ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Printing of All Kinds
ENAKOPRAVNOST
V/
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA i SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 21, 1954
This Issue ill Two Sections — Seoliou I ŠTEVILKA (NUMBER) 244
mini atckcjpi
ELI SIRP
Snoci je umrl v Woman's bolnišnici Eli Sirp, rodom Romu-nec, stanujoč na 1562 E. 38 St. V bolnišnici se je nahajal le en dan. Star je bil 66 et. Zapušča soprogo Mary. Pogreb se vrši v četrtek popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Save in nato na rusko pravoslavno pokopališče.
1WAT1LDA PRENK
V petek zvečer je umrla na domu svoje hčere Matilda Prenk, rojena Lebar, star 74 let, stanujoča na 25351 Glenbrook Blvd. Zapušča hčer Mrs. Katherine 0'Bell. Truplo je Grdinov pogrebni zavod odpremil za pokop v Cherokee, Kans.
RAZDOR MED REPUBLIKANCI, KO GRE ZA KITAJSKO
I NEW YORK, 20. decembra—Henry Cabot Lodge, ki je šef ameriške delegacije pri Združenih narodih, miri Amerikance, naj v dneh, ko se glavni tajnik Združenih narodov pogaja s Kitajsko, da bi ta izpustila zaprte ameriške vojne ujetnike, naj ne delajo nepremišljenih izpadov. Treba je pač čakati, da bomo videli ali bo misija tajnika ZN Daga Hammarskjolda uspela ali ne. Republikanski senator Knowland pa je ravno v teh dneh obnovil svojo zahtevo, da se Kitajska gospodarsko blokira.
Senator Knowland je nastopil"^*---------
BREZPOSELNOST V CLEVELANDU
Pretekli teden je bilo v Cleve-landu 19,786 takih brezposelnih, ki so se javili in imeli pravico do podpore za slučaj brezposelnosti. Številka sama je višja od one iz prejšnjega tedna. Zopet ni objavljeno nikako poročilo o tistih, ki so že uživali podporo
brCZp0i0liiu.it, fit*LxTi C.
dobivajo, ker je zakoniti čas pretekel. Kaj je Z njimi?
Poročilo o stanju brezposelnosti v Clevelandu le omenja, da to število ni stalno. Za praznike je veliko clevelandskih podjetij določilo petek dan pred božičem kot nedelavni dan.
Pobiranje asesmenta
Tajniki društev, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., bodo pobirali asesment za tekoči mesec v četrtek zvečer, 23. decembra.
V bolnišnici
V St. Vincent Charity bolnišnici se nahaja Mrs. Antonia Grdi-na, soproga poznanega predsednika North American banke in pogrebnika Antona Grdina iz 1053 E. 62 St. Upamo, da se ji ljubo zdravje čimpreje povrne.
pred plenumum ameriškega se nata že 15. novembra in je takrat ponovil zahtevo, da naj pretrgamo vezi s komunističnimi državami, v prvi vrsti seveda s Sovjetsko zvezo. Kitajsko pa blokiramo. Povdarimo pri tem, da je Knowland nastopil kot voditelj republikanske večine v senatu, na vsak način kot odgovorna osebnost!
V boljše razumevanje Know-landa naj navedemo nekaj drugih njegovih političnih izjav. Pred tem časom je napovedal, da bo odložil svoje mesto v senatu kot vodja republikanskih senatorjev; svoj čas da bo uporabil za to, da začne po Ameriki propagando, da naj Združene države izstopijo iz Združenih narodov, če bi bila komunistična Kitajska sprejeta med Združene narode.
Gotovo ne bo šlo samo za oprostitev zaprtih ameriških ujetnikov na Kitajskem. Ko se bo o tem vprašanju tajnik ZN Ham-atc^;:I:juld pogajal na Kitajskem, se bodo sprožila vsa mednarodna vprašanja združena s Kitajsko.
Značilno je, da se je v tem času sporov s Kitajsko nahajal v Združenih državah in javno nastopal Anglež Alexander Grandham, ki je napovedal tudi to, da bo prej ali slej prišel čas, ko se bodo tudi Združene države odločile za to, da formalno priznajo sedanji režim na celinski Kitajski, ki bo potem tudi sprejeta med Združene narode.
Za božično nakupovanje
Običaj je, da se za božične praznike vsakdo spomni svojih dragih domačih ali svojih dobrih prijateljev s kakšnim darilcem, najsibo še tako majhnim.
Ves ta teden boste lahko videli oglase s čestitkami in posebnostmi, ki jih imajo za praznike trgovci, kateri oglašajo in podpirajo "Enakopravnost."
Priporočamo jih vam v naklonjenost, ko kupujte ne samo božičnih daril, ampak kadarkoli kaj rabite. Postrežba pri teh trgovcih je prijazna in točna, njih blago se da primerjati tako v kakovosti, novosti kot v trajnosti z onim v največjih trgovinah, cene pa so tudi v skladu z onimi v veletrgovinah, mnogokrat pa še nižje. Poleg vseh teh ugodnosti, se vam ni treba prerivati in drenjati v navalu.
Ne bo seje
Članom Farmskega odbora S.N.P.J. se sporoča, da se v sredo večer ne bo vršila seja, kakor je bilo določeno, ampak vršila se bo v četrtek, 30. decembra, kar naj se upošteva. Iz bolnišnice
Iz St. Alexis bolnišnice je bila prepeljana na svoj dom Mrs. Margaret Krall iz 15105 Thames Ave.
#
Mrs. Elizabeth D'Amico je bila prepeljana iz Euclid-Glenvllle bolnišnice na svoj dom na 20821 N. Vine St.—Iz Polyclinic bolnišnice pa je bila prepeljana na svoj dom Mrs. Samolis iz 618 E. 107 St. Za prevoz vseh treh je skrbela ambulanca Mary A. Svetek.
Umor mlade žene pojasnjen
v Brinkleyu, Ark., imajo opraviti z umorom mlade žene Milton Fullerjeve, ki je sedaj pojasnjen. Brezposelni 19-letni Ray Willing-ham je dal pred preiskovalno oblastjo sledečo izpoved;
"""ilo je rano deževno jutro. H Miltona Fullerja je bila edina v okolici razsvetljena. Skozi razsvetljeno okno sem opazil moža Fullerja, ki se je okrog pete ure zjutraj odpravljal od doma, da gre v mesto na zajtrk in na branje časopisov. Ko je Fuller odšel, sem se splazil v spalnico njegove žene in jo s kolom pobil do smrti. Ne vem, zakaj sem to napravil. Sem jo pač potolkel. Spala je in jaz sem jo tolkel, za kar mi je žal."
Da bi zločinca ne linčali, so ga premestili v jetniške prostore v drugo mesto.
V	Calif orni j o za praznike
Mrs. Victoria Mersek, soproga poznanega slovenskega kontrak-torja in stavbenika, Mr. Joseph Mersek iz 1781 E. 238 St., se јз danes podala s svojima sinčkcana Richardom in Davidom proti Ca-liforniji, kjer bodo pri sorodniki prebili božične in novoletne praznike. Potujejo z vlakom in pričakujejo, da bodo dospeli v Glen-dale, Cal., v četrtek. Tam se nahaja Mrs. Pauline Prudich, v Los Angelesu pa Mrs. Rose Sanabor, ki ste sestri Mr. Meršeka, in pri katerima bodo za praznike. Pni-dichevi in Sanaborjevi so se preselili iz Clevelanda v Californijo v minulem letu in pol. Pred svojim odhodom Mrs. Mersek pozdravlja vse svoje prijatelje ter jim želi vesele božične in novoletne praznike.
V	a vini nesreči
Poznana Bertha Cernigoj, ki vodi gostilno Bertha's Cafe na 5393 St. Clair Ave., se je prošli teden na poti domov iz Floride ponesrečila z avtomobilom v Virgin! ji. Nahaja se z zlomljenim vratom in drugimi poškodbami v Generalu Hospitalu v Petersburg, Va. Tam bo morala ostati štiri tedne. Želimo ji skorajšnje-' ga okrevanja.
S ČIM SE POSTAVLJAJO RUSI. S ČIM PA AMERIKANCI
Sovjetska zveza trdi, da ima 717 državljanov, ki so stari 110 let; 4,425 takili, katerih starost se vrti mtnl 100 in 110 let; 440,000 ima takih žensk, ki so stare nad 90 h t. Sovjetska- statistika o teh starcih trdi, da so zmerno delali, zmerno kadili in pili, veliko pa se gibali na prostem zraku.
Sovjetska zveza si lasti rekord dolgosti življenja in kaže na nekega kozaka in njegovo ženo, ki sta oba doživela starost 145 let.
V Limvoodu, Calif orni ja, je 28-letna Mary Johnson porodila sinčka, ki je ob porodu tehtal nič manj kot 13 funtov in štiri unče. Porod se je izvršil v bolnici, kjer so o novorjenčku dejali, da bi tak mali junak lahko kar takoj šel v šolo ...
Mary Johnson je že poprej trikrat porodila. Vsak novorojenček je ob poroku tehtal več kakor deset funtov.
ŽE ODVISNI OD EVROPSKIH NAROČIL!
POLOŽAJ V JEKLU IN V AVTOMOBILU
Nepismenost v Ameriki
Da je potreba po novih šolskih poslopjih v Ameriki, enako potreba po učiteljstvo vseh vrst, velika, je znana stvar. Trdi se, da je 8,800,000 ameriške mladine, ki obiskuje ali, ki naj bi obiskovala šole, prikrajšana' na^ primernih prostorih. V Ameriki je 9,500,-000 nepismenih ljudi. Vzrok? Ali sploh nimajo prilike, da bi hodili v šolo, ali pa posečajo neke vrste šole, pa je izobrazba v vsakem pogledu nezadostna. V življenju postane tak šolar vsled premale podkovanosti dostikrat nepismen.
Nepismenost med ameriškimi vojaki je znana stvar. V enem letu morajo učiti do 120,000 nepismenih rekrutov—brati in pisati.
INDUSTRIJA AVTOMOBILOV SE PRIPRAVLJA NA STAVKO?
Zadnja gospodarska poročila so zanimiva, ko gre za zaposlitev v dveh gigantskih industrijah, to je v industriji jekla in avtomobilov. Ameriška industrija jekla, katere najvažnejši odjemalec je industrija avtomobilov, ima veliko naročil. Prvi vzrok: Ker je veliko naročil za jeklo tudi iz Evrope, drugi—ker se avtomobilska industrija zstlaga z jeklom, ker naj ji grozi po maju 1955, ko preteče šedar.ja mezdna pogodba, stavka.
Nam gre za zaposlitev, za za-t-—------
služek našega delovnega človeka. Gospodarski pregledi, kakšno je dejansko stanje na delovnem in industrijskem trgu, so koristni.
Prvič: Predsednik unije CIO avtomobilske stroke je najavil,
da bo zahteval v novi mezdni pogodbi, ko s koncem maja 1955 preteče stara, določbo, da delavcem podjetje garantira stalno letno mezdo. Če bi se ta zahteva ne spolnila, bo pač potrebna stavka. Računati je s tem, da bo stavka dolgotrajna. Reuther je napovedal zbirko fonda $25,-000,000, ki naj za časa stavke pomaga stavkujočim. Enkrat naj se reši že tolikrat premlAo vprašanje o garantirani letni mezdi.
Drugič: Industrija jekla, ki za vsak slučaj zalaga v naprej industrijo avtomobilov, ima naročila iz Evrope. Ameriška indu;
strija jekla pravi, da se bo izrabljala kapaciteta produkcije do 82 odstotkov, kar odgovarja normali. Iz Evrope prihajajo naročila v Ameriko po jeklu. Ta naročila pa so v zvezi z naraslo evropsko industrijo avtomobilov. Kakšno je dejansko stanje v zapadni Evropi.
Zadnje vesti
Danes se mora porota, ki sodi zdravnika Samuela Shepparda, zediniti na svoj izrek o krivdi ali nekrivdi, aH pa se bo obnovila razprava. Včeraj porota ni prišla do nobenega zaključka, zato se danes posvetuje ponovno. Iz njenih vrst se je javilo, da je upanje, da se danes zedini in je v tem slučaju pričakovati sodbo.
POMEN TEHNIKE
Ameriško tajništvo za kmetijstvo trdi, da dela na sovjetskih kmetijah 50,000,000, na ameriških pa 8,500,000 ljudi. Sovjetska zveza trpi na pomanjkanju živil, Amerika jih ima v izobilju. Odgovor na ta čudni pojav je v tem, ker se dela v Ameriki z večjo produktivnostjo. Vsak ameriški delavec na farmi producira dovolj živil za sebe in 17 drugih, ruski za sebe in največ še za štiri druge.
Z LETALONOSILKAMI MED STARO ŠARO!
Britanski maršal Montgomery je ob priliki zadnjega obiska v Združenih državah trdil, da bodo ladje letalonosilke prešle v zgodovino, ker v modernem bojevanju ne bodo več potrebne. O tej njegovi trditvi seje razvila živahna debata med mornariškimi krogi, tako v Veliki Britaniji, kakor tukaj v Ameriki. V Londonu je maršala Montgo-mei-ya podprl tudi Winston Churchill.
Združene države imajo v gradnji dve letalonosilki. Vsaka od njih bo stala federalno blagajno več kakor $500,000,000. Tudi v
Washingtonu se je med kongres-niki začela debata o tem, ali so ti ogromni stroški potrebni ali ne. Naj tako ladjo zadene en torpedo ali ena bomba, pa jo stavi izven uporabe, morda celo potopi, in gre s tem pol milijarde dolarjev v morje. Nasprotniki letalonosilk prepričujejo mornariško poveljstvo, da je letalo tisto, ki bo v bodoči vojni, če do nje pride, veliko več koristilo narodni obrambi, kot pa gigantske ladje letalonosilke. Po njih prepričanju bi se krediti za mornarico morali porabiti za letalstvo.
Novi uradniki
Društvo Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. je na svoji letni seji izvolilo sledeče uradnike za prihodnje leto: Predsednik Joseph Godec St., podpredsednik John Krebely, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikol, nadzorniki: John Kikol, John Zaman in John Krebely. Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Na letni seji društva Napredni Slovenci št. 5 S.D.Z. je bil izvoljen za prihodnje leto sledeči odbor: Predsednik Andrej Te-kauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in Ladislav Debevec. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Pregled evropske industrije avtomobilov.
Nastop H'Cnry Forda v Ameriki je znan pod geslom, da se avtomobili producirajo v masah.
Avtomobili naj bodo dostopni vsem slojem. Ta ideja je zna-čila v Ameriki nekaj novega, je pa v kratkem postala za Ameriko tako značilna, da so Forda ponsemale vse druge industrijske družbe. Od Forda naprej je v Ameriki gospodarsko geslo—
produkcija v masah.
V	tem začetnem stanju se nahaja tudi zapadna Evropa. Tudi zapadna Evropa začenja produkcijo v masah v industriji avtomobilov. Mi moramo imeti pred očmi evropske razmere kot so bile, kot so, in kot se napovedujejo. V tej luči bomo razumeli tudi številke, ki jih navajamo.
V	zapadni Evropi se je produkcija avtomobilov v letu 1954 v primeri z letom 1938 več kakor podvojila. Nekaj vzgledov:
Švedska ima en osebni avtomobil na 17 prebivalcev; Velika Britanija enega na 18, Francija enega na 23 prebivalcev. V Zapadni Nemčiji je bil motorni transport po zadnji svetovni vojni kratkomalo uničen. Ta bivša premagana država se je opomogla že v toliko, da pride en osebni avtomobil na 47 zapadnih Nemcev.
Glavne države zapadne Evrope, ki dajejo pečat industriji avtomobilov, so: Velika Britanija,
Francija, Zapadna Nemčija in Italija. Skupna letna produkcija znaša že 2,500,000 avtomobilov. Avtomobili v Evropi še niso del standarda industrijskega delavca. Vendar je standard srednjega stanu tudi ta, da je v tem stanu že zahteva po avtomobi- praznike.
lu nekaj domače razumljivega. Nebo dolgo, če bo šel ta razvoj naprej, da bo osebni avtomobil tudi del standarda evropskega industrijskega delavca. Statistična tabela
Francija je leta 1950 produci-rala 357,000 avtomobilov, v letu 1951, 447,000; v letu 1952, 500,000; v letu 1953, 497,000, za leto 1954 pa je predvidena produkcija 404,000 avtomobilov.
Velika Britanija je producira-la v letu 1950, 783,000; v letu 1951, 734,000; v letu 1952, 690,-000; v letu 1953, 834,000, produkcija v letu 1954 pa je proračuna-na na 1,014,000 motornih vozil!
Italija je producirala leta 1950, 129,000; v letu 1951, 148,000; v letu 1952, 139,000; v letu 1953, 157,-000, produkcija za leto 1954 pa je preračunana na 208,000 avto-; mobilov.
Zapadna Nemčija kot premagana država: v letu 1950 je producirala 305,000; v letu 1951' 373,000; v letu 1952, 428,000; v letu 1953, 490,000, v letu 1954 je preračunano 641,000. Po nemški sistematiki torej stalno navzgor!
