POSLOVANJE PODJETJA-. - IN INVESTICIJA V I. POLLETJU 1969 "Elan" mora mesečno in kvartalno poročati Ivlodnarodni banki za razvoj v Washington in istočasno Jugofelorans-Id investicijski banki v Beograd ter kreditni banki v Ljubljano poročila o rezultatih poslovanja in > poteku investicije, dokumentirano z bilančnimi podatki, diagrami in celo s fotografijami, kako dela napredujejo« Kot vemo, poleg lastne soudeležbe podjetja, kreditira našo investicijo s 700.000 $ Mednarodna banka za razvoj in s 14*335«000 Ndin Slovenska kreditna banka v Ljubljani. V nadaljevanju bralcem posredujemo izvlečke iz tdh poročil v poljudni zgoščeni obliki, tako da bo vsakomur lahko razumljivo gibanje po eni strani poslovanja podjetja, po drugi strani pa potek del novogradnje. V prejšnji številki "Naše smučine" smo ne strani 2« poročali o vrednosti proizvodnje v obdobju januar -maj, ki je bila za celo podjetje 1,7 n/o višja kot v istem bbdobju preteklega lota. Lieseca junija je zelo intenzivna proizvodnja že vplivala na polletni rezultat, da je bil ta že za 5,3 % boljši kot v polletju lani. Prodaja v prvem polletju je bila kar za 27 °?o večja kot v istem obdobju la ni. Od tega na domačem tržišču 64 % in v izvozu 36 %. Od 27 $ večje pro- daje jo bilo plasirano v izvoz kar 23 a/o in to vse na konvertabilna področja. Ker pa je našo podjetje pretežni izvoznik, 30 glavne odpreme na zapad— na tržišča v II. polletju. Zaloge. Vseh zalog vi. polletju je bilo za 2,5 % manj kot v istem obdobju lani (po vrednosti). Sioer so se zaloge materialov povečale za 25 % in nedovršene proizvodnje za 12 /£, kar je vzrok priprave na intenzivno proizvodnjo v II. polletju - so se znižale zaloge gotovih izdelkov za 14,1 '/o. Pripomniti pa je, da 30 ti podatki za leto 1969 prikazani na osnovi fakturirane realizacije, podatki iz leta 1968 s katerimi primerjamo letošnje, pa so še na osnovi plačane realizacije, tako da gornje primerjave niso čisto v skladu. Gornji pokazatelji, ki so jih prejele omenjene banko, da lahko zasledu— I ; jejo poslovanje podjetja so sestavni del celotnega poročile, o izvajanju investicije. x f Sama investicija do 31. 7. 1969 Opis Celotna investicija Izvršeno dc 31. 7 - ' ’ /o Gradbena dela 6,885.000 1,896.666,45 27,5 •Uvozna oprema in montaža 8,750.000 2,402.434,43 27,5 Domača oprema in montaža 4,250.000 1,054.284,15 24,8 Carina in ostali stroški uvoza 2,635.000 18.433,40 7,0 Ostalo 565.000 485.705,85 86,0 Skupno 23,085.000 5,857.604,28 25,4 / / Gomji podatki povejo, da je bilo do spredaj omenjenega datuma porabljenih sredstev že dobro četrtino celotne vrednosti investicije^ ki mora biti po programu gotova v prvi polovici le_ ta 1970. 100LETNICA GASILCEV 00 Gasilska zveza Slovenije prireja v letošnjem letu, ko proslavlja sloveri sko gasilsko društvo 100-letnico delovanja, iolnovanje industrijskih gasilsld.li enot iz vseh zvrsti gospodarstva, kjer so te organizirane. Prizadeva so, da bo sodelovalo okrog 27 gasilskih društev. Pokroviteljstvo nad tem bo prevzelo naše podjetje. Za delovno prireditev bodo stroški v približni vrednosti 800.'000 Sdin, ki jih bo kril pokrovitelj (beri "Elan"), V5P0REDN0-RE0R6ANIZACI JA Z dograditvijo tovarne, ki naj bi bila zaključena sredi naslednjega leta, tečejo vzporedno priprave za istočasno postavitev in izpopolnitev notranje organizacije. To je prav toliko jjomembno kot moderni tehnološki postopki v proizvodnji ali pa še bolj, saj zadnje čase ugotavljamo, da nam .ravno na tem področju že zdaj marsikaj manjka, kaj šele ob zaključku investicije. Pristop k temu bi bil v vsakem primeru potreben. Če pa to že vsklajujemo z novimi prostori in tehnologijo, potem je ravno pravi čas,saj prav zdaj tečejo tudi temeljite priprave za u-vedbo mehanografije IBM sistema, Georga sistema, itd. Vse to povezati v oelotni reorganizaciji’ podjetja je naša ■ 'najosnovnejša naloga. Podjetje tesno sodeluje z Zavodom za