krasota
in Febusa samega prvi prijatelj!
(Simon Èergiè Miklošu Küzmièu, 1792).13
Ne siplji, Apolon, `arkov na zemljo,
`alost naj pride v njegovo srce!
(Mikloš Küzmiè v Gyoru 1761)14
Èe bi ti, Muza, sam Febus bila,
in z devetimi devami k njemu prišla,
hvali njegovi ni konca,
saj je svetlejša od sonca.
(M. Küzmiè Istvanu Borosu, 1793)15
Vergila, edinega med starorimskimi pe-
sniki, je Mikloš Küzmiè sprejel celo v svo-
jo Edenajszeto Peszen. Od Szmrti:

 #
Bojdi bogat liki Kroezus,
Zmo’sen liki Darius,
Nemre vujdti Virgilius ...16
V svojih distihih se tudi Johann Hübner
zgleduje po Vergilu.17
Naj rabi prièujoèa razprava kot spodbuda
dijakom in študentom, da bi se uèili kristalno
izbrušenega jezika pesnika Vergila, se pravi
latinšèine, kot to srèno `eli zdaj `e bla`eni
pape` Janez XXIII.: “Suae enim sponte naturae
lingua latina ad provehendum apud populos
quoslibet omnem humanitatis cultum est pe-
raccommodata: cum invidiam non commoveat,
singulis gentibus se aequabilem praestet, nullius
partibus faveat, omnibus postremo sit grata et
amica.”18 Prevajam: “Latinski jezik je namreè
sam od sebe zelo prikladen, da pri katerih koli
ljudstvih razvija in utrjuje spoštovanje èlo-
veènosti, saj ne zbuja zavisti, vsem narodom
se predstavlja kot enakovreden, nobeni stran-
ki ne daje prednosti, in konèno – vsem je drag
in prijatelj.”
1. Katekizem katoliške Cerkve. Kompendij, Ljubljana,
Dru`ina, 2006, 152.
2. Dru`ina 55 (2006), 50, 1 (10. XII.).
3. J. Smej, Devica, devištvo in deviškost v pesnitvah
Publija Vergilija Marona, v: Tretji dan XXXIII
(2004), 9/10, 26.
4. J. Smej, Vergil in njegova èetrta ekloga, v: Tretji
dan XXXII (2003), 6/7, 84-87. Ta zaèetni del 4.
ekloge je mojstrsko prevedel Marko Marinèiè, v:
Lirika. Publij Vergilij Maron, Ljubljana,
Mladinska knjiga, 1994, 33.
5. Oxford latin dictionary, Oxford,1985, 120.
6. Pape` Benedikt XVI. Okro`nica: Bog je ljubezen,
Cerkveni dokumenti 112, Ljubljana, 2006, 8.
7. Vergils Werke I, Eklogen und Georgika, Stuttgart
(brez letnice), 74.
8. Vergil. Bukolika in Georgika (iz latinšèine
prevedel dr. Fran Bradaè), Maribor, 1964, 60. V
nadaljevanju: Bukolika.
9. Prim. Publius Virgilius Maro ... illustratus a
Christ. Gottl. Heyne, Lipsiae MDCCCXXX,
Londini apud Black, young et young, 248.
10. Bukolika, 14.
11. Exuviae, ârum, f = dobesedno “sleèena obleka”,
vendar so `e v antiki umevali pod to besedo
zemeljske telesne ostanke. V tem pomenu je
sprejela ta izraz tudi Cerkev. Na grobu kardinala
dr. Jakoba Missie v cerkvi na Sveti Gori pri
Gorici beremo: EXUVIAE Jacobi Cardinalis
Missia ... Prim. Jo`ef Smej, Kardinal dr. Jakob
Missia (1838 – 1902) in Prekmurje, v: Stopinje
1973, 29.
12. Bukolika, 14.
13. Prim. Jo`e Smej, Muza Mikloša Küzmièa,
Ljubljana, 1976, 79. V nadaljevanju Muza. Isti,
Simon Èergiè, `upnik in pesnik, Maribor, 1982, 19.
14. Muza, 47.
15. Muza, 69.
16. Kniga molitvena na haszek szlovenszkoga naroda
...Sopron, 1783, 281.
17. Prim. Jo`ef Smej, Biblièni distihi v Hübnerjevi
knjigi, Maribor, 2006, 16.
18. Apostolska konstitucija VETERUM
SAPIENTIA pape`a Janeza XXIII. V: Acta
Apostolicae Sedis = AAS 54 (1962), 130.