Produkcija vseh štirih omenjenih držav v letu 1950 je znašala 1,574,000, preračunana produkcija za konec leta 1954 po realnih podatkih prejšnjih mesecev pa je 2,467,000. Torej vsekakor ogromen napredek. In avtomobilske ceste?
Če omenjamo v Ameriki žrtve cestno-prometnega značaja, pri tem ne pozabimo, da imajo tudi zapadno-evropske države veliko število smrtnih žrtev cestno-prometnih nesreč. Prvi vzrok je ta, da ni točno policijskih predpisov, s kako brzino smejo voziti. Sele Amerikanci so na primer v tisti zoni Nemčije, ki jo upravljajo, določili brzino vožnje.
Drugi vzrok je pomanjkanje avtomobilskih cest. Zapadna Nemčija jih ima, dal jih ji je Adolf Hitler. Velika Britanija je v velikem pomanjkanju glavnih cest, ki bi odgovarjale zahtevam sodobnega avtomobilskega prometa. Francija jih deloma ima, deloma jih nima. Belgija, Nizozemska, Švica in Avstrija jih nimajo. Naj pripomnimo, da je Jugoslavija zgradila eno važno avtomobilsko cesto, ki pa veže Beograd in Zagreb.
Tretje vprašanje je vprašanje cen gasolinu. Gasolin je v primeri s cenami v Združenih državah v Evropi drag; giblje se na galon od 37 centov v dolarski valuti, kot je običajna cena na Nizozemskem, do 77 centov, kot je običajna cena v Italiji.
Prvi zakoniti zimski dan, 21. december, se je izkazal. Ves ameriški severovzhod in srednji za-pad je v mrazu. Država Maine ima nekaj stopinj pod ničlo. Razni kraji Ohio imajo dve stopinji nad ničlo. Mrzlo bo prevladovalo tndi v Clevelandu z najvišjo temperaturo dneva 22 stopinj, najr nižjo pa 15 stopinj.
V	Parizu je Mendes France dobil za svojo politiko in stroške v Indokini zaupnico s 815 proti 172 glasovi. Danes se je začela v francoski spodnji zbornici najvažnejša debata o odobritvi pogodbe z Nemčijo.
V	državi Mississippi so danes volitve o predlogu, da me državna ustava spremeni. Javne šole na j se uliinejo. i^lski otroci bodo
lia razj^la^o, če se to dopolnilo sprejme, le privatne šole. Kdor jih vzdržuje, bo tudi odločal kakšni otroci, beli ali črni, naj hodijo v to šolo. Gre za proti-udarec sodbi vrhovnega sodišča Л Washingtonu, ki je, kakor znano, razsodilo, da je v Ameriki ločevanje po plemenih proti-ustav-' ho.
Danes so kitajski komunisti bombardirali z letali nekatere otoke, ki so pod Ciang-Kajse-kom. To je^ bil prvi napad odkar se je med Ciang-kajšekom in VVashingtonom sklenila prijateljska in obrambena pogodba.
V	Washingtonu je obrambtml tajnik Charles Wilson najavil, da bo znižal kopno vojsko za 400,000 mož, da bo klical pod orožje manj rekrutov in to približno po polovici dosedanjih vpoklicov, povečala pa se bo ameriška zračna moč. Wilson je dejal, da se j<i popre je posvetoval z državnim tajnikom DuUesom in sta skupaj prišla do prepričanja, da kake nevarnosti za svetovno vojno sploh ni. Napetost je danes najnižja po zadnji vojni.
Od svoje strani je tajnik Dul-I les, ki se je povrnil z Evro^ie, dejal, da je upravičimo dobro razpoložen. Zapadni blok je edin. Dulles bo danes dopoldne imel svojo tiskovno konferenco.
Stanje polia v clevelandskih bolnicah. Dosedaj na poliju obolelih 522 in na poliju umrlih 16. Lansko leto ob istem času 431 obolelih in na poliju 12 mrtvih.
V toplicah
Mr. in Mrs. Felix in Rose Mat-jazich (preje Zupančič) iz 15232 Waterloo Rd. sta se podala za nekaj mesecev v Hot Springs, Ark., odkoder lepo pozdravljata vse prijatelje in znance ter jima želita vesele božične in novoletne
Z obiska v domovini
Po štiri mesečnem obisku v stari domovini je prišel z parni-kom Queen Elizabeth, Tony Pu-gel, stanujoč na 1051 E. 67 St. Obiskal je sorodnike in prijatelje v Kosezah pri Ilirski Bistrici. Pravi, da se je imel dobro in da je čas hitro potekel. Obenem želi I sorodnikom in prijateljem vese-1 le božične praznike.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)____________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev) For yhree Montlis—(Za tri mesece)
6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za ie.ft mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12,00 _ 7.0( _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai CJeveland, Ohio, under Uie Act of Congress of March 3. 1879.
POROTA, ČLOVEK IN SVOBODA
(2)
V	uvodnih vrsticah našega lista "Enakopravnost" smo imeli večkrat priliko, da smo pokazali na Angleže, na Anglijo kot na zibelko raznih pojavov, ki so bili v zvezi z boji za osebno svobodo. Tudi za uveljavljanje posameznika in navadnega človeka, ko gre za usodo države.
V	političnem pogledu bo ostala zvezda vodnica letnica 1215, ko so angleški stanovi prisilili takratnega angleškega kralja, da jim je pripoznal soodločevanje pri vodstvu državne uprave, posebno še, kako se bodo nalagali davki in kako se bo uporabljal državni denar. Ta dogovor podpisan v posebni listini je znan po imenu "Magna Carta Libertatis." Iz tega dogovora se je tekom stoletij ravil angleški parlament, parlamentarizem—ideja politične svobode in soodločevanja ljudstva pri državni upravi se je iz Anglije prenesla na druge države po svetu, četudi v drugih oblikah!	^
2e v 14. stoletju se je rodila v Angliji porota. Danes, ko nam je recimo tu v Ameriki porota nekaj vsakdanjega, nam izgine izpred oči tisti veliki sijaj okrog glav in možganov takratnih Angležev, ki so zahtevali sodelovanje navadnega človeka pri izrekanju sodb. Če pa pomislimo, kako strašne razmere so bile v srednjeveškem sodstvu, če pomislimo na pravo suženjstvo podanikov do raznih zem Ijiških gospodov, ki so imeli v'rokah dobesedno vse pravice, tudi barbarsko pravico "prve noči," torej pravico prebiti prvo noč pri novoporočeni ženi tlačana, potem je bila zahteva po poroti naravnost revolucija!
Porota je v Angliji začela poslovati že v 14. stoletju. To se pravi, da je ljudstvo iz svoje sredine zbralo svoje odposlance in ti odposlanci so sodelovali pri izrekanju sodb. Absolutizem sodnih poglavarjev je bil v Angliji pokopan, angleško ljudstvo si je pridobilo pravico, da na ljubo osebni svobodi in na ljubo premoženju, samo odloča, četudi po predstavnikih! Porota na polju sodstva in le na tem polju, naj soodločuje, ko gre za mene kot osebo, za mojo svobodo in za moje premoženje. Angleži kot celota so vedna povdarjali: Osebna svoboda, njegova čast, pa premoženje. Tudi ko je šlo za premoženje kot tako, so šli Angleži vedno svoja lastna pota. Iz Anglije je šlo v svet veliko narodno gospodarskih principov, ki so bili porojeni v glavah Angležev, pa so vsled svoje veličine šli tudi preko državnih meja splošno po svetu. Anglež kot privatnik ni sanjar. Vse njegovo življenje preveva misel, da je treba pač dostojno živeti in imeti materialno pod-lago.
Porota je šla iz Anglije v druge države. Evropske države, ki so ječale še do sredine prejšnjega stoletja pod absolutizmom, so poroto sprejele šele kasneje v dobi demokracije. V nekaterih državah so bili vlastodržci sicer vsled splošnega toka prisiljeni, da poroto priznajo, odpravili pa so jo s potezo peresa ob prvi najboljši priliki.
Značilno je, da so ameriški prvoboritelji za osebno svobodo in premoženje postavili že v osnovni zakon Ame rike določilo o poroti! Po zvezni ustavi so to določilo prevzele v svoje ustave tudi druge države članice ameriške republike. Princip porote je torej v Ameriki splošen. Amerikancc je prevzel angleško dedščino, svobodo človeka in premoženja, pa tudi princip lastnega ljudskega sodelovanja, ko gre za sodne izreke o moji in tvoji svobodi in premoženju.
Porota v kazenskih slučajih odloča o krivdi ali ne-krivdi obtoženega. Izrek o kazni je pridržan strokovnemu sodniku. Porota dobi od sodnika pisana navodila, o čem raj se odloči. Gre za medsebojno sodelovanje mod njo in sodnikom.
Nam je pri teh vrsticah važno, da podčrtahio: Četudi gre za navadne može in žene iz ljudstva, ko sa določijo kot porotniki; ko se izbirajo porotniki za konkretni slučaj; četudi je danes povdarek na strokovnosti na vseh poljih, vendar kakih pomislekov zoper sistem porote v Ameriki ni bilo in jih ni! Dokaz in znak, da jo Amorikanci smatrajo za del demokracije in jo cenijo!	L. Č.
Urednikova pošta
Pozdravi s Floride
TAMPA, Fla. — Cenjeni so-trudniki Enakopravnosti! Prvo vam voščim vesele praznike ter srečno novo leto. Vam se zahvalim za redno pošiljanje časopisa. Enako želim vsem znancem in prijateljem širom dežele.
Nas Slovencev je tu okoli 30. Raztreseni smo po celem okraju. Jaz sem tukaj že devet let. Letos imamo precej hladno vreme. Obiskovalcev je zelo dosti. V slučaju, da kdo misli ali namerava tukaj kupiti kaj zemljišča, je naprodaj tudi moje posestvo. Nahaja se na glavni cesti Hgw. 41 in prinaša nekaj dohodkov. Mi dva namerava iti še dalje proti za-padu.
Ne smem pozabiti naših stalnih dopisovalcev v našem listu. Tudi njim voščim enako najlepše praznike, ker oni veliko zanimivega pišejo iz stare, enako iz nove domovine, kot naprimer: Ivan Gorjanc iz Floride, Frank Kerže ■z Californiji, kakor tudi znani John Lokar st. iz Clevelanda.
Želim najboljši uspeh v prihodnjem letu in veliko novih naročnikov. Z rojaškim pozdravom ostajava
Victor in Paula Kline
6718 Nebraska Ave.
?ridiie po dividends
CLEVELAND, Ohio—Bliža so .vonec leta 1954. Na dnevnem redu pri bratskih podpornih orga-aizacijah so važne glavne letne seje. Na društveni seji se raz-motriva o akciji, napredku in poslovanju odbora za prihodnje leto.
Vedno vabimo in prosimo članstvo naj bi posečalo mesečne seje, posebno pa decembersko sejo, ;d je najvažnejša. Tako vabimo .;udi člane in članica društva sv. X:atarine št. 29 Z.S.Z., da gotovo )ridejo na našo sejo nocoj, v orek, 21. decembra. Pričetek ob i. uri. Seja se vrši v navadnih irostorih. Podpredsednica Anna Svigel je že opominjala in vabila la sejo potom uradnega glasila 'Bratski glas," ter upam, da ste o čitali. Navzočnost od strani tlanstva pripomore k moralnemu ispehu letne seje, kar je zelo po-rebno.
Ob tej priliki je dolžnost članstva, da izvoli odbor, ki bo akti-/en in delal v dobrobit članstva In zveze.
Iz glavnega urada, s koloradskih skal in gora pride Miklavž la to sejo in sicer v obliki letnih l.ividendov za brate in sestre Za-)adne slovanske zveze.
Zvezini koledarji čakajo na vas .;er na častni prostor v vaši hiši, cjer vam bodo vedno v opomin, ia povabite še druge sorodnike, iosede, prijatelje in znance, da pristopijo v vrsto članov Zapa-Jne sloyanske zveze, katera nudi ^se vrste protekcijo po najnižjih prispevkih, poleg tega pa še iobijo letne dividende ob božiču.
Po seji se razvije domača za-Dava, izmenjava daril—vsi fantje in dekleta, mladi in stari, prav /si boste deležni dobrot, ki jih oodo pripravile Katarince-potica--'ice. Rediteljica Mary Kraje je "šampijon" za gorke in orehove notice, zapisnikarica Mary Parchnik je "kraljica" za jabolčne in sirove, podpredsednica Anna Svigel pa iztakne najbolj okusne klobase v vsej cleveland-ski kranjski naselbini. Predsednica pride v spremstvu ta kratkega, tajnica Bertha Bokar in blagajničarka Mary Butara pa vsaka po en koš tega kar zraven paše.
Najlepši sestrski pozdrav in vesele božične praznike vsem! člani in članice društva sv. Katarine št. 29 Z.S.Z. pa pridite na sejo.
Johanna V. Mervar, predsednica.
Za Adamičevo ustanovo
EUCLID, Ohio — Mr. Joseph Birk, 8012 St. Clair Ave., je daroval "Spominski ustanovi Louis Adamič" vsoto deset dolarjev v spomin umrlega kulturnega delavca in dolgoletnega in spoštovanega pevca Glasbene matice Louis Belle-ta. Hvala lepa Jos. Birku za upoštevajoči prispevek.
Janko N. Rogelj, ta j.
Vabilo na lelno sejo iitalnice
CLEVELAND, Ohio — Odbor Čitalnice Slov. del. doma na Waterloo Rd. prav lepo vabi celokupno članstvo čitalnice na mesečno in obenem letno sejo, ki se vrši v sredo, 22. decembra v navadnih prostorih.
Seja se prične ob 7.30 uri zvečer. Prosi se članstvo, da se gotovo udeleži v polnem številu ker se bo ukrepalo o važnih zadevah in načrtih za prihodnje leto 1955. lipoštevajte, čitalničarji, to prošnjo, in ne zamudite seje. Za odbor
A. J., tajnik.
Nov društveni odbor
CLEVELAND, Ohio—Na letni seji društva Vodnikov venec št. 147 S.N.P.J. se je na letni seji'dne 5. decembra izvolilo sledeči novi odbor za leto 1955: Predsednik Anton Jankovich, podpredsednik Jack Šubel ml., tajnik Leo Poljšak, 1114 E. 169 St., IV 1-0617, blagajnik Anton Mežnaršič, zapisnikar Albert Fa-tur, nadzorniki: Dorothy Valen-čič, predsednica, John Breščak in Eddy Subel.
Kot dosedaj, ostanemo člani sledečih organizacij; Čitalnice Slov. nar. doma, Clevelandske federacije S.N.P.J. in izletniške farme. Zastopnika za Cleve. federacijo Andy Ipavec ml. in Anton Jankovich; za konferenco S.N.D. na St. Clair Ave. Leo Poljšak, namestnik Anton Jankovich, za izletniške prostore S.N.P.J. John Komatar in Julia Ipavec, za Klub društev S.N.D. na St. Clair Ave. John Petrič, za Čitalnico S.N.D. se izvoli zastopnika na prihodnji seji.
Društvo daruje Čitalnici $6.00. Obenem se naše društvo prav lepo zahvaljuje Slov. nar. domu na St. Clair Ave. za ček, oziroma odplačilo delnic.
Seja je potekla prav mirno in v lepem slogu. Društvo podpira vse napredne in slovenske delavske ter kulturne organizacije, ter bo tako storilo dokler bo mogoče. Pozdrav vsem!
Anton Jankovich, predsednik.
b življenja naših ljudi po Ameriki
BRADDOCK, Pa.—Dne 7. decembra je nagloma preminila, zadeta od srčne kapi Frances Mule, stara 61 let. Bila je članica SNPJ, SŽZ in Samostojnega društva Danica. Tu zapušča soproga Johna, enega sina iz prvega zakona z Joseph Kosher jem in vnuka, v starem kraju pa sestro m tri brate. Rojena je bila v Unči pri Rakeku na Notranjskem.
CHICAGO, 111. — Andrew in Anna Miško, sta 18. dec. z letalom odpotovala na počitniški obisk k hčeram v Florido, kjer bosta ostala dva meseca. Oba sta znana kot spretna igralca iz dobe dramskih predstav in pevca bivšega zbora Sava. Miško, ki je star 73 let, je še vedno čvrst in stalno dela kot knjigovezec.
ELY, Minn.—Dne 8. decembra je preminila tu Marija Zgonc, stara 82 let. Rojena je bila v Sloveniji. Tu je bivala 60 let. Bila jo članica SNPJ. Zapušča moža, dva sina, tri hčere in brata.
ZDRAVJE IN ELEKTRIKA
Kazalo bi spregovoriti tudi o koristi elektrike v zdravstvu, toda pogovorimo se tokrat le o nevarnostih, katerim smo zaradi vedno večje uporabe električnega toka izpostavljeni.
Vsakdo, ki ima z električnim aparatom opravka, mora vedeti, da sme upravljati z njim le. Se ima suhe roke. Suha koža je namreč 40-krat slabši prevodnik elektrike kakor mokra. Zato nas že pri uporabi kuhalnika in li-kalnika lahko strese, če imamo vlažne roke. Najmanj prevodna je koža na dlaneh in podplatih. Znano pa je, da je elektrika nevarnejša bolnikom in izčrpanim ljudem kakor zdravim. Odpornost proti električnemu toku zmanjšujejo zlasti alkoholizem, živčnost in srčne bolezni. Učinek je tem večji, čim manj smo na nevarnost pripravljeni.