orgnr-nizacijo dela iz Kranja. IRM zunanji strokovnjaki pripravljajo z našim tecunom osnove za uvedbo sistema. Nem niti strokovnjaki pod vodstvom g. Breyer-ja so vi zaključni fazi razgovorov za uvedbo Georga sistema, t.j. materialno poslovanje in planiranje, hi zajema širše področje dela od na— ročil iz komerciale preko tehničnega sektorja do delovnega mesta z najmodernejšimi pripomočki, ki so za tako delo nujno potrebni. Za povezavo vseh treh vej, omenjenih v začetku tega prispevka in za vskla ditev medsebojnih interesov naštetih področij dela je bila že ustanovljena posebna komisija s strani vodstva podjetja, ki naj strokovno pripravi vse potrebno za začetek dela, ki bo ■ predvidoma steklo že ob koncu tega le ta. Sem spadajo*, novo šifriranje suro vin, izdelkov in polizdelkov ter stro jev, nova določitev stroškovnih mest, tehnološke carte, nova dokumentacij a i že prirojena IBM-u in drugo. Člani te konisije so žo posamično zadolženi za i določene mloge. Začelo se jo! SP10SN0 0 ORGANIZACIJI (CINKAR.XVI. pt. 6, 15 * junij 69) IZ NAJNOVEJŠIH IZKUŠENJ STROKOVNJAKOV IZVEMO, DA STOJIMO PRED REVOLUCIJO V ORGANIZACIJI, REVOLUCIJO, KI NI NIČ MANJ RESNIČNA KOT TEHNOLOŠKA ALI POLI TIČNA IN DA BO PRIHODNOST BISTVENO RA ZLIČNA OD PRETEKLOSTI. I D. Mo Gregor je napisal knjigo "Človeška stran podjetja" (The Human Si-de of Enterprise), ki je v managers-IdLh krogih v Ameriki, kot v Evropi zbudila veliko pozornost. V tej knj_i gi je orisal kontrast med*tem, kar jo imenoval "teorija upravljanja X" in "teorija upravljanja Y". To sta pravzaprav dve skrajnosti, ki jih je napravil zaradi primerjave. Soočiti se s skrajnostmi pa je koristno. Po toh metodah poizkuša opisati vredno- | te, ki S9 temelj konvencionalne oz. birokratske filozofije organizacije (teorije upravljanja X) in njenega nasprotja (teorije Y). Naj citiramo osnovne principe teh te_ : Arij, da jih pregledamo in se vpra- •| šamo v kolikšni meri te vrednote in j stališča predstavljajo podlago naših | nazorov in filozovijo upravljanja. TEORIJA X 1. Vodštvo je odgovorno za organiza- | oijo elementov proizvodnje v podjetju - denar, surovine, opremo, J ljudi - da bo Soseženi cilji gos- : podarjenja. 2i Kar se tiče ljudi, je upravljanje | proces vodenja njihovih naporov, njihovih motivacij, kontrole njihovega dela in spreminjanje njiho I vega ravnanja* da bi ustrezalo po_ treham organizacije. 1 ' , I Manager, ki vidi sebe v taki vlo— I gi, je kot vodja orkestra. G-lavno I odgovornost nosi on. Ali pa je kot [ igralec z lutkami. V rokah ima vo— I dilne niti in občutek, da je vse, j kar je bilo opravljeno, opravljeno | samo zato, ker je ob pravem času | potegnil pravo nit. I 3. Brez te aktivne intervencije vods— 1 tva bi ljudje ostajali pasivni ali j pa se celo zoperstavljali potrebam : organizacije. Ljudi je treba prep— I ričati, nagrajevati, kaznovati in nadzorovati, da bodo opravili tis— j to, kar morajo. Njihovo dejavnost ! je treba usmerjati, to je naloga vodstva. ! I 4. Povprečen čl.ovek je po naravi brez ! brigen. Dela tako malo, kot je to I le mogoče, - To je ena izmed modrosti konvencionalnih nazorov. 5. Ljudje se upirajo vsaki spremembi, ; manjka jim ambicija in raje vidi- j jo, da so vodeni in ne marajo od- ; govornosci. Po naravi so takšni ljudje usmerjeni vase, ni jim mar j za potrebe organizacije in se bri— j gaj o sami zase. i To so stališča teorije X: vrsta vred- i not, stališč in domnev, ki jih ima birokratski, konvencionalni manager i starega kova. McGregor primerja ta stališča s stališči svoje teorije Y. I l I TEORIJA X Prvi princip 'teorije I - njene vrednote in stališča - je isti, kot pri teoriji X, in sicor: 1. Vodstvo je odgovorno za organizacijo elementov proizvodnje v podjetju - denar, surovine, opremo, ljudi - da bodo doreJeni cilji spodarjenja. 