Zdravju nevarnejši je izmenični tok, ki ima 14-krat večjo moč kakor istosmerni. Zanimivo je, da zdravju najbolj škoduje srednjemočan tok, to je tok, ki ima okoli 200 voltov napetosti. Seveda je lahko tudi tok z večjo ali manjšo napetostjo smrtonosen. Sicer pa je učinek odvisen, kakor smo že rekli, ne le od napetosti, ampak tudi od odpornosti organizma.
Posledice električnega toi^-jj^o lahko smrtne, ali pa so pri. ti z opeklinami le tisti deli telesa, kjer je šel tok v telo in kjer je izstopil. Če elektrika uniči važne možganske centre ali povzroči paralizo srca oziroma močne krče v dihalnih organih, ponesrečenec umre. V lažjih primerih pa izgubi zavest. Včasih je nezavest tako globoka, da je ponesrečenec videti mrtev. Če pride spet k zavesti, se ničesar Več ne spominja, po navadi slabše vidi in sliši in postane zelo živčen.
Na zunaj je nesrečo dolgo videti po opeklinah, ki^o zelo podobne navadnim^ орекИпат, so pa globlje. Električne opekline je mnogo teže zdraviti kakor navadne. Kaj rade se namreč Ognoje.
Posledice nesreče pridejo do izraza včasih šele, ko je ponesrečenec na videz že zdrav. Kaj rado se zgodi, da ne more spati, da ga pogosto boli glava, da dobi vrtoglavico in da mu spomin opeša. Lahko postane celo božjasten. Lahko pa dolgo čuti bolečine v prizadetem mišičevju in v žilah.
Kako naj pomagamo ponesrečencu? Najprej ga moramo seveda rešiti stika z električnim tokom. Tega nikoli ne delajmo, ne da bi imeli izolirane roke in noge. Gumi je za tako delo naj priporoči jivejši. Seveda reševanje ni lahko, ker povzroči električni tok po naVadi močne krče v mišičevju. Če rešenec ne diha več, ga poizkusimo spraviti k zavesti z umetnim dihanjem. Zgodilo se je že, da so nesrečnika po 12 urah umetnega dihanja spet "oživeli." Opekline pa zdravimo podobno kakor vse druge opekline. Predvsem je rane zavarovati pred infekcijo.
("Delavska enotnost")
PRAKTIČNI NASVETI
Cvetje bo ostalo dalj časa sveže, če ga boš dala v slano vodo ali v vodo, v kateri si raztopila tableto aspirina. Ohranila pa ga boš tudi, če boš kanila v vazo nekaj kapljic amonijaka. Ovelo cvetje osvežiš, če vtakneš peclje v vrelo vodo in jih pustiš tam, dokler se voda ne ohladi. Potem poparjene dele stebel odstrizi, cvetje pa deni v svežo vodo, ki si ji dala tableto "aspirina.
Zatohla soba bo spet prijetna, če boš postavila vanjo krožnik narezane čebule. Če po šestih urah to ne pomaga, čebulo menjaj. Potem zdrgni roke s soljo ali s citronom, da ti ne bodo smrdele po čebuli, če ješ čebulo ali česen, popij povrhu skodelico mleka, da ljudje ne bodo bežali iz tvoje bližine.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
Kalifornija ima toliko naravnih lepot, da se lahko meri z vsako državo na tem svetu. Škoda je le, da tako malo ljudi uživa to lepoto. Dolgo časa sem mislil, da so ljudje po naravi tako mrzli za naravne lepote in čuda. Toda polagoma se mi je začelo svitati, da so drugi vzroki tukaj.
Poglejmo malo turistiko, kakor smo jo poznali v stari domovini. Kakor vam je znano, ima naša stara domovina dovolj naravnih lepot. Če hočem biti pravičen, bi rekel tako: nikjer na svetu ni toliko naravnih lepot in čuda na tako malem svetu, kakor v naši Jugoslaviji. V Ameriki je vse na veliko. V Jugoslaviji pa na majhno. Tako se mi zdi Jugoslavija kakor božični ol-tarček. Vse mogoče stvari so zbrane v mahu ,a tako, da pride od vsakega nekaj. Imamo v stari domovini gore, vode, gozde, reke, morje in njegovo čudovito lepo obalo. Vsakega je nekaj. A kar je glavno, je to, da je vse na tako majhnem prostoru.
Slovenija velja za turistično deželo, a Slovenija je le majhen kos cele Jugoslavije. Slovenijo bi lahko obhodil v dobrem tednu—in videl bi spotoma dovolj krasnega. Če bi kdo začel po Kaliforniji hoditi tako, kakor v starem kraju, bi mu vzelo—ne teden, ampak leta. Da boste vedeli, kako se primerja Jugoslaviji eni sami državi v Ameriki—bom dal mero. Kalifornija meri na površini 158,297 kvadratnih milj. Jugoslavija pa meri 95,551 kvadratnih milj. Je torej približno za dve tretjini večja—Kalifornija namreč—kakor vsa Jugoslavija. Kar imamo tukaj na vsem ozemlju, dosti tega imamo v Jugoslaviji v eni sami mali pokrajini, to je v Sloveniji. Z drugimi besedami bi se reklo, v Sloveniji je človek povsod do^a, kamor gre, v Kaliforniji pa nikjer. Vse se tako vleče in razteza, da ni ne kraja ne konca.
V	naši stari domovini je tako-rekoč vse pri roki, tukaj je pa vse tako odadljeno, da se skoro izgubiš, pa nisi bil še nikjer. Če človek? ne pozna zemlje, se nekako izgublja v frazah. Če govore ljudje o Los Angelesu ali San Franciscu, si človek misli, da sta ti dve mesti kar nekako drugo vrh drugega. Pa ni tako, če vam povem, da je razdalja teh dveh mest okoli 600 milj— to je več, kakor je razdalja od New Yorka do Clevelarida.
Če zdaj premišljaš te velikanske daljave, boš začel pojmovati, zakaj je tako. Govorimo o gorovju, o naravnih krasotah, o naravnih čudih, kakor da je vse okoli nas. A kamor greš, povsod so milje, ne na ducate, ampak na stotine. In zveze—o tem je boljše, da ne govorim. Zakaj Kalifornija je le nekaj nad sto let pod našimi državami in zato se ne boste čudili, da se pride težko do vsega, kar nudi narava. Edino sredstvo je dober avtomobil, pa še ta ne gre prav do kraja. Pa to ni vse.
V	stari domovini imaš ljudska zavetišča, to so planinske koče, koder se vse dobi po tisti ceni, kakor v prodajalni za našo vasjo. V Ameriki so pa začeli drugače s turizmom. Kaka bogata korporacijo postavi nekje v divjini hotel in potem zveze vse udobnosti s tem hotelom. To pomeni, da plačuje človek take cene, da postane rdeč kakor Indijanec.
Pomislite, ko smo bili v Ense-nadi, je bil račun za tisto vilo po 20 dolarjev na dan in to v Mek-siki, koder se živi tako poceni, kakor nikjer drugje na svetu. Res je bilo vse notri, vsa udobnost, vse pripravljeno, da ni bilo treba drugega kakor znesti živež iz našega avtomobila v kuhinjo, pa se je kmalu peklo in cvrlo, da bi se bil nos razparal. Mi smo imeli vse sabo in nismo v štirih dneh kupili nobene reči. Nedaleč od nas je bila enaka skupina vil, kakor je bila naša.
Tam so imeli restavracijo za talce, ki ne vozijo sabo živež.
Pravim, da je v Meksiki vse poceni. To boste razumeli, če vam povem, da se smatra $15 na teden za primeroma dobro plačo. Ni dosti ljudi, ki bi služili toliko denarja. Zdaj pa vzemite samo plumber j a iz naših držav, pa boste pronašli, da zasluži v anem dnevu skoro toliko, kakor v Meksiki v 14 dneh. Tukaj plačujemo visoke najemnine. V Meksiki dobiš rent, hrano in par ljudi ,ki delajo vse, kar je treba pri hiši. In za vse skupaj plačaš kakih 60 dolarjev na mesec.
Kakor sem pisal v prejšnjem članku, ustvarja Meksika nekaka internacionalna naselja. Seveda za take, ki so premožni. Če se človek naveliča sožitja v Ameriki, pa se umakne v Mek-siko, koder je resničen gospodar. To se pravi, da živi lahko tako, kakor so ljudje živeli, predno je Lincoln odpravil sužnost. Dela nisem videl nobenega, kakor delajo ljudje v Ameriki ali v stari domovini. Nekje v sredi mesta —sam ne vem, kaj bi rekel, ker je dovolj veliko za mesto ,a do-Volj raztrgano za zadnjo vas— torej v sredi mesta je ducat ljudi kopalo graben za suro ali vodo. Imeli so lopate v rokah in so stali drug za drugim. Čisto počasi so nosili lopate do tal, da bi preveč ne zajeli. Ko je bilo za drugo žlico na lopati, so nesli ven iz rova. Koliko let jim bo vzelo ,predno bodo do konca-— kake pol milje daljave, tega ne vem. Vem pa, da ne bo delo dokončano v ti. generacij i.
Še drugo delavsko skupino sem opazoval .Pometali so "mesto." Že misel sama je bila tako smešna ,da sem se zabaval dobre pol ure, predno sem se odločil, da grem dalje. Prosim vas, ulice so take, kakor v star okra j ski vasi. To se vendar ne pometa. Imamo dež in pa veter—kar ta dva ne odneseta, to ostane.
V prodajalnah se nikdar nikomur ne mudi. Čakal sem z sezu-to nogo, da mi pomeri čevelj, pa seje razgovarjala ženska z eno drugo punčaro. Kaj ji je pripovedovala, tega ne vem. Mislim pa, da je bilo končano vsaj to, kar je v stari zavezi, predno je prišel čevelj na noge. Da povem, čevlji so mi jako ugajali in bili so le eno tretjino tiste cene, katero moram plačati v naši Ameriki. Zato sem jih vzel dva para, ene rjuva, ene črne, da tako pokažem svojo nevtralnost proti obema plemenoma. Hotel sem še imeti nekaj kave, ki raste nekje v Meksiki. Dolgo sem iskal prodajalno z jestvinami, ker ni drugih trgovin kakor tisti spominski 'dideldajčki,' 'ki jih ne bo nikdar konec. To se pravi, vse na svetu se neha.
Toda Meksika ima toliko izdelanega, da bo v ti liniji dovolj vsega za vse večne čase. Ja, bil sem tudi v trgovini alkoholnih pijač ,ker smo imeli nalogo, da nekoga počastimo s tem, kar gre po grlu kakor pečen krompir, tam sem videl napisano, da se ne sme nesti alkoholne prijače v Kalifornijo. To se pravi, če si od kje drugje iz držav, potem lahko vzameš vsega v vrednosti do sto dolarjev. Imeli smo nekaj nakuplj enega, pa ni bilo dosti.
Ali kaj pregledujejo na meji? Postavljeni so tisti 'kampelci" kar po sredi ceste in potem je tako. Ene preiščejo, ene pa ne. Med katerimi boš ti, tega ne vem. Jaz sem bil med tistimi, ki jih kar tako izpuste skozi. Mogoče si mislijo, da smo sploh preneumni izgledali, da bi kaj posebnega "švercali" iz Meksikc v države. Razume se, da se v obmejnih krajih trži navadno v ameriških dolarjih ,ki imajo po vsem svetu velik kredit. Meksi-kanci imajo svoj denar, ki mU pravijo "peso,' kar pomeni toliko kakor španski dolar. Ta denar imajo menda vse latinske republike in držav?. Njegova (Dalje na 3. strani)
OB TIHEM OCEANU
(Nadaljevanje s 2. strani) vrednost je v vsaki državi drugačna. V Meksiki se dobi na banki za en dolar 12 in pol meksi-kanskih pesov. Seveda se cena večkrat menja, zato je važno, da takoj poizveste za valuto, da vas ne bo kdo opeharil. Trgovine imajo ene samo v španskih dolarjih, druge v obeh valutah.
Začel sem bil praviti, da sem mislil kupiti nekaj kave. Računal sem, da bo gotovo poceni, ker vendar tam raste. Ne tukaj, zgoraj, ampak nekje daleč na jugu. Računal sem tako, da bom najbrž dobil zeleno kavo. Potem bi jo bilo treba pražiti, kar se malo spominjam, kako so delali v starem kraju.
Z veliko težavo sem dobil vsaj eno tako trgovino, ki je imela "grocerijo." Na vprašanje, če imajo kavo, mi je prinesla en funt v plehnati škatli, natančno tisto, in tako ,kakor jih prodajajo v državah.
"En dolar," je rekel prodajalec in mi rinil škatljo v naročje.
Pogledal sem ga malo, to se pravi, njega in njegovo blago, potem pa sem mu povedal, da dobim v državah ta "kofe" precej ceneje. Torej ni bilo nič s tem. Iskal sem pa "mestu" tudi kako trgovino z železnino, če bi bil našel kaj,primernega. Pa je ni bilo nikjer.
Videl sem precej avtomobilov po cestah. Ne da bi jim jih zavidal, ker so bili po večini taki, ki najdejo kar sami po sebi "junk-jard." Nove kare ni bilo nobene. Pač pa je bilo precej takih, kakor sem jih videl v začetku tega stoletja na ljubljanskih ulicah. Njihova posebnost je bila ta, da so se navadno ustavili pred vsako hišo, kakor mlekarski konj v Ameriki.
Ne bila bi črtica popolna, če bi
more ameriško mesto San Diego. To mesto je le nekaj milj od državne meje in je zelo lepo in živahno. Posebnost tega mesta je velikanski živalski park. Pravijo, da je eden izmed najlepših na vsem svetu in prekaša celo znameniti Bronx, ki je v New Yorku. Kdor pride do San Diego, naj ne zamudi peljati se naravnost v tisti park, koder so živali. Park je zgrajen za živali tako, da greš po kanujonu, na obeh straneh so pa kletke za živali, in sicer dokaj naravne. Živalski vrt premore nad 3,500 živali in nekatere so tako posebne, da jih ne najdeš nikjer drugje na svetu. Tam ti računajo vstopnino po 40 centov od osebe. Ali je to za vselej ali samo za gotove dni, tega nisem pronašel.
V Bronx parku vem, da je bilo tako, da je bilo treba parkrat na teden plačati nekaj vstopnine. Živali so zelo lepo držane. Če imaš družbo, je najboljše, da odločiš za ta park eno popoldne, ker ti ne bo žal. Treba je hoditi par milj, predno vidiš vse.
Ko prideš v park, zagledaš pred sabo avto buse. Komur se ne ljubi hoditi peš, si lahko pomaga s tem, da stopi v avtobus in plača 50 centov, kar je seveda preveč. Ampak pomagati si ne moreš. Plačaj ali pa hodi. Včasih je bil najbolj imeniten in najbolj popoln živalski vrt v Hamburgu, Nemčija. Ali je še tako ali ne, tega ne vem.
Ko smo se peljali proti domu, smo naleteli na tako meglo, da bi jo bil lahko rezal na kocke in prodajal na vago. Nekaj časa je bilo dosti dobro. A čim bolj smo se odadljevali od meksikan-ske meje ,toliko hujša megla je bila. Zavili smo v notranjost, ker je megla navadno samo ob morski obali. Pa ni dosti pomagalo.
toliko bolj težko je bilo voziti. Nazadnje nisi videl niti dva jar-da pred karo. Mogoče je bilo napredovati samo tako, da si se kar se da blizu držal kare pred tabo in vozil za njo, kamor je pač šlo.
Časopisi so poročali drugi dan, da je bilo v nekoliko dnevih velike megle skoro tri tisoč nesreč. Zanimivo je, da ni bilo ves tisti čas nobene megle v Meksiki. Prišli smo srečno domov. Prijetno je, iti v svet, da se malo pogleda. A še bolj prijetno je priti domov, brez ozira na to, odkod in kaj. Ne pravi zastonj pregovor; ljubo doma . . .
FRANC KSAVER MEŠKO OSEMDESETLETNIK
Dne 28. oktobra je praznoval svoj osemdeseti rojstni dan pisatelj Franc Ksaver Meško.
Njegovi literarni začetki spadajo v devetdeseta leta preteklega stoletja, v dobo, ko se je v našem slovstvu javljal prelom iz realizma ter naturalizma v moderno in simbolizem. Meškov pisateljski način kaže vse značilnosti tega časa. Sprva prevladuje v njegovem delu poezija, kasneje
ne omenjal posebnosti, ki jo pre- Čim bolj smo se bližali domu
KAJ BI PODARILI,, DA BI PRIJATELJICI, ŽENI ALI DEKLETU UGAJALO?
Morda ima rada zbirko punčk in fantkov v pristnih slovenskih narodnih nošah—ali prtiček iz kleklanih čipk—morda umetniško sliko z Bleda, steklo iz Rogaške Slatine, šivalno košarico, ročno torbico ali kakšen drugi krasen predmet iz usnja, lesa ali slame.