2. Ljudje po naravi niso pasivni in se ne upirajo potrebam organizaci je. Čo pa so, so zaradi izkušenj, idL jih imajo v organizaciji. Neprijetno tuwn je pogledati po navi_ dežno površino in ugotoviti, da so ljudje indolentni in. da se up_i rajo ne zato, ker bi bilo na vsak način nekaj narobe z; njimi, ampak zato, kor je nekaj narobe z nami in naijim načinom, kako vodimo organizacijo. Takšni postajajo ljudje zaradi okolja, ki ga mi ustva rjano. 3. V vseh ljudeh so nagibi in možnost?. za razvoj, sposdfrvnost za prev 1 zemanjo odgovornosti in pripravije nost, da svoje ravnanje usmerijo k oiljem organizacije. I 4. Bistvena naloga vodstva je ustvariti pogoje organizacije, metode I dela, da ljudje lahko najbolje u— rosničijo svoje lastne cilje s tem, da se borijo za,, uresničevan— j je ciljev organizacije. r ¥.P. G-ullonder, predsednik nacional- J nega združenja proizvajalcev v Kiichi | ganu je "lede primerjave med teorijo J X in teorijo X povedal, da je bila j izvedena ariketa in se je 80 $ vodij opredelilo za teorijo X. Podjetja, ki so preusmerila svojo filozovijo upravljanja s teorije X na teorijo Y, so dosegla vrsto presenetljivih uspehov. O gibljivi cle/ OD ZA MESEC JULIJ JE BILO IZPLAČANO (2 meseca): SMUČARIJA 140 % TELOVADNO ORODJE 100 1° KOVINSKI OBRAT 100 * SEDLARSKI OBRAT 109 OBRAT PLASTIKE 144 1o SKUPNO PODJETJE 131 t SKUPNO LE SI II OBRAT 134 1° KAJ POMEN! E RONIKA ing, Jože Jesenko — Vodjo IBk centra Živimo v stoletju tehnike, stoletju robotov in raket. Tehnika je postala del življenja, del nas in ne znamo si predstavljati naše revšciine brez strojev, brez avtomatov. To je kot kruh, ki ga sprejemamo dan za dnem in bi brez njega bili .lačni in > ubogi. Pomembno mesto v tehniki in s tem tudi v našem življenju, pa zavzema elektronika. To je mlada znanost, komaj nekaj desetletij šteje, pa vendar se je že vkoreninilo v nas in težko bi nam bilo brez nje. Prav ona je tista, ki nam je omogočila, da lahko poslušamo radio, gledamo te levizijo, se ustavljamo pred zaprtimi semaforji in včasih preklinjamo pri tem, vendar kaj bi bilo brez njih? Brez elektronike prav gotovo ne bi Človek stopil na Mesec. Še bi lahko našteval in ne bi bilo konca. Zakaj vsak dan se izpopolnjuje, vsak dan znanstveniki odkrije j o nekaj novega na področju elektronike. Naše življenje je močno povezano s števili, z računanjem, z matematiko. Samo pomislimo koliko preglavic nam je delala v šoli ali pa kako se naši otroci mučijo z njo! Vendar danes ne moremo več brez nje, ona je naša zve sta spremljevalka in nikdar več se je ne bomo znebili. Da pa jo laže sprejemamo in držimo v oblasti. j>a nam je spet priskočila na pomoč elektronika. Elektronski računalniki so tisti, ki rač\majo dolge in zapletene naloge namesto nas. Vso več jih je in vedno bolj bodo izpopolnjeni. u ir r ^ Dolga in teiUta je bila pot do njih. lialokdo ve za znamenitega francoskega matematika iz 17. stoletja Blaža Pascala, -sako je še kot deček izdelal osnute’- računalnika, ne elektron skoga, vjac pa navadnega, mehanskega, Icot jih po pisarnah še danes marsikje uporabljamo, seveda v zelo izpopolnjenih oblikah. Lali Blaž tedaj ni slutil kako mogočno se bo razcvetela njegova zamisel. On je le hotel pomagati svojemu ubogemu očetu, ki je na dvoru francoskega kralja noč in dan sešteval dolga števila in pri tem neprestano moral paziti, da se ni zmotil, kajti ta števila so pomenila denar, davek francoskega ljudstva svojemu kralju. Za nemi so tis-fci časi in komaj si ln hko izmislimo nalogo, ki ji računalnik ne bi bil kos. Naša industrija zavzema vse bolj pomembno mesto v svetu. Da pa se bomo lalilio še bolj vključevali v svetovni trak razvoja, da bomo laže in hitreje prodirali na svetovno tržišče, bo mo morali zahtevnim inozemskim kupcem i nuditi natančne podatke o naših izdel j kih in to hitro in v lepi obliki. Vse— I to bomo pa lahko dosegli le tako, da ! bomo imeli natančen pregled nad do- ' i lom naših izdelkov v vsej njihovi pro | izvodni poti od materiala do končne-|. ga skladiščenja. Pri tem pa moramo paziti in zasledovati vse stroške, ki i nastajajo v tej :vezi. Tako natančno ! kontrolo pa nam lahko nudijo le elok-1 tronski računalniki. 