Gotovo boste našli predmet, ki vas bo zadovoljil, po ceni, ki jo zmorete plačati.
Imamo tudi slovenske kuharske knjige—angleško-sloven-ski slovar, importirane cigarete iz pristnega tobaka, itd.
Se priporočamo, da bo priliki obiščete našo trgovino.
Tivoli Imports
6407 St. Clair Ave. — v Slov. nar. domu — HE 1 5296
Odprto vsak večer do 9. ure do Božiča.
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
Vsem zavednim rojakom, ki se za postrežbo vaših zadev, v vseh ozirih smoterno poslužujete našega urada.
POSEBNOST: DARILNI PAKETI, katere pošiljamo potom najsolidnejše ""družbe, "CITRUS" IMPORT-EXPORT, ki posluje v Trstu. Čeravno niso delavske razmere na višku, ste se letos izkazali izredno sočutni in darežljivi do svojcev v domovini, katerim ste za božične praznike potom naše tvrdke, poslali darilnih paketov z živili za več tisoč dolarjev, z občutkom, da bodo potom vaše pomoči, tudi oni imeli nekoliko neobhodno potrebnih dobrot, ter iste uživali v občutni zavesti in spominu do svojih dobrotnikov v Ameriki, za kar smo tudi uverjen-i, da boste prejeli iz domovine zahvalna pisma, katerim se pridružujemo tudi mi, ter Vam izražamo prisrčno zahvalo.
DENARNA NAR06ILA: Pošiljamo po dnevnih cenah, kakor hitro pa bo predvidevana zadeva dolarskih deviz v Jugoslaviji uzakonjena—po 600. dinarjev za« dolar, bomo^ršili po predpisanih zakonih.
POTOVANJE: Ako.imate namen obiskati staro domovino, se pravočasno zglasite v našem uradu, da vam vse potrebno uredimo za udobno potovanje ter preskrbimo prostor na ladjah ali na avijonih. Z avijonom potom K.L.M. ROYAL DUTCH AIRLINE, ki vas ponese preko morja, da ste v teku dveh dneh že v Ljubljani ali v Zagrebu.
Za podrobna pojasnila in točno postrežbo, se zglasite pri dobro poznani in zanesljivi tvrdki,
STEVE F. PiRNAT CO.
6516 St. Cloir Ave. Cleveland 3, O.
HEnderson 1-3500
. (Join the
ground
OBSERVER
Corps
CALL CIVIL DEFJEKSI-
pa se je posvetil predvsem prozi, loraanu, drami, noveli, povesti, refleksivni črtici, v katerih je tudi dosegel viške svojega ustvarjanja.
Snovi za svoje pisanje je iskal med preprostimi ljudmi, v njihovem življenju je iskal simboličnih rešitev za socialne in nacionalne probleme. Vsa njegova dela preveva globoka ljubezen do domovine, zaradi katere je bil med prvo svetovno vojno tudi obtožen veleizdaje. Med najpomembnejša njegova dela štejemo roman
"Kam plovemo?", zbirko "Ob tihih večerih," roman "Na poljani," drama "Mati," "Na smrt obsojeni." Posebej se je Meško uveljavil kot mladinski pisatelj, izbor njegovih najlepših mladinskih črtic in povesti je izšel pod naslovom "Mladim srcem."
Poleg Cankarja je Meško slovenski pisatelj, ki je najbolj prodrl tudi v tujino. Prevajali so ga v maloruščino, nemščino, šv^d-ščino in angleščino, največ njegovih pevovodov pa je izšlo na Češkem in Slovaškem.
VAŠ BIZNES JE VELIK BIZNES
Mnogo izmed naših klijentov pravi, da se naša banka s posebnim zanimanjem zavzema za vse vlagatelje, ne glede na velikost njih vlog. Pravijo, da jim ugaja naš način ko se z nami posvetujejo o svojih bizniških problemih.
Mi vemo, da imajo manjše družbe in podjetja drugačne probleme od večjih, zato vedno skušamo držati se načrtov, da ustrežemo potrebam posameznih klijentov.
Skoro vse banke nudijo enako poslugo. Edina razlika je v načinu, ki isto nudi svojim klijentom.
Nam, kot vam, je vaš biznes velik biznes ... in pri nas vam bomo tudi postregli kot takemu. •
THE LORAIN BANKING CO.
600 BROADWAY	LORAIN, OHIO
PERUTNINA
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE
Ceiyenim gospodinjam priporočamo, da si za božične in novoletne prainike preskrbijp lepega purana, kokoš ali drugo perutnino za ______ _____
okusen obed, v naši trgovini, kjer bomo imeli veliko zalogo sveže perutnine—žive in sveže očiščene po naročilu.
PRODAJAMO TUDI NAJBOUŠA SVEŽA JAJCA
LAKE SHORE POULTRY
Avemie
Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
ADD A BRIGHT TOUCH OF COLOR TO YOUR
iiisuRi Hom
MARY'S VARIETY STORE 7600 St. Clair Ave. - EN 1-2676
TRGOVINA Z MOŠKO, ŽENSKO IN OTROŠKO OPRAVO SAMO NAJBOLJŠE BLAGO PO ZMERNIH CENAH.
Želimo vsem odjemalcem vesele božične in novolefne praznike!
RAZGOVOR z ODJEMALCI
v tem času, ko se srečamo z božičnimi prazniki in novim letom, se tudi medscboj ražfiovorimo o minulih časih; Zahvalimo se za preteklo prijaznost in voščimo si bolje in še nadalje priporo-čamo za prijazno skupno sodelovanje.
HVALA VSEM ZA SODELOVANJE
Res smo in ostanemo hvaležni vsem, ki ste se posluževali naših podjetij, bilo da ste si kupili v naši prodajalni pohištva ali druge udobnosti, ali če smo Vam mogli biti na uslugo za odpre-m i te v pogreba katerega izmed vaših dragih.
NEKAJ IZBOLJŠANJA V PODJETJU
V pogrebnemu zavodu smo v tekočemu letu zboljSali na avtomobilski postrežbi. Znane Packard avtomobile, ki so bili dolgo let liioderni za pogrebna opravila, smo zamenjali za nove Cadillac in za Chrysler, najbolje avtomobile sedanjih dni za pogrebna opravila.
Oba naša pogrebna doma imata tudi moderne prostore za parkanje avtov kar dandanes veliko pomeni. Hvala vsem, ki ste ке posluževali teh naših zavodov. Od prvega decembra lanskega leta in do prvega decembra letos smo odpremili 117 pogrebov.

RICHLY FURRED,
HAND BEADED, CAPESKIN
Here's a beautifully styled ^
leisure moccasin. Rich colored copeskin and gorgeous Indian
design make it the most affracfive and colorful moccasin slipper you've ever seen! Luxurious White fur collar and fine fleece lining make it the warmesf slipper you've ever worn.
Za lepa darila, si lahko izberete tiuli iz naše obširne zaloge lepe in trpežne
HIŠNE COPATE
Fino ohuvolo za vso družino si lahko vedno izberete iz naše velike zaloge napiovejšili izdelkov in stilov.
CENE SO ZMERNE—OBUVALO PRVOVRSTNE KAKOVOSTI
MANDEL SHOE STORE
6125 St. Clair Avenue
dvoja vrata od I\orth American banke
Vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo lelo!
TRGOVINA S POHIŠTVOM GRE V 52. LETO
V tolikih letih in s tolikimi odjemalci, imamo velike preizkušnje in to je za v korist vas odjemalci, ker dobite več vrednosti z;i manjšo ceno. Naše podjetje je znano, da prodaja najbolje pohištvo, lo radi tega, ker smo v zvezi z najboljšimi tvrdkami, katere izdelujejo najbolje pohištvo. Od teh tvrdk (firm) imamo tudi najbolje cene, ker smo stalen odjemalec in zanesljiva firma in ker prevedemo mnogo pohištva. Zelo hvaležni smo vsakemu, ki se poslužuje naših podjetij.
ISKRENA VOŠČILA!
K PRAZNIKOM IN NOVEMU LttlU VOŠČIMO VSEM ISTE VESELE IN ZADOVOLJNE.
VSA BODOČNOST NAJ VAS VSE OSREČUJE.
VSEM ŽELIMO NAJBOLJEGA ZDRAVJA IN MNOGO
VESELIH DNI.
ANTON GRDINA IN SINOVI
TRGOVCI S POHIŠTVOM iN POGREBNIMI ZAVODI.
P.S.—Za darila imamo že od nekdaj na razpolago vsem družinam
več vrst koledarjev.
Glavni telefon; HEnderson 1-2088
m


JOHN PAULICH, JR. MICHAEL STRADIOT STAN MINOTAS JOHN SCHRENKEL JERRY KERON BOB WACH
JOHN ADAMS FRANK SELESNIK BEN THOMAS BOB JOHNSON JOHN SNOWBRICK FRANK ROSENBERGER
"Gifts that
PAULICH
.ADVERTISE"
Specialty Co,
VISIT
OHIO'S MOST COMPLETE ADVERTISING GIFT SHOWROOMS
15813 Waterloo Rd.	IV 1-6300
PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT
RICH;
IVanho«

— ODPRTO VSAK VEČER DO BOŽIČA
{.Tmimnoimiimioiiiiiiiiiiic]niiimiiiintmiiiiiiiinmiiimiiir]iiiiiiiiitiic]iimiiiiiiii:]iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiic]iiiiiiiiiiioiiiimiiiit>>
M 5
MICHEL 2EVACO
KRALJEVI m
IC
I	ZGODOVINSKI ROMAN	|
'•ioiimimmumiiiiiiiiitJiimiiimiuiimiiiimniiiiiHiunnnuiiiiimniniiimiNniiiiiimmtiiiiiiiiiiiiitjmimiiiiiniimiiiiiiiniiiiiiiio
(Nadaljevanje)
Concini je zapičil svoj ostii pogled v njegove oči ter dodal:
"Kakor vidiš, ti razodevam dr žavne skrivnosti. V prvem hipu si zbudil moje zaupanje."
"Vaše zaničevanje, ste hoteli reči, svetlost!" je dejal Cape-
"Kako?" je poskočil maršal, stang, bled kakor smrt. "Kaj pomeni to?"
Vitez se je vzravnal, strgal nakaznico na kosce, vrgel jo Concini ju pod noge in prekrižal roke na prsih, rekoč:
"Kje imate krvnika, svetlost? Kje imate morišče?"
Concini je pozelenel in siknil izmed skrivljenih ustnic:
"Govorite-jasno! Tako mi krvi Kriščeve . . ."
"Bom," je ^rekel Capestang. "In moj odgovor bo kratek kakor zaušnica. Vi, svetlost, me hočete storiti vohuna. Ako bi bil gospod de Capestang, moj rajni oče, tu navzoč, bi me vprašal z vso strogostjo, kako da še živite, čeprav ste ponudili Capestangu za pet-desettisoč liver sramote! In jaz bi odgovoril: oče, previsoko cenite beriškega poglavarja!"
"Lopov!" je izdavil Concini s komaj razločnim glasom.
"Gospod maršal," je nadajeval Capestang, "vi me hočete storiti plačanega morilca. Nate moj odgovor!"
To rekši mu je zalučil v obraz rokavico; slačiti jo je bil začel že takrat, ko je dejal, da bo njegov odgovor kratek kakor zaušnica.
Concini se je divje zagrohotal. Pogled, ki ga je pri tem nanaeril v vitezi, je pomenil smrt. Hotel je zavpiti, iskal je psovke, toda njegove blede ustnice niso izdavile drugega nego ta grohot. Pustolovcu se je zdajci vrnila pamet.
"Kaj sem storil?" je pomislil ter pobesil glavo. "Oh, moj prekleti strupeni jezik! Ali se nisem mogel izmuzniti z zvijačo, obljubiti vse in ravnati nato po svoji glavi in časti ?"
Concinijev grohot je zamrl. In baš ko je vitez domislil svoje strašno spoznanje, je udaril v njegovo uho osoren glas:
"Avdijenca gospoda viteza
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
RESPONSIBLE Couple and 11 year old daughter, need 3 bedroom, 2VŽ baths, furnished or unfurnished house. North Shore-Evanston to Winnetka from February Isl.
DAvis 8-3108
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE COUPLE—2 year old child. Need 5 room unfurnished house, good location S. or SW or suburbs. Moderate rental.
DAlton 3761.
REAL ESTATE
Ademarja de Capestanga je kon-
čana.
"Avdijenca?" se je začudil vitez.
Ozrl se je in videl, da je maršal d'Ancre izginil; ob vratih, skozi katera je bil vstopil'mladi mož, pa je stal komornik.
"Praviš, da je avdijenca pri kraju?" je vprašal Capestang. "Potemtakem lehko odidem brez . . . ceremonij?"
"Menda že, gospod," je dejal služabnik veličastno. "Zdi se vsaj."
"Nu, evo ti dveh tolarjev, prijatelj." Vitez se je globoko od-dehnil in stisnil komorniku sre-brnjaka. "Samo bodi tako dober pa mi pokaži pot."
"Majhna reč!" je velel mogoč-nik. "Stopite tja noter in odprite nasprotna vrata, potem pa idite naravnost po hodniku; male stopnice drže na dvorišče."
Vitez je šel. Komaj pa je stal v sosednji sobi, že je slišal, kako so se zapehnila za njegovim hrbtom vrata Concinijevega kabineta. Besno se je ozrl po golih, razpraskanih stenah in kamenem tlaku, ki se mu je videl zdaj še polnejši zloveščih peg. Naznače-nih vrat mu ni bilo treba odpirati; baš ko je iztegnil roko, so se lazgrnila nastežaj, in na pragu se je pokazal njegov vodnik Ri-naldo!
"Aha!" je dejal vitez, "zdaj se mi svita!"
Parižan iz Kalabrije je vstopil z nesramnim, jedkim nasmeškom.
"Le noter, gospoda," je dejal, oziraje se preko rame. "Predstavim vam gospoda Ademarja de Capestanga, s katerim ste imeli v Meudonskem gozdu prijeten razgovor."
Vstopila je petorica mož. Zadnji je zaprl vrata, ki so držala na hodnik.
Capestang se je umeknil v nasprotni kot, tako da je imel hrbet zavarovan. Morilci so se postavili v vrsto. Zdeli so se docela mirni; ta si je popravljal zaponko, drugi je brundal ljubavno pesem, tretji se je ogledaval v žepnem zrcalu. Ta pokojnost je delala prizor še strašnejši.
"Gospod de Capestang," je dejal Rinaldo, "dovolite, da opravim formalnosti! Jaz sem Rinaldo, ne več ne manj: kratko ime, zato pa je vaše tem daljše. In to so gospodje de Bazorges, de Mon-
MANDEL'S CORN PLASTER
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in vam
pošljemo po pošti. Cena 35c. M^kNDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Slovenske pEo&Če!
Lepe slovenske plošče, katerih sploh ni mogoče več dobiti drugje,
sedaj po samo ........................ 39c
Pridite in si jih izberite, ali pa vam jih mi izberemo in pošljemo
10 za $5.00
s poštnino plačano kamorkoli po Zedinjenih državah ali v Kanado.
Slovcniaii Records
4214 SUPERIOR AVE.—HE 2-1645
Cleveland 3, Ohio Odprto do 7. ure zvečer
HIŠE NAPRODAJ
A REAL XMAS GIFT Must sell—5 room Georgian in Jef-fery Manor. Gas heat, automatic hot water, storm windows; newly decorated; new side drive garage; tile kitchen and bath; lot 38x135; including screened summer house and fruit trees; best offer. Open house' Sunday 2—5:30; by owner. 9615 S. Calhoun. Immediate possession.
LEYDEN TOWNSHIP — 6 room home. Ideal for family with children. Knotty pine recreation room. Near school and transportation. Priced to sell. If you « want a real nice home you can afford, call
GLadstone 5-5816.
BUNGALOW X utilifetnim stanovanjem
Proda se dve leti star bungalow z 2 spalnicami; kopalnica na 1. nadstropju; preproge vključene; utilitetno stanovanje na drugemu nadstropju, s kuhinjo, spalnico in Stranj iščem, kompletno z Hot Point pečjo in ledenico.
Cena $17,500.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185»h St.—KE 1-5030
teval, de Louvignac, da Chalabrć in de Pontarille, ki si bodo šteli v čast, ubiti vas prijetno in brez škandala."
Capestang je salutiral, rekoč:
"Veseli me, da spoznam obraze teh kavalirjev, zakaj v Meudonskem gozdu sem videl samo njih pete."
"Gospod je kaj klepeta v," je dejal Louvignac. "Miče me, da bi ga ubil na mestu."
"Eh," je rekel Monteval, "pustimo ga, da zmoli očenaš. Saj nismo Turki, hudiča!"
Capestang je potegnil rapir in izdrl bodalo; komaj je čakal boja. Oči so mu žarele izzivajoče in se zalivale s krvjo. Nevarnost ga je delala besnega. Biti se! Ubijati ali biti ubitemu! Vse, kar je utripalo v njem, se je bilo izpre-menilo v strastno bojaželjnost. Rapir mu je žvižgal v roki kakor živa kača in noga mu je cepetala nestrpne pozive.
"Čakam!" je viknil srdito. "Izvolite začeti, gospodje plačani krvniki maršala vseh vohunov in zavratnih morilcev!"
"Ohe!" je zarenčal Chalabre, "zdi se mi, da psuje njegovo svetlost!"
"Ali vas bo treba klofutati," je zarjul Capestang, "kakor sem oklofutal vašega gospodarja?"
Šestorica je potegnila meče.'
Vitez je navalil po bliskovo. Z ostrim sikom je opisal rapir fantastičen kolobar nad Capestan-govo glavo; nato pa je šinila ta živa jeklena črta zdajci preko treh obrazov zaporedoma. Rinaldo, Chalabre in Bazorges so za-rjuli, na licih se jim je pokazala kri; obsojenec je hotel vidno raz-kačiti svoje krvnike in jih je udaril, kakor bi švrknil v kup smrkavcev z bičem.
"Sangue della madona!— Tripes du pape!—Ventre du pape!"
Kletvicam je sledil vseobči umik, nato hipno molčanje, in končno, kakor na znamenje, divji naskok vse šestorice hkrati. Besno cepetanje z nogami, žven-ketanje mečev, rohnenje srditih glasov, kletve in stekle psovke so se mešale v peklenski hrup, nad katerim se je razlegal še besneje, še srdite je in strašneje glas ne-
premagljivega Capestanga:
"Le bliže, kdor se upa!—Na, lopov! — Na, razbojnik! — Tu imaš, 'tripes du pape, in 'ventre du pape!'—Na, 'per bacco!' — 'Moj, corbacque' zaleže več, bi dejal!—Da boste pomnili Capestanga!"
Vitez je skakal iz konca v konec sobane kakor žoga, v katero se je skril hudič. Zdaj v kotu, odkoder je švigal blisk njegovega rapirja, zdaj ob steni v nasprotni kot, zdaj malone ležeč s trebuhom na pločah, se je metal sem in tja, naprej, nazaj, sunil tu z bodalom, odbil tam udarec meča in držal tolpo napadalcev s tem svojim blazno urnim manevriranjem v neprestani zmedi. Že je imel Rinaldo stegno predrto z bodalom in Pontraille izbodeno oko. Kri je škropila stene, tlak, roke, obleko in obraze. Tolpa, ki je hotela po vseh pravilih umetnosti obkoliti svojo žrtev v kotu in jo tam zaklati, se je prerivala in premetavala na desno in levo ter iskala Capestanga, ki je bil zmerom povsod in nikjer.
"Zadet je! Zadet!" je vzkrik-nil Rinaldo, pobiraje se s tal.
Da, bil je zadet! Ranjen na obeh rokah, na desni rami, na prsih! Njegova obleka je visela v cunjah! In zdajci so mu sklec-nila kolena, glas mu je oslabel, rapir mu je padel iz rok! V megli, ki je legla Capestangu na oči, so se zablisnila bodala . . .
"Kolji! Kolji!" je hropel Rinaldo in se opotekel bliže, da bi tudi on zasadil jeklo vanj.
"Kolji!" je vpil Pontaille.
"Končajte ga!" so tulili Mon-treval, Bazorges, Louvignac in Chalabre.
Vsi štirji morilci, ki so še bili pri moči, so z vzdignjenimi bodali navalili na Capestanga. V njem pa je razvezal ta smrtonosni hip vse sile telesa in duha. Po-padel je eno izmed rok, ki so se dvigale nanj, ter ji izvil bodalo. Levica in desnica, oboroženi vsaka s svojim ostrim rezilom, sta mu začeli klestiti na vse strani. Rdeča gaz se je odprla skozi steklo tolpo. Capestang se je zapodil, s sklonjeno glavo. Prodrl je! Besen, krvav, rjoveč in
strašan kakor lev, je dospel do vrat in planil na hodnik ....
"Za njim! Za njim! Uide nam!" je vpil Rinaldo.
Chalabre, Louignac, Bazorges in Montreval so udrli za njim. V tem trenotku pa se je prikazal Concini ter premeril strašni prizor z očmi. — Videl je Capestanga, da je še vedno živ in neprema-gan.
"Zakaj ni hotel!" je zamnnral s sovraštvom in občudovanjem. "Škoda je ubiti takšnega leva! Toda ako ga jaz ne ubijem, mi on zdrobi glavo nekega dne.—Naprej!" je kriknil. "Kolji! Ubij!"
Capestang je dospel do stopnic, katere mu je bil naznačil komornik. Toda stopnice niso držale na dvorišče, vodile so navzgor! In vitez je krenil po njih, komaj dihaje, nezmožen spraviti besedo iz ust; vzpenjal se je s trdovrat-nostjo poslednjih nagonov, ves čas preganjan, vso pot čuteč morilce za petami, oziraje se zdaj-pazdaj in spet nadaljujoč svoj obupni tek navzgor. Toda stopnice so se končale v dolgem hodniku. Capestang je bežal po njem do konca—do vrat, ki so bila odprta nastežaj!
"Kolji!" sta rjula Concini in Rinaldo.
"Prekleto!" je zavpil Louvignac. Ušel nam je!"
Vitez je bil planil skozi vrata in jih zaloputnil za seboj! Njegove drhteče roke so otipale v ključavnici ključ. Capestang ga je obrnil, zasopel s poslednjo močjo svojih pluč ter se zgrudil na kolena. Čutil je, da umira . . . zgrudil se je nazaj ... zavest življenja je v njem ugasnila . . .
"Vlomimo!" je kričala stekla tolpa na drugi strani vrat in suvala v hrasto vino z bodali.
"Ni treba," je velel Concini s satanskim nasmehom . ..
V predsobah, le malo korakov od tega strahotnega prizora, so čakali dvorjani, poslaniki, škof-
je in prošniki, kdaj pride nanje vrsta, da stopijo pred obličje maršala d'Ancre.
Med njimi je bila dama, mlado dekle sijajne lepote, smelih oči in izzivajočega smehljaja, čudovita v svoji koketni ljubkosti. Sedela je v naslanjaču, za njo pa je stal mlad mož nenavadno elegantne postave, obleke in obraza ter jo vidno požiral z očmi. Večkrat se je sklonil k nji in ji ne-Дсај prigovarjal.
"Gospod de Cinq-Mars," je reklo ta hip dekle, "vi, ki ste hoteli biti moj vodnik po tem pravljičnem svetu, razložite mi ga. povejte mi kaj o njem ..."
"Marion," je vzdihnil plemič— "okrutna Marion Delorme, če bi imeli zame vsaj en prijazen smehljaj! A s kom in s čim si želite, da začnem?"
"Ali vidite onegale mladega škofa? Drži se prožno in ošabno kakor lev."
"Ali pa kakor tiger," je za-mrmral Cinq-Mars.
"In gleda me, nepremično me gleda. Kakšen pogled! Koliko sile je v teh očeh in koliko prikupnosti! Zakaj me gleda tako? Gospod de Cinq-Mars, kako je ime temu škofu?"
"To je gospod Luconski, vojvoda Richelieu," je dejal zamolklo mladi mož.
"Škof Luconski!" se je zdrznilo dekle. "Peljite me k njemu!"
"Okrutnica! Tega zahtevate od mene? Jaz naj vas predstavim možu, ki očitno kaže strast, s katero ga navdajate? Nikoli, Marion!"
"Takšna je vaša ljubezen?" je zammralo dekle z omamnim smehljajem. "Ali hočete reči, da naj si poiščem drugega viteza?"
"Ne, ne!" je zajecljal Cinq-Mars. "Ubogam vas, dasi s smrtjo v duši."	*
(Dalje prmodnJiC)
Velika zaloga in razprodaja
MI VAM NUDIMO VELIKO IZBERO FINEGA MODERNEGA POHIŠTVA IN ELEKTRIČNIH PREDMETOV PO ZELO ZNIŽANIH CENAH.
Prihranili si boste ako kupite vaša božična darila sedaj.
Plačate lahko na lahka mesečna odplačila.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVENUE JOHN SUSNIK
ENdicott 1-3634
Odprto zvečer
NAZNANILO
CENJENI JAVNOSTI SPOROČAM, DA SEM PREVZEL
PINTARJEVO MESNICO
na 19807 CHEROKEE AVE.
kjer bom vedno postregel z prvovrstno doma presušeno mesenino,
kot so: šunke, klobase in želodci, kakor tudi s svežim mesom. Dobili boste tudi okusno domače kislo zelje repo, fine riževe in krvave klobase vsak ponedeljek, ter vsakovrstno grocerijo.
POSEBNOST za OTVORITEV
Pričenši 15. decembra bo vsak, ki pride v našo trgovino, dobil brezplačno listke s katerimi bo imel priliko do lepih dobitkov.
ODDALI BOMO na 22. DEC. — 3 DOLLS — 3 KOŠARE JESTVIN — 3 DARILNE CERTIFIKATE za GROCERIJO — 2 PURANA — 11 DRUGIH DOBITKOV
Dostavimo na dom brezplačno. — Se priporočam.
RUDOLPH SPEHAR, lastnik
V naznanje
DRUŠTVOM - ČLANOM KORPORACIJE
SLOVENSKI DELAVSKI DOM
15335 Waterloo Road
CLEVELAND 10. OHIO
Redna letna seja
KORPORACIJE
SLOVENSKI DELAVSKI DOM
SE VRŠI
V NEDELJO, DNE 30. JAN. 1955 v spodnji' dvorani SDD
PRIČETEK OB 1:30 URI POPOLDNE
ZA DIREKTORIJ SDD
VINCENT COFF, tajnik
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim odjemalcem in prijateljem želi
OBLAK FURNITURE CO.
SLOVENSKA TRGOVINA S POHIŠTVOM
6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1-2978
Zahvaljujemo se našim odjemalcem in prijateljem za vso naklonjenost v preteklem letu in se priporočamo tudi za bodoče. Imamo veliko izbiro pohištva in hišnih p>otrebščin po zmernih cenah. Naše pohištvo je priznano prvovrstne kakovosti in vredno svoje cene.
Za Božič imamo veliko izbiro primernih in koristnih daril kot tudi igrač za otroke.
Poleg vseh predmetov, ki spadajo v trgovino s pohištvom, imamo v prodaji tudi posebnosti kot: fine harmonike, slike-nabožne in druge—posteljnino, odeje, blazine, ure budilke, za-pestne ure itd.
Trgovina bo odprta do Božiča vsak dan do 8ih zvečer.
Vprašajte za koledarje, katere imamo dvojne vrste in jih dajemo brezplačno, toda samo odraslim osebam.
Vabljeni ste tudi, da si ogledate naše jaslice v oknu, ki so rtasega lastnega izdelka iz pravega mahu. Tudi ogenj imajo pastirčki, kot mi nekdaj ko smo krave pasli in krompir pekli. V spomin vam bodo prišle naše livade, hribčki in doline. V naravni duplini v lepo razsvetljenem hlevčku je prizor svete noči, zunaj v mesečini pa velika čreda ovac s svojimi pastirčki.
TOREj SE ENKRAT VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
Louis, Jennie in Viktor Oblak in osobje
DRUGI
PART TWO
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 21, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 244
IVAN CANKAR:
MOJA N J I VA
Naslednji črtic?, "Sveto obhajito" in pa "Desetica" sta vzeti iz Cankarjeve zbirke "Moja njiva," katero jp posvetil svoji materi, o kateri je pisatelj toliko pisal, ker mu je to bilo človeško in pisateljsko nujno. Ljubil je svojo mater kot sin, a kot pisatelju mu je bila simbol dobrotljivosti, požrtvovalnosti, ki nič ne sprašuje, nič ne zahteva, temveč samo trpi in daje: odtod na prvi pogled zagonetni naslov te črtice.
Cankarjevo ime se tudi med Slovenci v Ameriki dostikrat imenuje. V Clevelandu imamo dramsko skupino, ki nosi njegovo ime. Njegov spomin je počaščen celo s spomenikom v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, čeprav so okoliščine, ki so do tega privedle in kako se je to končno zgodilo, zanimivo poglavje za sebe, o čemer bi se o priliko splačalo nekaj napisati. Vendar, bolj pomembno kot to bi bilo, če bi vedeli, koliko se Cankar med ameriškimi Slovenci čita, ako se sploh čita . . . ?
Ivan Cankar je v svojem primeroma kratkem življenju— saj je umrl, ko mu je bilo komaj 42 let—ustvaril Slovencem
silno bogastvo, ki se more po svoji ustvarjalni moči primerjati z genijem Franceta Prešerna, ker tudi on, kakor Prešeren, je bil vsečloveški v globokosti in razsežnosti svojega čustvovanja, a vrhu tega je tudi izbrusil in izoblikoval slovenščino v jezik take gibljivosti, da se o čem takem pred njim nikomur še sanjalo ni. To slednje se odkrije morda najlaže, če Cankarja berete naglas; on ni bil sposoben napisati zanikrnega stavka.
Cankar je včasih primerjan velikemu Rusu Dostojevske-mu, ker se je ukvarjal z globinami človeškega duha. Med njima obstoja neka podobnost, a Cankar ni bil noben posme-nalec. Učil se je pri velikih mojstrih pisane besede vseh narodov, kar pa je ustvaril, je bilo samoraslo, svojstveno. Če bi bil pisal v jeziku kakega velikega naroda, mesto da je pisal v jeziku enega najmanjših narodov na svetu, bi bil svetoven pisatelj. Ampak bil bi drugačen pisatelj, ker ni si moč predstavljati, da bi tak talent moral svoj' živ dan boriti težak boj za gol obstoj, kakor je bil to primer s Cankarjem.—V. J. C.
SVETO OBHAJILO
Petero nas je bilo. Sedeli smo za. mizo in smo čakali. Spočetka smo se smejali in razgovarjali, nato smo igrali domino, naposled smo se naveličali ter smo umolknili.
Najstarejši sestri je bilo trinajst let, najmlajšemu bratcu pet. V srcih pa smo bili stari; poznali smo skrb in strah.
Kadar so se zunaj oglasili koraki, smo se ozrli proti durim. Strmeli smo z velikimi očmi in odprtimi usti, sapa nam je zastajala.
"Prihaja!"
Koraki so utihnili, spogledali smo se molče; oči so bile solzne, ustne so se tresle.
Zelo smo bili lačni. Mračilo se je že, matere ni bilo,' Pred ^o-bro uro se je bila napotila, Bog vedi kam. Vedeli smo: kadar pride, prinese kruha. Prav nič ni-
smo dvomili. Kajti večerilo se je in zvečer je treba večerje.
Trd in strašen je otrok v svojem zaupanju. Zvečer je treba večerje. Neusmiljen je otrok v svoji veri. Mati, zvečer je treba večerje; pojdi in prinesi jo, iz zemlje jo izkoplji, iz oblakov jo utrgaj!
Ko je šla, je bila vsa majhna in sključena; globoka brazda je bila na njenem čelu.
"Kmalu se vrnem!" je rekla.
Mislili smo, da gre samo k peku, sto korakov daleč. Minuto tja, minuto nazaj; recimo, da bi tam še malo pokramljala, bi bilo pet, ali kvečjemu deset minut. Gledali smo na uro, ki je visela na steni kraj peči. Počasi se je pomikal dolgi kazalec; ali kakor pe mu ni mudilo, je bil preromal ge ves črni kolobar.
"Saj niso šli k peku!" je rekla Hanca.
"K štacunarju so šli!" je rekla Francka.
"Pa če jim ne dajo?" sem rekel jaz.
Pogledali so me, kakor da sem bil izpregovoril čisto nerazumljivo, nadvse čudno besedo.
"Da bi jim ne dali?" je obstr-mela Hanca.
"Zvečer je treba večerje!" je rekla Francka.
Zunaj je še dremal večer, v izbi je bila noč. Naše oči so bile mlade in bistre, vajene teme. Pogledali smo se iz lica v lice—vsi smo bili starejši nego uro poprej.
Nismo se bali belih žena, ne vedomca, ne torki je. Nekoč sva šla z najmlajšo sestro mimo kozolca, ki je stal na samem; da tam straši, so pravili. Pred kozolcem je stal trhel štor in se je čudno svetil—velik človek v goreči rjuhi. Držala sva se za roko, šla sva mimo in se nisva bala.
Ali vendar je bil strah v naših zgodaj postaranih, zgodaj izkušenih srcih. Nekaj silnega se je dvigalo v daljavi do neba, bližalo se je, zmerom više in ogrom-neje, črno in strašno; skoraj že je zastiralo vse obzorje. Videli smo življenje in smo se ga bali...
Na jok nam je bilo, zaihtel pa nihče ni. Kadar so nas tuji koraki zmotili in je bilo spet vse tiho v izbi in zunaj, se je oglasil v nas obup, tisti zreli, poslednji obup, kakor ga pozna šele človek, ki ga je bilo obnemoglega življenje treščilo ob tla.
"Saj ne bo konca, nikoli! Nikoli ne bo drugače! Mati ne pride, ne prinese kruha—umrimo!"
Velik je bil obup; ali vzbudilo se je v nas še nekaj temnejšega, stra^ejšega. Ne jaz sam, nas vseh petero, kakor smo sedeli krog mize v temi, je občutilo ne-
(Dalje na 3. strani)
VESELE BOŽIČNE IN
NOVOLETNE PRAZNIKE - ŽELIMO VSEM!