1 Prjiv zaradi toga smo se odločili, da I tudi v naši tovarni uvedemo tak sis-j tem, ki nam bo nudil to; kar ročno j nikakor ne bi mogli doseči« Nismo i ] edina tovarna, mnogo jih je v svetu I in tudi doma v Sloveniji. I Na svetu je precej proizvajalcev ele-; ktronskih računskih strojev, ki so po I zgradbi in kvaliteti precej podobni 1 med seboj. Najbolj se je uveljavila v I svetu in posebno v Evropi ameriška ] firma IBM (International Business Ma-i glinen). Morda prav zato, ker nudi ; pri uvajanju strojev največjo pomoč. I Tudi naše podjetje bo kupilo računal-l nik od te znane firme, l Uvedba elektronskega računalnika pa I zahteva visoko organizirano podjetje. , Natančnost' in vestnost izpolnjevanja l raznih dokumentov, kajti le če dobi I stroj natančne podatke y lahko tudi od. I govarja nanje natančno ih točno. Po— j dobno kot iz slabega lesa no moremo l izdelati kvalitetnega izdelka, tako [ računalnik iz netočnih podatkov ne i more dati točnih rezultatov- Zato bo | naša skupna naloga, da bomo vsi pris— I pevali čim več k boljši in hitrejši . I uvedbi tega sistema., I j Več o samem računalniku pa boste dra-, gi bralci lahko prebrali v naslednji , številki "Našo smučine", pismo iz ~1 australije "ELAN" SMUcI NA TEKMOVANJU Prejšnji teden so bile v Vicktoriji smučarska tekmovanja, kjer so nastopili Avstralci in Novozelandci. Jas sem najboljšega Avstralca Macolru Milne ja, ki je celo leto treniral s Francozi — v prvem teku slaloma gladko premagal. V drugem teku je resekiral vse, vendar je podel. Tako sem zmagal. V veleslalomu sem v prvem teku imel 1 sekundo boljši čas, v drugem teku pa sem v megli padel in zasedel za Macolmom 2/10 sek. drugo mesto. Milno je Ameriški prvak v kombinaciji« Ljudje so spraševali kdo da sem jaz, ker sem premagal avstralsko zvo+ zdo. On je tu kot polbog. Vaše smuči Piberglas so čudovite za vožnjo, samo Belag ne zapira dobro med robniki. Tudi bo treba napraviti pestrejšo zgornjo oblogo, kor je tu ljudem všeč. Jaz delam tu močno reklamo za Elan in tudi v časopisu ju dobra fotografija smuči. Neki menager bo tudi to posredoval v TV in v časopisih, upam da bo uspelo. Pravkar grem na mednarodno tekmovanje, kjer je zelo močna konkurenca* 10 Američanov in 6 Francozov. Lepe pozdrave S Manfred Grabler r '^i 1 £ ' ,1 H l-l"{ »7—IM M i/K iAl SINDIKATI NE L20EEJO PODPIRATI IDEJ O RAZŠIRJANJU PRIVATNE ZDRAVNIŠKE PRAKSE! Delovno organizacije, člani sindikata, občinski sindikalni' sveti, organizacije strokovnih sindikatov in tu dl zdravstveni delavci zahtevajo, da so slovenski sindikati opredelijo proti nekaterim zahtevam in predlogom za razširitev privatne zdravniš-,ko prakso ia. proti najnove jšim ide-j ara, naj bi so v okviru zdravstvene službo kot rodna oblika zdravstvene 2 pomoči in zdravstvenih storitev odprle ambulante za samoplačnike Sindikati .jo bili v svojem dosedanjem prizadevanju za napredek zdravstvene službe in za njeno sodobnejšo organi zaoijo ter zlasti za učinkovitejše zdravstveno varstvo delovnili ljudi zelo odločni v svojih stališčih dn prav tako v svojih ukrepih. Napredek V zdravstvenem varstvu slovenskega prebivalstva je najtesneje povezan z napredkom in sodobnejšo organizacijo zdravstven' službe kot družbene de** javnosti, Sindikati so se pri tem zavzemali in se bodo tudi v bodoče dosledno usT.orjali v svojih zahtevah za tako zdravstveno varstvo, ki naj bi bilo zagotovljeno in enako dostopno v£am zavarovancem ne glede na njihov socialni položaj in gmotne razmere. Varstvo zdravja in delovnih sposobnosti prebivalstva ni mogoče in se ne sme povezovati v odvisnost od možnosti posameznika in o dostopnosti zdravstvene službe. Politiko zdravstvenega varstva delovnih ljudi moramo razvijati in jo lahko