MALNAR MACHINE TOOL CO., INC.
19301 ST. CLAIR AVENUE
SLOVENSKO PODJETJE
VSEM ROJAKOM VOŠČIM
VESEL B02IČ IN SREČNO NOVO LETO, DA BI STREMLJENJA NARODOV PO MIRU RODILA ZA2EUENI USPEH!
mi
LUSTRIK TOOl (0.
PETER LUSTRIK, lastnik
Migrena-glavobol v obliki napadov
Ob začetku našega stoletja so se ljudje prav pogosto izgovarjali, da jih boli glava, da imajo migreno, če so se hoteli izogniti kakemu obisku, sprejemu ali kaki družabni dolžnosti. Včasih je bil ta izgovor utemeljen, včasih tudi izmišljen. Prizadeti je ležal stokajoč v zamračeni sobi čelo si je hladil z mrzlimi obkladki, na nočni omarici je ležala škatlica s tabletami. Migrena je stanje, ki vzame bolniku vso voljo in ga onesposobi za vsako delo. Traja včasih dva, tri dni. Četrti dan se oboleli zbudi sicer brez glavobola, jo pa ves zbit. Strah pred prihodnjim napadom ga muči.
Kaj je zdravstvena veda do sedaj ukrenila proti temu zlu ? Ker je ta bolezen sicer neprijetna in polna težav za bolnika, vendar pa ni nevarna, so zelo malo naredi-
li za njeno olajšanje. Priporočali so praške ali tablete, včasih spremembo hrane ali podnebja. Vedeli so, da je migrena živčna bolezen. In to je nekako zadostovalo v borbi proti tej bolezni.
Leta 1940 so v Angliji začeli ?. raziskovanjem vzrokov, ki izzovejo migreno. Vojna je delo na tem področju začasno prekinila; nadaljevali so preiskave leta 1944. Bolnikov, na katerih so znake in potek bolezni mogli proučevati, je bilo dovolj. Bolniki so bili med letalci, zdravnikovimi znanci, tujci in domačini; lahko r ečemo, da so bolehali na teh težavah ljudje najrazličnejših poklicev raznih narodnosti in iz vseh krajev sveta!
Od kod izvirajo ti težki glavoboli? Kaj jih izzove? K^Jo je po-
sebno sprejemljiv? Na vsa ta vprašanja je bilo trelja najti odgovore. Nekega dne je dobila bolnica injekcijo stilbestrola, ker je trpela na motnjah žlez notra-njic. Po treh urah je ta žena ležala z močnim napadom glavobola. Zdravniku je povedala, da pogosto trpi na migreni. Sklepal je, da je verjetno ta injekcija, ki je vnesla v telo višek tega hormona, povzročila napad. Vprašal jo je, če dovoli, da ji da ponovno isto injekcijo, ker misli, da višek tega hormona povzroča pri njej glavobol. Pristala je na ta »pos-kus. Dal ji je manjšo količino podobnega hormona, ki je spet povzročil napad migrene. Zdravnikov nadaljnji sklep je bil tale: če preveč tega hormona, ki ga telo samo v določeni količini tvori
(Dalje na 6. strani)
Preskrbite se za bodočnost! Shranite vaše prihranke!
HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000.00
obresti na hranilne vloge 2^%
Vse vloge napravljene pred ali na 10. Jan. bodo obrestovane od 1. Jan. naprej
Pri nas se tudi dobijo:
*	Regularna posojila na domove
*	F. H. A. posojila na domove
*	G. I. posojila na domove
*	F. H. A. posojila za izboljšanje domov
*	Prepisi zemljišč (escrov posluga)
[tRVtAflNGS: AND LOAN .. SERVICE

6235 ST. CLAIR AVE.I
HRANILNE BONDE ZEDINJENIH DRŽAV PRODAJAMO IN IZPLAČUJEMO
. TWO
OFFICES
• DENARNE NAKAZNICE • BOŽIČNI KLUB
813 E.185 ST.
• VARNOSTNE SHRAMBE # * *
V naših dveh uradih lahko plačate račune za plin, elektriko in telefon.
t
Nizka obrestna mera na posojilih!
St. Clair Savings & Loan Co.
SLOVENSKA EAST 185th URAD	_
HRANILNICA __ST. CLAIR URAD
813 EAST 185th ST. PRiRocTuRAOA 6235 ST. CLAIR AVE.
IV 1-7800	--HE 1-5670
Želimo vsem našim klijentom, vlagateljem in prijateljem vesele božične praznike in
srečepolno novo leto!

ČLANI SLOVENSKEGA GROCERIJSKEGA iN' MESARSKEGA KLUBA V COLLINWOODU
HOLMES AVE. MARKET—15638 Holmes Ave.
JOHN DOLENC—573 E. 140th St.
JOHN KAUSEK—19513 Kewanee Ave.
LEO KAUSEK—15708 Saranac Rd.
JOE KUHAR—383 E. 156th St.
LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave.
JOHN SKOF—1170 E. 174th St.
JOE SISKOVICH—15804 Waterloo Rd.
FRANK SOBER—544 E. 152nd St.
FRANK TAUCHAR—491 E. 260th St.
MRS. ANNA TOMAZIC—16821 Grovewood Ave.
LOUIS URBAS JR.—17305 Grovewood Ave.
žele vsem svojim odjemalcem
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
ter se priporočajo za naklonjenost
JOE METLIKA, 33916 Lake Shore Blvd,
Willoughby, Ohio STRUMBEL & RADELL, 17001 Grovewood Ave.
- NEAKTIVNI ČLANI -
JOHN ASSEG—23550 Chardon Rd.
FRANK ČEBUL—15638 Holmes Ave. JOE JANZEVICH—551 E. 266th St.
FRANK KASTELIC—19048 Shawnee Ave. LUDWIG RADDELL—111 E. 196th St.
JOHN SIVEC—17931 Ne« Rd.
LOUIS URBAS SR.—23430 Chardon Rd. JOE MODIC—315 E. 156th St.
ANDREW VICIC—24120 Chardon Rd.
t
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
Ф
SHAWNEE AVENUE FOOD MARKET
19300 Shawnee Ave. - IV1-6936
Poliu zaloga najboljšega svežega mesa, doma soljenega in prekajenega, kakor šunke, plečeta, klobase in želodce.
VSAKOVRSTNA GROCERIJA IN ZELENJAVA
TOČNA POSTREŽBA IN ZMERNE CENE!
Zahvaljujemo se vsem odjemalcem za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za v bodoče.
Vincent Vrhovnik in Frank Urankar,
LASTNIKA
PROGRESIVNE SLOVENKE
krožek št. 1,
WATERLOO ROAD
2ELI VSEM
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
Naprednim ženam in dekletom se priplbroča, da pristopijo k organizaciji "Progresivne Slovenke," ker stremi za pospešen jem splošnega dobrobita.
ANNA ZAIC	• predsednica
FRANCES HENIKMAN ..... podpredsednica
THERESA CORJANC	. tajnica-blagajničarka
EVA COFF	zapisnikarica
NADZORNICE:
Frances Francel, Rose Paulin in Ivanka Kapel
PROSVETNI ODBOR:
Josephine Levstik, Jennie Codec in Mrs. Vesel
Poročevalke: Mary Vidrich, Eva Coff
SEJE SE VRŠIJO VSAK PRVI ČETRTEK V MESECU
RACE DAIRY STORE
17002 Grovewood Ave.
HOMOVEC ill KLINEK, lastnik^i
Prodajamo grocer i jo, meso za sendviče, sladoled, cigare in cigarete/
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
HRIBAR'S (AFE
GOSTILNA
16701 Waterloo Road
FRANK IN AL HRIBAR, lastnika
IMAMO DOBRO PIVO, VINO IN 2GANJE TER OKUSEN PRIGRIZEK
Imamo tudi televizijo.
POHANE RIBE VSAKI PETEK
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Atomska doba in vreme
"Vedno večja industrializacija vseh dežel sveta povzroča vsako leto povečanje temperature na svetu za 0.003 stopinje; to pomeni, da se bo v tisoč letih povprečna temperatura povečala za tri stopinje in da bodo v deset tisoč letih hodili ljudje po svetu v kopalnih oblekah."
Tak pogled v prihodnost je nedavno odprl na predavanju na fizikalnem zavodu dunajske univerze profesor Stinhauser, ravnatelj avstrijske meteorološke centrale; med drugim je tudi poudaril, da je treba brez vsakega pridržka izključiti domnevo, po kateri naj bi bile atmosferne anomalije zadnjih časov v kakr-šnji koli zvezi z eksplozijami atomskih ali vodikovih bomb.
Profesor Steinhauser je poudaril, da bi morali vreči najmanj 200 atomskih bomb hiro-šimske vrste, če bi hoteli povzročiti kako večjo nevihto, ki bi povzročila zaznaven padec temperature. Hitrost posledic eksplozije atomske ali vodikove bombe je tudi tako velika, da more to le v neznatni meri vplivati na atmosferne prilike.
Profesor Steinhauser je nadalje podčrtal, da predvsem letošnje tako imenovane meteorološke "anomalije," ki povzročajo toliko prepira v časnikih, končno tudi niso take, če нз ozremo nazaj na res katastrofalne atmosferske motnje preteklih let (ko ni ^e nihče mislil na atomsko energijo) in so jih očividno vsi poz^ili.
Ne bo odveč zbrati nekoliko točnih pričevanj pčividcev o vremenskih pojavih iz davnih časov, ki morajo, če jih primerjamo s sedanjimi anomalijami, nad katerimi se pritožujemo, dovesti do približno takegale vprašanja; ali atomski poskusi prav nič ne vplivajo na meteorološke motnje, ali pa so tudi že v letu 22 pred našim štetjem delali atomske poskuse—pa čeprav povsem tajno?
Leta 22 pred našim štetjem so namreč v Rimu divjali silni viharji in poplave, o katerih poročajo očividci, da jih ne pomni zgodovina. Ruših so hiše in mostove. (Med drugim se je poru-
šil Fabricijev most, ki so ga obnovili naslednje leto). To vremensko nezgodo so uporabni žreci in vedeževalci za trditev, da so bogovi poslali nesrečo kot svarilo in da je volja bogov, da se Avgustu uradno poveri zaščita države.
Horac nam je v drugi odi svoje prve knjige dramatično opisal nesreče, ki jih je ta izredni val slabega vremena povzročil v predcesarskem Rimu. "Zevs je poslal že dovolj snega in usodne toče na zemljo in ko je z bhskom treščil v sveti grad Kapitolj, je z iskrečo se desnico prestrašil mesto, prestrašil ljudi, saj se je zdelo, da se vrača težko stoletje Pire." • (Deucalion in Pyr-rha, kralj in kraljica Tesali je, sta bila bajeslovno edina človeška dvojica, ki je preživela veliki potop, katerega je poslal Zevs.) Horac nadaljuje:
"Pira se pritožuje, ker se boji novega potopa, kakršen je bil prvi, ko se je družina rib ustavila na vrhu brestov, ki so prej dajali zavetje golobom, in so plašne košute plavale po morju, ki je prestopilo bregpve. Videli smo plavi tok reke Tibere, kako se je, potem ko je silovito odtrgal svoje valove od etrurske obale, usul na kraljev spomenik (palačo kralja Nume) in Vesti-no svetišče, ter se medtem hvalil, da maščuje plakajočo Ilijo (mater Romula in Rema ter ženo rečnega toka Tibere) in ss blodeč razlival po levem obrežju ; rečni tok, ki je proti Zevsovi žetlji preveč^ podložen ženi . . . Katerega boga naj ljudstvo pokliče na poinoč rušečega se cesarstva? S. J^aterimi molitvami se bodo svete, device zatekale k Vesti, ki ne posluša več hvalnic? Komu bo Zevs poveril nalogo, da da zadoščenje za zločine? Pridi končno,' prosimo, preroški Apolon, obdan / feleščečiftii ^laki; ali pa, če ti']s ljubše, ti smejoča se Ericina {Venera), ki te obdajata šala in ljubezen; ali ti, o oče Mars ..." »
Tako nam pripoveduje Horac v drugi odi^rve knjige o tragični poplavi v Rimu leta 22 pred našo ero. Manj dramatske in slikovite opise o podobnih izred-
nih in žalostnih meteroloških pojavih najdemo v "Kroniki," ki jo je napisal Salimbene De Adam iz Rima. Tako na primer piše, da je "leta 1213 zajel severno Italijo izredno hud val mraza. Pozimi tistega leta je padlo ogromno snega in pritisnil je tako hud mraz, da so trte po-zeble in je Pad zamrznil, tako da so na njem plesale ženske in se vežbali vojaki. Tudi kmetje so lahko šli z enega brega na drugi z vsem orodjem in samo-kolnicami. Tak mraz je trajal dva meseca."
Še bolj edinstven je bil mete-orolški pojav pomladi leta 1235, ki nam ga opisuje Salimbene:
"V aprilu je pihal mrzel veter in padel sneg. Ponoči je bila huda slana, kije uničevala vinograde. Tistega leta je Pad tako zamrznil, da so ljudje lahko prehajali z enega brega na drugi peš ali na konjih."
"In tudi leta 1286," piše Salimbene, "je bila ?ima brez primere ostra. Vsi stari pregovori so se izkazali za neresnične razen enega, namreč, da je februar, najkrajši mesec leta, najhujši. Tisto leto je bil ta pregovor bolj resničen kot v katerem koli drugem letu mojega življenja."
Sicer pa nam ni treba segati tako daleč nazaj, kajti opazovanja, ki jih je v zadnjih desetletjih zabeleževal profesor Filip Eredia, nam kažejo, da so se podobne meteorološke ''anomalije," ki naj bi jih povzročale atomske eksplozije, pojavljale že prej, tako da lahko upravičeno dvomimo, če sploh gre za anomalije. V junijski številki "Revije za fizične, matematične in pri-rodoslovne vede" iz leta 1903 je profesor Eredia v članku "O po-vratku mraza v maju" napisal;
"Zdi se, da pride okoli polovice maja do nenadnega padda temperature.ta padeb je postal že tradicionalen. V srednje-in severnoevropskih mestih je posebno občuten okoli 12., 13. in 14. maja in zaradi slane^ ki ga spremlja in uničuje posevke . . . Po starem izročilu imenujejo te dneve 'ledeni svetniki'."
V istem članku navaja profe-(Dalje na 8. strani)
VESEiE BOŽibNE PRAZNIKE IN VESELO, ZDRAVO NOVO LETO VSEM!
Euclid Mason Co.
JACOB STREKAL in TONY FRABOTO, stavbenika
24725 Chardon Road — KEnmore 1-4098
Zidamo hiše in jih napravimo tudi po vašemu načrtu, in pomagamo izposlovati posojila nanje po najbolj ugodnih pogojih.
Henry Strekal
PRODAJALEC HIS IN ZEML]I5Č
405 East 200th St. - IVanhoe 1-1100
Kadar kupujete ali prodajate hišo ali zemljišče, obrnite se na nas.
Točna posluga. — Agencija za zavarovanje hiš in avtomobilov proti ognji} in/drugim nezgodam.
(34»
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
CQLLINWOOD BAKING CO.
m
16006 Waterloo Road
IVanhoe 1-7526
GAIETY BAR INN
16223 Waterloo Road
Fina žganja, piva in vina—domača kuhinja
Vsaki petek pohane ribe
Vsem naš m posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
MR. IN MRS. JOHN TERČEK. lastnika
PLES VSAKI PETEK IN SOBOTO
Prav veSele božične in novoletne praznike želimo vsem!
Vsem mojim odjemalcem se iskreno zahvaljujem za naklonjenost in se priporočam za bodoče.
OGRIN'S SHOE HOSPITAL
ANDREW OGRIN, lastnik
18508 Shawnee Avenue
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
JOHN M#IT
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
15831 Saranac Road UL 1-1013
PRI NAS DOBITE DOMA PREKAJENE KLOBASE IN VSE KAR JE TREBA ZA DOBRO KOSILO
Vsem naš:m posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
MRS. ANNA MARINCIC
Bonded Winery No. 131
15012 Sylvia Avenue
POtomac 1-2441
Pri nas dobite vedno pristno belo in rdeče vino kakor tudi vseh drugih vrst.
KERN'S (AFE
231 East 156th Street
Kakor v preteklosti, tako bomo tudi v bodoče postregli svojim gostom s svežim pivom, prvovrstnim vinom m žganjem ter z okusnim prigrizkom. — Se toplo priporočamo v obisk.
MR. in MRS. JOSEPH KERN, lastnika
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
REAL HARDWARE CO.
727 East 185th St. - IVanhoe 1-9S34
LINOLEJ. BARVA, ŠPORTNA OPREMA, STEKLO IN GRADBENA ŽELEZNINA.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
Božeglav Winery

6010 ST. CLAIR AVE.
ENdicott 1-0282
Vašim gostom boste za praznike dobro postregli ako jim boste servirali fino in slastno vino. katerega dobite pri nas vsakovrstnega.
Prodajamo na kozarce Jn steklenice ter se priporočamo za obisk. Pri nas boste vedno dobili veselo družbo in najboljšo postrežbo.