razvijamo le v okviru zdravstvenega zavarovanja kot solidarne obli .ke zagotavljanja enakih možnosti vsem občanom za uporabo zdravstvenih storitev. To pa bo mogoče le ob sistematičnem razvijanju take zdravstveno službe, ki bo dostopna vsem - od svojih osnovnih oblik do najvišjih specializiranih zavodov. Sindikati tudi ne morejo dati podpore idejam, ki bi lahko pomenile zapiranje možnosti, da vsak občan lahko uporabi in zahteva pomoč najbolj priznanih in uglednih zdravstvenih strokovnjakov. Ne samo s stališča naših družbenih od nosov, ki zlasti na področju zdravstvenega varstva zahtevajo odpravljanje socialnih neenakosti, marveč tudi s stališča sodobne medicinske znanosti in vseh dognanj o organizaciji zdravstvene službe usmerjati v njeno nujno funkcionalno povezanost in sodelovanje. Nikakor pa je ne bi smeli razbija, ti z raznimi oblikami, ki delujejo proti njeni .integraciji. Sindikati odločno nasprotujejo vsaki obliki legaliziranja prakse, ki bi dejansko pomenila privatno prakso ob izkoriščan ju družbenih sredstev, Iti so vlo-ena v zdravstveno mrežo in njene kadre, pa naj bi taka praksa slutila posameznim zdravstvenim delavcem ali pa samo določenim kategorijam državljanov. 0 ';eli vprašanjih so slovenski sindikati že zavzeli svoja stališča tako ob uveljavljanju nove zakonodaje o organizaciji zdravstvene službe kot tudi ob razpravah o bodočem razvoju zdravstvenega zavarovanja. Jeseni, ko se bodo nadaloevale razprave o ureditvi zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in o položaju ter perspektivi zdravstvene službe pri nas, bodo republiški sindikalni forumi ponovno obravnavali omenjene zahteve sindikalnih in drugih organizacij,. Pri vseh odgovornih činiteljih se bo_ do odločno zavzeli proti vsaki zamisli, ki bi pomenila družbenopolitično, socialno in etično nesj^rejemlji_ vo oblike uveljavljanja zdravstvenega varstva. VODNI SMUCARJ V ISTR A.S. Vied kolektivnim dopustom je bilo cca 15 Elanovih vodnih smučarjev na treningu v zalivu St.lviari.no pri Poreču. Tako so kcristno združili s prijetnim. Dnevno so trenirali povprečno po 7 ur in so nekateri dosegli prav lepe uspehe. Od njih se pričakuje dober plasman na tekmovanjih. Težje pa. je bilo z začetniki, ki so letos prvič stopili na smuči. Ta šport zahteva mnogo znanja in rutine. Ta trening je vzorno vodil predsednik kluba tov. Lazar Tadej s pomočjo Frica Detička. 0°Q Pišite kako sto letovali*? (Op.ur.) (našo zdravje 7 .Ameriki ne Selijo izgubiti od srčne kapi svojih najbqljših ljudi. Tako mo ra, j o na primor vsi oficirji s preveli ko telesno tečo shujšati v treh meso c ih ali pa jih odpustijo iz vojske. / Pokojni predsednik ICennedy je šel še daljo« On je za debele ljudi odredil hojy do 30 lan, katero je moral voditi tajnik tiska v Deli hiši Pierre Salin ger, ki'jo visok 175 cm in ima 90 kg. Nesrečni Salinger ni mogel dobiti nikogar, ki bi ga nadomestoval. V zadnjem trenutku ga je rešil Komitet za zdravje s sledečo izjavo s "Kakor je hoja do 80 km lahko koristna za treniranega človeka, tako je lahko nevar na za človeka s slabo fizično kondicijo. Ugotovitev je padla: Šport ni nevaren nikomur, vendar se mora človek nanj postopoma pripravljati. Ne obtožujte šport da utruja srce, ker je kriva le vaša preobilna te2a in "zarjaveli" zglobi. Hitro začeti z nekim šp§rtom jo edina nevarnost. Kaj naj torej naredimo? Najprej jo treba iti na kompletni zdravniški pregled. Predvsem jo vaSno stanja srca. Lahko se zgodi, da zdravnik ugotovi neko staro hibo, ki jo je pri prejšnjih pregledih spre gledal. Vendar stfce ni edini organ, ki je V3,že:i za šport. Večkrat srce popusti zato, ker slabo funkcionirajo jotra in ledvica. Če nočete da vam srce popusti od napora, preizkusite ostale organe telesa. Vedeti je treba, kdaj se preneha s treningom. Po preboleli gripi ali angini ter drugih, boleznih je organizem oslabljen. Nikar prehitro zopet začeti s športom, ker se lahko onesvestite y takem primeru zopet ne bi bil kriv šport temveč sami, ker ne pazite dobro na sebe. Tudi v času. do.