Vsem našim posefnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
(HAS. ROGEL & SIN
6526 St. Clair Avenue
Krojačnica in čistilnica oblek
Se priporočamo, da si daste obleko napraviti pri nas, kakor tudi, da se poslužite našega podjetja kadar daste obleko izčistiti ali zlikati.
, Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
ANTON IN JENNIE PRINC
985 Addison Road
GkSTcl'R^ijA HEnderson 1-0160
Prav vesele božične in Viovoletne praznike želimo vsem!
MR. IN MRS. LOUIS STRNAD
1168 East 77th Street
vogal Donald Avenue Mesnica in grocerija
Vsem našim odjemalcem in odjemalkam kot tudi prijateljem in znancem, ki so tekom leta obiskovali našo trgovino, se lepo zahvaljujemo in upamo, da nam ostanete naklonjeni tudi v bodoče.
Vesele božične praznike in-srečno novo leto želimo vsem!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem!
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair Avenue
vhod iz 62. ceste
Dr. Župnik vam nudi kompletno zobozdravniSco postrežbo, pa najsi potrebujete malo zalitje, izdiranje ali kako drugo zobozdravniško delo.
Ne glede kje delate ali stanujete, vedno vam bo prilično obiskati dr. Župnika ob vsakem času, ki je prikladen za vas. Ni treba nobenega dogovora poprej.
MOJA NJIVA
(Nadaljevanje z 1. strani) nadoma grenko, zlobno sovraštvo
do matere.
"Saj bi lahko, če bi hotela! Sinoči je prinesla kruha, čemu bi ga nocoj ne, ko smo lačni kakor sinoči? Tam stoji, Bog vedi kje, pa opravlja in se smeje ter se ne zmeni za nas! Takoj da se povrne, je rekla; zdaj je že ura minila, morda že poldruga ura . . . nalašč čaka, na cesti postaja, s sosedami kramlja; sama je že najbrže večerjala, pa se ji ne mudi s kruhom!"
V molku smo spoznali: natanko smo vedeli drug za drugega: "Tudi ti tako misliš, sestra! Tudi ti tako sodiš, bratec!" In v tistem trenutku tudi med nami ni bilo več ljubezni.
Noč je bila, ali še smo si videli v oči. Oči so govorile:
"Poznam te, sestrica; natanko vem, zakaj molčiš! Tvoja misel je smrten greh, ki nikoli ne bo izbrisan!"
"Poznam te, bratec, bistro vem, kaj si mi očital na tihem! Tudi tvoj greh ne bo nikoli izbrisan! . . ."
• Zunaj, mislim da pred sosedovo hišo, je zacvilil pes; žalosten, zategnjen glas je bil.
"Lačen je, pa cvili!" je rekla sestra.
Takrat je najmlajši brat nenadoma naglas zajokal; njegov jok je bil čisto podoben tistemu cviljenju.
"Nehaj!" se je razljutila sestra ; ali tudi v njeni besedi je bilo ihtenje; gledali smo na mizo, vsi smo trepetali.
"Pogledam na cesto!" sem rekel.
"Kaj bi gledal? Ne pride prej ...češe kdaj pride!" . . .
Počasi in tiho so se odprle du-1 i. Na pragu je stala mati.
Kakor ob belem dnevu smo lazločili njen obraz. Ves bel in tenak je bil, oči pa so bile objokane in so gledale plaho; tako gleda grešnik na svoje trdosrč-ne sodnike.
Mati se nas je bala . . .
"Ali ste dolgo čakali?" je rekla s tihim, prosečim glasom, "Nisem mogla prej . . . niso dali
K Životu je tiščala hleb kruha; že od daleč smo videli, da je skorja lepo rumena . . .
O mati, zdaj vem; tvoje telo smo uživali in tvojo kri smo pili! Zato si šla tako zgodaj od nas! Zato ni veselja v naših srcih, ne sreče v našem nehanju! ...
DESETICA
časih leže človeku mrko in težko na dušo tiha, nerazločna groza, ki mu vzame vso moč, vso radost, vse zaupanje. Grenkobe vsakdanjega življenja so nenadoma silne, neznosne : oglasi se vest, udari na srce kakor kladivo in vsi grehi do najmanjšega, že pozabljeni, planejo črni pred oči. Čemu še živeti? Saj je vse, vse, vse izgubljeno ... In plaha roka se izteza trepetajoč po roki po-sestrimi, plaho oko se ozira in išče prijaznega odzdrava.
Ta ura ni sojena samo človeku, ki je bil prehodil dolgo pot in zasluti smrt in grob. Ob najlepšem jutru dihne mrzlo na dušo, da telebnejo vse misli na tla kakor od kamna. Potrka z železnim prstom ob veselem večeru, v glasni družbi; roka, ki je držala kozarec, omahne, oči se razširijo, smeh oledeni na ustnicah ... Tu-
d i otrok časih nenadoma sredi tihega igranja zakriči, vztrepeče in se v neznanem strahu oklene matere.
Dvanajst ali trinajst let mi je bilo; hodil sem v tretji razred realke. Nekega jesenskega jutra sem se rano vzdramil; danilo se je komaj, v izbi je bil somrak. Velika je bila izba, ali vendar se mi je zdela tisto jutro ozka in tesna, vsa natlačena in nametana, kakor ob selitvi. Štiri postelje so stale ob stenah, med njimi police za knjige, veliki leseni kovčki, skrinjam podobni, omare za obleko, na sredi ogromna miza, s knjigami in zvezki pokrita; vse to je dobilo v somraku čudne, popačene, nekako sovražne oblike in je napravilo vtis nepopisne revščine in žalosti. Na ostalih posteljah so ležali moji tovariši; vsi so še spali trdno jutranje spa-
nje; lica vroča, puhteča, usta napol odprta. Starejši so bili od mene; že drugo leto smo stanovali in spali v eni izbi, pa jim nisem bil pravi tovariš; gledali so me postrani, sam ne vem zakaj. Kmečki sinovi so bili, krepki, glasni, veseli; v meni pa je bilo, nekje čisto na dnu, nekaj grenkega in pustega, kar se je morda ponevedoma razodevalo tudi v besedi in v očeh.
Na okna je potrkaval dež, čisto potihoma, kakor z mehkimi prsti; lilo je že teden dni v dolgih, tenkih curkih; tisti dež, ki napravi človeka otožnega, topega, mu zastre vse vesele podobe in mu pokaže druge, neznane, v sive halje zavite. V izbi je bil vzduh težak in zatohel; dišalo je kakor po ostankih slabe večerje, po dežju, po neumitih, potnih telesih, po strupeni sapi bolnikov.
Vse to sem videl in občutil v enem samem trenutku; in vsega me je presunila grenka, neusmiljena bolest. Ta težki, strupeni sopuh v izbi mi je bil nenadoma kakor podoba in znamenje mojega življenja. Vsega življenja, od črvih žalostnih spominov pa do konca, daleč v brezupno prihodnost, ki sem jo videl razločno nred seboj. Tako me je bilo groza, da sem si komaj upal dihati; ležal sem čisto mirno, oči široko uprte v somrak. Bilo je kakor v sanjah, ko človek v enem samem hipu prehiti leta in desetletja— ena sama podoba je, v enem samem okviru, a lic je tisočero, bele oči strme trdo, kakor iz večnosti. Vse grenke ure se vračajo in devetkrat huje jih občuti srce v spominu, nego jih je občutilo prvikrat. Daleč gre spomin, vse za-store odgrne. Spominjal sein se dogodkov, ki so se vršili, ko sem bil komaj dobro shodil in so me še oblačili v dolgo neokretno krilce. Povrnili so se večeri, ko sem zaspal z objokanimi očmi; povrnila so se jutra, ko sem se vzdramil in nisem odprl oči, da bi ne videl dneva, da bi ga nikoli več ne videl. Malodušnost se je prelila v obup, v nemo grozo pred življenjem, v spoznanje, da drži pot navzdržema navzdol, v brezdanio globočino, in da ni rešitve. Ne jekniti nisem mogel, ne zastokati; tiščalo mi je srce z neusmiljeno silo.
(Dalje na 6. strani)


JOHN A. FAKULT
COUNCILMAN 32. VARDE
ŽELI VSEM PREBIVALCEM 32. VARDE IN PRIJATELjEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem I
KADAR KUPUJETE ALI PRODAJATE POSESTVO
H ISO, ZEMUISĆE, TRGOVINO ALI FARMO, Sf OBRNITE ZA ZANESUlVO IN POŠTENO POSTREŽBO V VAŠE POPOLNO ZADOVOLJSTVO VEDNO DO NAS.
ZAVAROVALNINA PROTI OGNJU IN NEZGODAM ZA AVTE.
GRADIMO NOVE DOMOVE
Vsem našim cenjenim prijateljem in znancem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET	КЕћтоге 1-5030

WOLKOY JEWELERS, INC.
6428 St. Clair Avenue

KASTELLECS CAFE
1315 East 53rd St. - EN 1-9331
ŽGANJE — PIVO — VINO — SENDVIČI Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
E. & B. MOBIL SERVICE
ERNIE ZDEŠAR
6619 St. Clair Ave., EN 1-8934
PRVOVRSTNA AVTNA POSLUGA
Prodajamo gazolin, olje, tajerje, baterije, itd.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Zahvaljujemo se vsem posetnikom za obisk naše gostilne ter se priporočamo tudi v bodoče. Postregli bomo vedno z najboljšim pivom, žganjem in vinom ter okusnim prigrizkom.
MUSTAR'S CAFE
5379 St. Clair Ave.
MRS. LUZAR CAFE
6723 ST. CLAIR AVENUE
GOSTILNA
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
MR. & MRS. ANTON PETKOVŠEK
966 ADDISON ROAD HEnderson 1-4893
t
Žganje — pivo — vino
BONNIE PARK SERVICE CO.
7220 ST. CLAIR AVE.—EX 1-5922
Popravljamo televizijske in radijske aparate ter druge električne predmete.
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
Vsem klijentom in prijafeljem želi
DR. A. L. GARBAS
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK V SND
6411 ST. CLAIR AVE. EX 1-5300
vesele božične praznike in srečno novo leto!
ANTON & JOSEPfflNE STANIČ
Delikatesna trgovina
Pivo in vino za na dom ter mehka pijača vsake vrste
1225 Norwood Rd. - HE 1-9061
želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem!
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
CARL G. OPASKAR, M. D.
Zdravnik 740 EAST 152nd STREET Office: GLenville 1-3134 — Res.: Potomac 1-8055
DR. VINCENT OPASKAR
Zobozdravnik 6402 ST. CLAIR AVENUE — 'HEnderson 1-4114
FRANK V. OPASKAR
Odvetnik HIPPODROME BUILDING MAin 1-3786	Res.: WAshington 1-0989
2elimo vsem vesele božične in novoletne praznike!
Tu dobite popolno zalogo božičnih voSčilnih kart in bonbonov.
ZDRAVNIŠKE PREDPISE NATANČNO IZPOLNIMO
BRODY'S PHARMACY 7533 St. Clair Ave. - EN 1-1330
NAŠA POSEBNOST JE IZPOLNJEVANJE ZDRAVNIŠKIH PREDPISOV IZ EVROPE
JOHN KUBACKI STUDIO
1218 E. Tdttl St - EX1-KN
FOTOGRAFSKI ATELJI
NAŠA POSEBNOST SO POROČNE SLIKE, DRUŽINSKE IN SKUPINSKE SLIKE
Lično delo - zmerne cene • točna postrežba
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
EUCLID'S MUSK HOUSE
И05 St. Clair Ave. - EX l-Wn
Vsakovrstni godbeni inštrumenti, note in potrebščine. — Tudi popravljamo inštrumente.
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
NOVAK'S LOUNGE BAR
5705 St. Clair Ave. - EN 1-9002
Priporočamo s€ vsem prijateljem in znancem v obisk. Postrežemo z nalboljšo pijačo in okusnim prigrizkom. Vedno dobra druščina.
FRANK NOVAK, lastnik
Srečanja v divjini
Lovec na veliko divjad Frank W. Lane nam takole svetuje: Kadar se napotite v pragozd, ne pozabite s seboj vzeti Gobuka ali knjige pod pazduho, pomaranče v žepu ali gramofona v kovčku. Tudi puška je prav koristna, toda kakor bomo še videli, so navedeni predmeti že temu in onemu rešili življenje.
Mudil seje lepega dne neki možak v pragozdu, ko ga iznena-da napade 3 m dolga kača. Ko je pošast z odprtim žrelom hitela proti njemu, je bil možak toliko duhaprisoten, da j"e snel klobuk z glave, ga ovil okoli pesti in ga porinil kači v žrelo. Ta nenavadni protinapad je osupnil kačo. In preden je pre-udarila, kaj naj počne, jo je vrli možak zgrabil za tilnik. V hudem boju jo je zadavil in jo nato vlekel v taborišče za dokaz tovarišem, kaj zmorejo v, samoobrambi klobuk in dvoje čvrstih moških rok.
To pa ni edini primer, ko je klobuk v spopadu z zvermi rešil človeku življenje. V Indiji je šel neki možak po sledeh skozi džunglo, ko ga zdajci napade medved. Mož je snel klob4ik z glave in se zapodil proti napadalcu. Bodi že, daje imel medved klobuk za del moža ali ne, vsekakor je začel klobuk pri priči neusmiljeno obdelovati in ko ga je razcefral na drobne kosce, je bil možak že na varnem. Ce napade kobra ali mamba
Dr. Erik Mjoberg prepoveduje, da potrebuje neoborožsn človek, ki ga je smola napeljala k srečanju z morilsko kačo kraljevsko kobro, za rešitev ne samo klobuk, marveč vso opravo, koliko jo ima na sebi. Dr. Mjoberg piše: "V času ploditve se pode te beštije v parih naokrog in samica je zlasti razdražljiva. Znani so pripetljaji, da je kraljevska kobra zasledovala človeka preko vseh ovir tri in pol milje dalsč. Edina rešitev je v tem, da ji v presledkih mečeš kos za kosom svoje obleke; kobra se ustavi pred vsakim odvrženim predmetom in ga srdito napade. Takšne presledke pa izkoristi zasledovalec, da prćd njo uteče."
Kraljevska kobra ni edina kača, ki se naglo premika in zasleduje človeka. Do 4 m dolga črna afriška mamba je tudi sila urna in nevarna. Na krajše daljave drsi po tleh z brzino 32 km na uro, torej kakor naši lokalni vlaki. Celo jezdec ni varen pred njenimi napadi. Mamba hiti
z dovolj visoko dvignjeno glavo, da lahko useka jezdeca na konju v nogo.
Mambin strup je tako strahoten, da so ga domačini krstili za "senco smrti." Nekoč je pet velikih psov napadlo mambo in prej ko v minuti so jo raztrgali na kose. Toda v tistih petdesetih sekundah, preden je bila raztrgana, je mamba še lahko usekala vsakega psa posamič in mu vbrizgnila smrtonosni strup. Preden je minila ura, je bilo vseh petero psov pri kraju.
4
Pa vendar se je ravno z eno izmed teh morilskih beštij primerilo, da je pomaranča rešila človeka pred njo. Preden je možak odšel z doma, je utrgal oranžo z drevesa in jo vtaknil v žep. Čez dan je nato imel smolo, da je srečal mambo, ki ga je takoj napadla, mambe so namreč zelo napadalne; zarinila je svoje žrelo vanj, vbrizgnila strup in odšla naprej. Po vseh zakonih verjetnosti bi "bil moral napadeni možak izdihniti v nekaj minutah. Toda po razmerju 1:1.000,-000 je ostal živ. Ko ga je namreč mamba usskala, ni vbrizgnila strupa vanj, marveč v oranžo, ki jo je imel v žepu. Dve zmotni sodbi o zvereh
Kakor vemo, je prebivalstvo Indije najbolj izpostavljeno napadom kač, tigrov, medvedov in še raznih divjih živali. Vsako leto naštejejo v Indiji okoli tri tisoč smrtnih žrtev. To je vsekakor precej. Toda pred vojno je bilo v ZDA na leto povprečno 8000 smrtnih žrtev, ki jih niso pokončali zveri, marveč ljudje, sodržavljani. Drugače povedano: v mirnih in zadovoljnih ZDA pomore vsako leto domala trikrat toliko ljudi, kakor jih pokončajo zveri v Indiji, ki ima izredno mnogo prebivalstva, pa
tudi mnogo divjadi.
+
Prav tako bi bilo napačno, če bi omalovaževali nevarnost, ki preti človeku od divjih zveri. Še celo, če imaš brzostrelko s' sebo^ nikar ne misli, da lahko greš v pragozd ali džunglo kar tako na sprehod. Kaj lahko se primeri, da se žival, ki ti križ& pot, na lepem razburi in te napade. Tudi puška ti lahko v usodnem trenutku odpove in če že odneseš življenje, govto nisi rešil zdrave kože.