— raščanja jo treba biti previden. V tem času so potrebne vse rezerve za telesni razvoj. Ta čas pa je '';al čas velikega navdušenja, premajhna pa moč in sposobnost* Ne dopuščajte pretirani športni elan mladine. Bajto ji tudi druge odgovorne naloge, da ne bo šport edino s čimer sc ona lahko izkaže . Če podvzamemo vse te mere, potem šport lahko postane in naj bi postal tlel na šega življenja. Če boste poslušali te nasvete, bost4 kmalu prišli v formo. Šport vas bo ohranil zdravo in vam bo podaljšal življenje. 10 M 16.220 železničarjev že vpisalo 11,596.300 din posojila - darstva, ki je z železnico močno po— 'Ivezano. Nedvomno ima razpis posojila jzato širši družbe noekonomsld. značaj, _^F ^j-izato železničarji upravičeno priča-—Jtujejo polno razumevanje delovnih cr ganizacij, delovnih ljudi in občanov. / Na željo RS ZSS priporočamo uredništvom glasil delovnih ergnnizacij, naj objavijo v naslednji izdaji tole poro čilo o vpisovanju posojila za modernizacijo železnic. S.cupščina skupnosti jugoslovanskih železnic je razpisala posojilo za ožji program modernizacije jugoslovanskih - slovenskih — železnic. Z vpisom posojila zbrana sredstva bodo občani, delovne organizacije in komitenti železnic veliko pripomogli; - olelrtrifilzaciji magistralnih prog; - gradnji sodobnih varnostnih in tol£ kor.unikacijsldh naprav; - izgradnji ranžirnih postaj in - nakupu sodobnih lokomotiv ter potniških in tovornih voz. SlovonsIdL železničarji se dobro zavedajo, da pomeni vsako odlašanje z ure_ sničitvijo programa modernizacije železnic nadaljnjo stagnacijo železniškega prometa tudi tistega dela gospo- Dosedanji rezultati gospodarjenja na železnici v Sloveniji in vpis posojila železničarjev kažejo, da so sami pripravljeni storiti vse, da postane železniški transport čimbolj sodoben. Do 17.julija letos je 16.220 železničarjev - to je 91 % vseh zaposlenih na železnici - vpisalo 11 milijjj nov 596.300 dinarjev. Delovne orga*-niz^icije so vpisale 13 milijonov 846 dinarjev* drugi občani pa so vpisali 2 milijona 318;700 dinarjev. Republiški svet Zveze sindikatov Slo venije je na seji predsedstva 25. ^junija tega leta sklenil akcijo slovenskih železničarjev podpreti pri zbiranju posojila. Prav tako podpira*-jo to akcijo vsi republiški odbori sindikatov. Zato predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov priporoča sindikalnim organizacijam, naj spj) dbudijo v svojih delovnih organizacijah člane sindikata za kar največji individualni vpis. Verjetno pogoji vpisa poznani, če niso, zahtevajte podrobna navodila v svojih delovnih organizacijah. (Elan je prispeval 1 milj. Sdin) e 1 V _ :\ ČOLN "ELAN" 5,40 x 2,10 m F .V. O STANJE DELOVNE SILE DNE 31. 7. 1969 V podjetju z obratom družbeno prehrano je bilo skupno zaposlenih 620 delavcev, od tega: moških 334 žensk 286 V inštitutu pa je bilo zaposlenih 29 'felavcev, od tegas moških 25 žensk 4 GIBANJE DELOVNE SILE V podjetje smo tekom meseca spreje- li sledeče nove delavce: — ^ ^ TUCAKOVIČ Dubravka - absolventka gl J mnazije, se je zaposlila kot pripravnik - komercialist pri našem predstav— j ništvu v Zagrebu; i DOBIDA Janez -ključavničar, se je zaposlil na kovinskih delih v kovinskem obratu — montaža I telovadnic; ! ' I I POTOČNIK Peter - ključavničar, do sedaj kot vajenec, se je zaposlil na delih remontne I ga ključavničarja v pomožnem obratu* DEŽMAN Franc - strugar, se je zapos- I lil na delovnem mesrtu brusilca v pomožnem obratu; O. ! Iz podjetja pa so odšli: POLIČAR Franc - mizar, zaposlen na delovnem mestu prpravljaloa smuči v obratu smuči, samovo- I ljna zapustitev dela; PIVK Bosa - delavka, zaposlena na de- j lovnem mestu ročno brušenje v obratu smuči, po sporazumu zara— j di invalidske upokojitve. | O ! ROJSTVA Rodil se je: KOS MILKI deček O ! POROKE Poročila sta se: URH VINKO in BALOIi SONJA, oba zapos- J lena v obratu smuči. Čestitamo in i limo veliko sreče zna novi živijena- , ki poti! ( p.v. V JULIJU GO PRAZNOVAL'! SKUPNE DELOVIH DGBE V PODJETJU; 1. Babič Prane st. 20 let 2. Lazar Tadej 17 let 3. Zupan Jože 15 let 4. Blažič Cveta 13 let 5. Kosmač Harija 13 let 6. Gubio Tomaž 13 let 7. Overite 1 j Jože 12 let o o* Preotrl Jožef 1 12 let 9. ; Rezar Jože 12 let 10. Mencinger Jožo 1* let 11. Oivaai Vera 10 lot 12. Gašperšič Peter 10 let 13. Krive Ivana 10 let 14.' Pintar Alojz 9 let 15. Zupan Zdravko 9 let 16. Kolman liarija 8 let 17. Kopač Tomaž 8 let 18. Škofič Janez 8 lot 19. Pirih Janez 1 7 let 20. Regovc Miha 7 let 21. Hribar Janez 6 let 22. Pirnat Ana 6 let 23. Tonejc Jožef 6 let 24. Kavčič Marija 6 let 25. Marinšek ing. Bojan 6 let 26. Hrovat Rudolf 5 let 27. Pintarič Franc 5 let 28. Praprotnik Helena 5 let Vsem jubilantom iskreno čestitamo in želimo velika uspehov pri izvrševanju njihovih nadaljnih nalog. 1 UPOKOJENA PIVK Bosa delavka, zaposlena na ročnem brušenju v obratu smuči. Rodila se je 15. 9. 1925 v Drugovicih pri Prnjavoru Banja Luka. V našo delovno skupnost je stopila 12. 11. 1959 kot delrvka na skladišču lesa. Od 1. 4. 1960 do 1. 5* 1964 pa je delala v te_ lovadnem orodju na mizarskih ročnih delih, nakar je bila premeščena v olj rat smuči, kjer je delala tudi na mizarskih ročnih delih in kasneje na ročnem brušenju dokler ni zbolela in bila končno invalidsko upokojena. Delovno razmerje ji je’ prenehalo po sporazumu 18i 7. 1969* Ob odhodu v njen domači kraj ji želimo, da bi zasluženi pokoj uživala vrsto let pri boljšem zdravju in zadovoljjstvu v krogu svojih domačih. /5 VIII. 1VESEČNI BRZOTURNIR POSAMEZNIKOV ! ŠD LESCE V LETU 1969. Šahovsko društvo Lesce organizira vsak prvi torek v mesecu brzopotezrto j prvenstvo posameznikov, katerega se lahko udeleži vsak igralec, četudi hi včlanjen v tem društvu. ' i Tako se je v mesecu avgustu na VIII. brzoturnirju zbrale 12 igralcev, ki so se v prostorih Družbenega centra Lesce pomerili med seboj. Igral je vsak z vsakim brzopotezno na šahovske ure, tako da je vsak igralec imel 5 minut časa, za razmišljanje. Vrstni red po končanem turnirju je bil sledeč: 1. HROVAT Ivan';st. 9i točk 2.-3. MALI Slavko 9 točk 2.-3* HARINSKI Jože 9 točk 4. PRESTRL Jožef 7 točk 5.-6. STERLE Vinko 6 točk 5.-6. KOPAČ Tomaž 6 točk 7. itd. ŠEGULA Anton 4i točk Jo£ef Prestrl I I Na tem mestu velja omeniti dobro igro našega člana kolektiva tov. Kopač | Tomaža, kateri je s tem zasedel res solidno mesto med prvo polovico igralcev. Za moje četrto mesto pa lah- I ko rečem, da je to delno neuspeh gle_ de na zasedbo turnirja. V bodoče želimo, da bi se teh brzo-turnirjev udeležilo še več Članov iz I našega podjetja in ne le dva do tri— | je, kot se je to dogajalo do sedaj. O ! USPEH PRESTRLA.j I V počastitev dneva vstaje slovenskega 1 naroda je šahovski klub Ljubljana sl:u>-paj z ljubljansko mestno skupščino pri ‘ redil velik nagradni brzoturnir, Id. so j ga. je udeležilo več ..o 30 sahiciov iz Slovenije. . Vrstni red: M.K. 1» kat.; 1. Ivačič, 2. Ilrrjišnik, 3. Trampuž, 8.-9. ; ali, ! itd. I II. kat.: 1. Ceglar, 2.-3. Brat; in Plahutnik, 4. Prestrl, itd. I Če stitamo! 'V ■ ./ smučarski prometni znak bolo i— pro.ranjena proga rdečo ru - telofon no crno 'de c o ao V belo rdeči križ — prva p8moč rde c o smer proge rumeno $mo pozor nevarnost črno rdeče srednje težka proga modro lahka proga zelo lahka proga črno posebnost napis NAGRADNA križ-ANKA 1 2 3 4 5 r" 7 |8 9 10 11 12 13 14 15 16 1 0 S ■: 'V 17 r ' 18 19 20 in 21 * ffll 'iiLIUuL 22 23 §1 24 / ; 25 26 r 28 29 (K 30 31 52 33 Janez 34 35 36 37 38 i 39 40 (fr 41 ii 42 43 <#: 44 45 • 46 47 .. 18 ll .49 50 j r,i 1 1 52 53 1 i 54 1 . ——i 55 I ' J VODORAVNO: 1. listnati del drevesa, 8. važen ladijski častnik, 13. hrapavost — grobo vedenje., 15. glavna telesna žila utri palnica, 16. divja žival (krvoločna), 17. operater zdravnik, 19. mednarodna avtomobilska oznaka Evrope, 20. predlog, 21. francoski pisatelj in pesnik - Nobelov nagrajenec, 22. poželenje, 23. začetnici enega velikih ruskih dramatikov, 24. pogosti del arabskega priimka, 25. kratica slovenske, 26, Abelov brat, 27. nerodna hoja, 30. slovenski politični delavec (Tone), 31. kdor se za kaj zanima, 34. Sinjska viteška igra, 35. duševna utrujenost, 38. del besede, 39.oblika pomožnega glagola, 41, moško ime, 42. italijanski športnik, 43. osebni zaimek, 44. razgovor, izmenjava mnenj, 46. tip sovjetskih vojnih letal, 47. grška črka, 48. pogorje v Belgiji, 49. domžalska tovarna usnjenih izdelkov, 50. pravoslavna sveta podoba, 52. kdor se poteguje za nelcaj (službo), 54. toplice pri Brežicah, 55. pustna šema. 7 8 1. predelovalec, kož, 2. orodje za oko pavcnje vinogradov, 3. kosilo, 4. gorovje v Srbiji in Makedoniji, 5»začetnici našega izumitelja na polju elektrotehnike, 6. vekanje, 7. pogorje v Arabiji, 8. vojaška formacija, 9. pihalni instrument, 10. angleška kratica za gospod, 11. umetnikova delavnica, 12. ravnina, raven svet, 14. vinorodna rastlina, 18. časovna enota, 21* uto sto v Banatu, 22. premet, 24. donami zavod, 26. račun, 28. žensko ime, 29. ime črke, 30. del naziva za pronluli t p iz I. svotovne vojne, 32, ima črke, 33. stoti del, 34. polj_ slzci zdravilna rastlina, 36. upodabljajoči, 37• huda jeza, trma, 38. slikar^ jevo orodje, 39. strahopeten beg, 40. arhitektonski pojem, strop, 44. mik, čcx, 45. pokrajina v Vietnamu, 46. oblačenje po okusu č&sa, 48. dalmatin sko Sansko ime, 49. tropski les za iz delovanje ladij, 51. samoglasnik in soglasnik, 53. začetnici slovenskega skladatelja. O pravilnih 7 nepravilnih 4 IZZREBANI SO BILI: I. .nagrada BIZJAK Milica II. nagrada KOLtoAN Franci III. nagrada PSUKOVIČ Vera O v ZOPET NESREČA Ob zaključku redakcije smo prejeli vest, da se je v torek, 12. 8. 1969 v obratu smučarije Hribar Janez pri rezkalnem stroju porezal na dveh prstih. Vzrok nesreče še raziskujejo. PEŠrHEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVIL-KE: VODORAVNO. - 1. BALT, 5. PASTILA, 12. AVION,' 14. VALVASOR, 15. KLEPSIDRA, 17. REPA, 18. LI, 19. URAN, 20. ARAK, 21. ADUT, 24. OBISK, 27. ETA, 28., ANION, 30. KALA, 32, AN, 33. ASTI, 34. ROKA, 36. BM, 38. ,’IOJA, 40. DRUID, 42. RAJ, 44. KA-3Al, 46. TRAK, 48. ORAL, 50. IONA, 52. RA, 53. KOMA, 54. PEDAGOGU, 57. AHAI.1EZA, 59. AKELA, 60. TIRANKA, 61. Ai-OK. O KINO RADOVLJICA 1 ija Čemažar v v SOLA ZLOČINA — ameriški kriminalni film (kinoteka) 18. 8. 1969 ob 20 uri POSTELJA LJUBEZNI — zapadno nemški CS film 19. 8. 1969 ob 20 uri 28. 8. 1969 ob 18 uri KO SLISIS ZVONOVE — jugoslovasnki barvni vojni film 20» 8. 1969 ob 20 uri 24. 8. 1969 ob 16 uri VSAKENiU ENA ROŽA - ameriško—italijanski zabavni film 22. 8. 1969 ob 20 uri 23. 8^ 1969 ob 18 uri 24. 8. 1969 ob 20 uri ZLATI PETELIN — mehiški barvni film 21. 8. 1969 ob 20 uri 23. 8. 1969 ob 20 uri 24. 8. 1969 ob 18 uri ZAPRISEGA VERNE 2'ENE — ameriški jugoslovanski barvni film 26. 8. 1969 ob 20 uri 27. 8. 1969 ob 18 uri DAN REV0LVERAS3V - ameriški barvni vestern film 27. 8. 1^69 ob 20 uri 29. 3. 1969 ob 20 uri 31. 8. 1969 ob 16 uri VIVA ZAPATA - ameriški film 28. 8. 1969 ob 20 uri 30i 8. 1969 ob 18 uri 31« 8. 1969 ob 20 uri PAS NEDOLŽNOSTI - italijanski barvni zabavni film ! 1 30. 8. 1969 ob 20 uri 31. 8, 1969 ob 18 uri HITRI- GONZALES — ameriška barvna risanka 2. 9. 1969 ob 20 uri | 3. 9. 1969 ob 1C viri 7. 9. 1969 ob 14,uri JUD0KA TAJNI AGENT - francoski barvni kriminalni film 3. 9.' 1969 ob 20 uri 6. 9. 1969 . ob 18 uri 7. 9. 1969 ob 20 uri ‘ TOLIKI UPOR - mehiški barvni vojni film 4. 9. 1969 ob 20 uri 6.- 9. .1969 ob 20 uri 7. 9. 1969 ob 18 uri « ■ J0Y UBOGO DEIflLE - ameriški barvni film 5. 9. 1969 ob 20 uri 7. 9. 1969 ob 16 uri 8. 9. 1969 ob 18 uri TRIJE VOJNI PRIJATELJI - ameriški vojni film 8. 9. 1969 ob 20 uri