Najbolj tvegano in predrzno pustolovščino je tvegal neki star lovec, ki je s svojim prijateljem stavil, da se bo pritiho-
tapil do divjega slona v džungli in s kredo narisal začetne črke svojega imena na slonovo zadnjico. Lovec se je res priplazil do orjaka, ker se je znal spretno skrivati med grmičevem, in je izkoristil ugodni veter v nasprotni smeri, da ga slon ni zavohal. Naposled se je znašel 2 m daleč od slonovih zadnjih nog. S kredo v rokah je stopil še za ko rak naprej, iztegnil roko in naglo zarisal obe začetnici na velikanske slonove noge. Toda v trenutku, ko se je kreda dotaknila slona, se je orjak obrnil. Če bi se bil lovec umaknil, bi ga bil slon zgrabil s svojim mogočnim rilcem in ga zdrobil. Možak pa je bil duhaprisoten, potuhnil se je in smuknil slonu pod trebuh. Preden se je slon docela obrnil, je lovec že izginil na drugo stran, v zavetje gostega grmičevja. Pustolovščina se mu je res obnesla^ Toda naposled je tudi ta predrznež zagrešil usodno napako. Precej od blizu je streljal na nekega drugega slona. Krogla ni prodrla v slonove možgane, marveč se je odbila od mogočne čelne kosti. Trenutek nato je bil slon pri njem, in preden je mogel lovec drugič ustreliti, ga je že zgrabil silni
rilec. V trenutku je bilo po njem.
*
Nekega drugega lovca je obkolila čreda slonov. Možak je namreč enega slona že podrl in čreda sa je vrnila, da bi poiskala svojega tovariša. Sloni slabo vidijo, zato pa izredno dobro vohajo. Ker je lovec to dobro vedel, je pohitel k padlemu slonu, se skril pod njegov velikanski uhelj in tako čakal kakor pokrit z odejo, kaj bo. Čreda se je pri bližala in vohala za hudodelcem, ki jim je ugrabil tovariša. Nekateri so se z rilci približali lovcu tako, da so mu že puhali v obraz. Lovca je seveda spreleta-val srh, vfendar se je obvladal in se ni ganil, dreoa se je počasi odpravila nazaj v gozd, lovec pa za skušnjo bogatejši v svoje taborišče.
Človek, tiger in lev
Dobro znani pisec lovskih Zgodb iz pragozda C. T. Stone-ham pripoveduje v svoji knjigi "Lov na veliko divjad s puško in kamero" o nenavadnem" doživljaju s tigrom, ki je primoral nekega lovca,'da je šel z njim.
Lovec je sedel pod večer pred svojim bungalovom; njegova roka je visela čez ograjo verande. Zdajci je začutil, da je nekdo čvrsto zgrabil njegovo roko, in (Dalje na 8, strani)
PRAV VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM!
SIMONCIC PEXAR1JA
6724 ST. CLAIR AVENUE	UT 1-0282
Se iskreno zahvaljujemo vsem odjemalcem ter se priporočamo za naklonjenost v bodoče. Postregli vam bomo najboljše z dobrim pecivom.
Naročite si pri nas fine potice in okusno pecivo za praznike
Se priporočamo za obilen obisk
VESEL BOŽIČ IN ZDRAVO NOVO LETO 1955 ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
ZELI
Wishes
MARSICH & RUSS
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA
HE 1-3910
Mary Marsich	Frances Russ
6108 ST. CLAIR AVENUE
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM, GOSTOM IN PRIJATELJEM
LOUIS ERSTE
lastnik znane GOSTILNE IN VINSKE TRGOVINE
6802 St. Clair Ave. - HE 1-3344
JOSEPH TREBEČ
MESNICA
1423 E. 55th St., HE 1-1559
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
POSEBNOST ZA PRAZNIKE:
NAŠA POSEBNOST SO KLOBASE IN DOMA PREKAJENO MESO, VSE NAJBOLJŠE VRSTE
TOMSK CAFE
4018 St. Clair Avenue
PIVO - VINO - OKUSNA DOMAČA HRANA VSAK PETEK, SOBOTO IN NEDELJO IGRA DOBRA GODBA" ZA ZABAVO IN PLES
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične.praznike in srečno novo leto!
RUDOLPH in JENNIE TOMSIC> lastnika
LOUIS CIMPIRMAN
1115 Norwood Road
GROCERIJA IN MESNICA
Pri nas si gospodinje lahko vedno nabavijo najboljše vrste grocerije in mesenine. Se priporočamo za naklonjenost.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
MR. & MRS. L. ZUPANČIČ
1140 EAST 67th STREET
Grocerija HEnderson 1-0336
Se priporočamo, da si nakupite dobre grocerije pri nas. Velika zaloga vsakovrstnih potrebščin za dobre obede.
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
FRANK "TINO" MODIC, JR.
GOSTILNA
6030 St. Clair Avenue
z najboljšim pivom, vsakovrstnimi žganji, ter dobrim prigrizkom postrežemo vsem obiskovalcem.
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
A. BROFMAN
DEPARTMENT STORE
6806 St. Clair Avenue
Modna trgovina z moško in žensko opravo
Blago je vedno najboljše kakovosti, cene zmerne, postrežba uljudna.
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
f

LEO IN AGNES LAUSIN
GOSTILNA
4502 ST. CLAIR AVENUE
V naši gostilni vedno postrežemo gostom vljudno in prijazno z okusnim prigrizkom in najboljšo pijačo.
Vsem našim posefAikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
SILVER BAR (AFE
5925 St. Clair Ave.
GOST I L N A
Vsem našim cenjenim gostom in prijateljem se zahvaljujemo za naklonjenost ter vas vabimo na poset naše gostilne tudi v bodoče, ker boste tu vedno našli dobro druščino in bili deležni prijazne postrežbe.
Želimo vsem prav vesele božične praznike,
zdravo in srečno novo leto!
JOE IN JULIA KAMBER, lastnika
FLORSHEIM ČEVLJI za MOŠKE
so MED NAJBOLJŠIMI.
(SXoe
Imamo obširno izbero stilov in barv v vseh merah.
Se priporočamo.
LOU/S MAJER
TRGOVINA FINEGA OBUVALA ZA VSO DRUŽINO
6408-10 ST. CLAIR AVE. i	EXpress 1-0564
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
PREŽIHOV VORANC:
BOLEČINA
. S šestimi leti sem začel hoditi v šolo. In sic§r na zimo, kakor je bila takrat navada. Moji starši &o bili najemniki neke grofovske kmetije, ki je ležala uro hoda od šole na lepem hribu, ki se je imenoval Kogelnik. Tudi kmetija, na kateri smo bili najemniki, se je imenovala tako. Na hribčku za hišo so rastle tri mogočne, nekaj sto let stare lipe in s tega mesta se je videla vsa naša dolina kakor odprta knjiga. Sredi te doline je bila vas in sredi vasi je bila šola. Vse je bilo videti tako natanko, ko da bi bilo na dlani pred teboj.
Toda naša takratna šola me nikakor ni pritegnila. Nasprotno, šola me je odbila in se mi priskutila. Učitelj je bil mrk in hudoben in je ob vsaki priložnosti grozil z ogromno habino (pol šiba pol palica). Za najmanjši prestopek si jo dobil po rokah ali pa po zadnjici. Vse, kar je bilo zvezano s to šolo, mi je bilo pre-dolgočasno. Tudi z župnikom je bilo tako kakor z učiteljem. To so bili stari časi.
Nekaj časa sem se z jokom branil šole. Vsako jutro, kadar je bilo treba iti v šolo, se je iz naše hiše razlegalo moje vpitje. Mati mi je navadno zlepa prigovarjala ter me poleg drugega še z raznimi darovi spravljala od hiše. Kadar vse to ni pomagalo, je skušala napeti tudi ostrejše strune. Toda tega se jaz nisem bal, ker sem jo poznal, da ni zmožna storiti kaj hudega.
Nekega jutra pa je moj oče napravil konec tej komediji. Zahteval je, da grem v šolo in da se naučim feaj koristnega za življenje. Ko je sam bil mlad, ni hodil v šolo, vendar se je za silo doma^ naučil brati in pisati. Tega jutra torej mi jih je s težko šibo naložil po zadnjici, da sem kričal kakor obseden. Pomagalo pa je, zakaj od tistih dob se nisem več upiral, hoditi v šolo.
Dvakrat sem se že prvo leto upal rešiti šolske more.
Enkrat polzavedno, brez kakih lastnih zaslug in celo brez kakega namena. Takrat je namreč že čisto malo manjkalo, da nisem zmrznil. Nekoč je pritisnil zelo hud mraz in to tedaj, ko so bili dnevi najkrajši. Šola se je nehala ob štirih popoldne in, preden sem prišel do doma, je dan že stisnila tema. Cesta, ki je vodila iz doline do nas, je bila znan sani-nec z gore v doline in je bila takrat polna vozhikov. Bilo je zelo nevarno hoditi po njej. Vedno sem se moral izogibati vpreg, ki so drvela po sanincu v dolino. Vozniki so s parom konj hkrati vlačili po deset kubikov lesa v dolino in še več. Šlo je, da se je kar kadilo po ces^. Konji so imeli kraguljčke in so cingljali, da se je slišalo daleč po gori. Toda se to je bilo komaj. Kakor hitro sem zaslišal kraguljčke, sem že skočil na cesto in bil je tudi že zadnji čas, da sem se rešil in nisem prišel vpregi pod noge. Šlo je kakor divja jaga navzdol po planini. In to izogibanje se je potem
ponavljalo vso pot do našega doma.
Tako sem nekoč odskočil iz sa-ninca v visok sneg in obtičal pod mlado smrečico, ki ji pri nas pravimo tudi koš. Pod takimi koši prezimuje navadno divjačina, zajci in srne, ker pod njimi ni snega. Zlezel sem pod vejevje in našel prijetno, okroglo zatišje, v katerem je bilo skoraj toplo. Naslonil sem se na deblo, sme-rečinke in ostalo mi je mahoma zelo prijetno. Prav za prav se mi ni nikamor mudilo, ker so lavno ob tej uri drveli vozniki po sanincu v dolino in je bilo treba venomer odskakovati. Zato je bilo naravnost pametno počakati tukaj na varnem, da bo vozniški vihar zdrvel mimo.
Vse okrog mene je bila globoka, bela zima. Na povešenem vejevju je ležal debel sneg in tam, kjer je bila z njim pokrita tudi zemlja, ga je bilo skoraj en meter. V svojem zatišju sem sedel, kakor da bi bil v kratkem globokem škafu. Okrog škafa je pritiskal divji mraz s tako silo da je sproti vse ledenelo, v zatišju pa je bilo skoraj toplo. Zato se mi ni mudilo iz njega ter sem se rajši, kolikor se je dalo, udobno zleknil.
Roke, ki jih na cesti od mraza skoraj nisem čutil, sem zdaj skril pod jopič, da so postale tople, glavo sem potegnil globoko med ovratnik in začel počasi in globoko dihati. Moje misli so postale težke in čisto nedoločno sem se še zavedal, da ne smem dolgo počivati, ako nočem pričakati popolne teme. Kmalu pa me je prešinila prijetna utrujenost, ki se ji nisem mogel dolgo zoperstavljati. Misli, ki so me opominjale, da moram nazaj na cesto, so bile zdaj podobne le še slabotnim iskram, ki jih je bilo vedno manj, čimbolj mi je telo prešinjala toplota. Potem se je okrog mene vse potopilo v praznino ...
Zavedel sem se šele, ko me je zgrabila moČha roka in me potegnila iz škafa ter postavila na cesto. Bil sem že precej trd, ko se je to zgodilo. Ko sem odprl oči, se je noč že sklonila nad sani-nec. Roka, ki me je posadila na cesto, je bila očetova roka. Ker me ni bilo pravočasno domov, me je oče šel iskat in me je prav za piav čisto slučajno iztaknil pod mojim košem: Izdalo me je va-lišče v snegu, ki sem ga napravil, ko sem odskočil s ceste. Rešil me je v zadnjem hipu, ker sem bil že na pol nezavesten.
Po rešitvi me je oče na rokah odnesel domov, ker se sam skoraj nisem mogel gibati. Ko sva vstopila v sobo, me je postavil pred mater in rekel:
"Tu ga imaš, mati!"
Več ni govoril, poznal pa sem ga po očeh, da je jezen in da bi me bikiajrajši nabil, ker sem mu napravil tak strah.
Mati ni mogla ničesar reči, tako je bila prestrašena. Jaz sem le počasi prihajal k sebi. Ko sem
se najedel, tedaj mi je prišlo iz vsega srca:
"Oh, zdaj bom moral spet v šolo ..."
Smrt pod košem bi fni bila slajša kakor pa nepriljubljena šola.
Prišla je pomlad. Sneženo vodovje je že davno zbučalo v dolino, ki je bila zdaj vsa prerojena. Saninec, po katerem sem hodU cele mesece, se je spremenil v lepo gozdno pot, ki jo je obdajal košat gozd, napravljen iz samih zelenih kit. Ta pot je bila zdaj podobna raju. Ptice vseh vrst so jo opevale od vseh strani, sam gozd pa je dihal tako močno, da sem lahko slišal njegova nevidna pljuča.
Ljubil sem pot, ki me je vodila v šolo, šole same pa se še nisem navadil in sem jo še zmerom sovražil.
Nekega dne pa se je zgodilo nekaj, kar bi me bilo utegnilo rešiti nadaljnjega obiskovanja vaške šole. Bil je četrtek, edini šole prosti dan v tednu. Zgodaj popoldne sem moral odgnati živino na pašo, na pobočje strme poseke, ki je visela nad našim domom. S te poseke sem videl vso dolino razgrnjenofpred seboj. Bila je vsa polna sonca. Vas, ki je bila pogreznjena v ta sončni mir, mi je svetlikala naproti s svojimi okni. Kar me je motilo pri tej lepi podobi, so bila šolska okna, ki so se svetila tako močno, da so zlomljeni sončni žarki segali celo do mene na poseki..
Pravkar sem zopet strmel proti dolini, ko se je nenadoma zelo močno pokadilo iz hiše, Itjer jo bila gostilna. Dim se je kmalu dvignil iznad strehe, toda za njim je švignil iz nje košat plamen. Nisem utegnil, da .bi se dobro oddahnil, ko je bila že vsa hišna streha v^plamenu. Od hiše je plamen preskočil na hleve in gospodarska poslopja in kakor bi trenil, je bilo vse v ognju. Plamen je gorel skoraj prozorno svetlo in je dajal le malo dima. Poznalo se je, da je bila pomlad in da so bile parme prazne. , >
Preden sem si utegnil dobro ogledati požar v gostilni, je gorela že tudi sosednja hiša, ki j'e pripadala veliki kmetiji. Tu je na/-stal velik plamen, ker je bilo poslopje zelo obširno. Sedaj je v vasi postalo živahno. Slišati je bilo, kako muka živina in kako kričijo ljudje. Zdelo se mi je, da čujem tudi svinje kruliti. Vmes je sumljivo pokalo, ker so vašča-ui začeli gasiti in polivati strehe poslopij, ki se jih še ni prijel ogenj. Skozi vas je tekel močan potok. Kmalu sem razločil, da ljudje od vseh strani dere jo v vas na pomoč.
Nesreče, ki se je razvijala pred mojimi očnai, se nisem v polni meri zavedal, ker sem bil še premlad in ker sem šele prvič v življenju videl požar. Vse skupaj se mi je zdeflo bolj zanimivo kakor pa strašno. Z vasjo, razen po šoli in cerkvi, naše življenje na planini nikakor ni bilo povezano, za-(Dalje na 7. strani)
Mihcic Cafe
7114 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 1-9359
TONY IN JEAN SELAN, lastnika
Vsem našim posetnikom, prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Priporočamo se vsem prijateljem dobre zabave za poset
Pri nas dobite vedno dobro pijačo, 6% pivo, vino in žganje,
in prigrizek
Odprto do 2:30 zj. — postrežba vedno najboljša —
družba prijetna.
еопл
Б

-
and SandivicAes
Men- wavier
SVIGEL'S INN
1321 East 40th Street
Mr. in Mrs. FRANK in EMILY SVIGEL, lastnika
PIVO, VINO IN ŽGANJE TER OKUSNA DOMAČA JEDILA IN SENDVIČI
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Naša postrežba je vedno prijazna in zadovoljiva, dobite pa vedno tudi dobro druščino
Se priporočamo za obisk
Prav vesele božične in ^novoletne praznike želimo vsem!
KALISH DEPARTMENT STORE
MODNA TRGOVINA — 7010 ST. CLAIR AVE,
BILL'S SHOE STORE
7008 ST. CLAIR AVENUE Obuvalo za vso družino Se priporočamo tudi za v bodoče. -
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
Joseph Žele in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
6502 St Clair Avenue
ENdicott 1-0583
452 East 152nd Street
IVanhoe 1-3118
Bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Izkušeni, vljudni spremljevalci.
CARL'S CAFE
MRS. ROSE FRANK IN SINOVI
1301E. 54 St., Marquette
Prvovrstna postrežba—dobra pijača—okusen prigrizek
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
KAYE HARDWARE AND APPLIANCE 7610-12 St. Clair Ave.
IMAMO VSAKOVRSTNO 2ELEZNIN0 IN LEPE ELEKTRIČNE PREDMETE ZA NA DOM ENdicott 1-9605
BERGERS FRUII STORE
1148 East 71st Street
HEnderson 1-1153
SVEŽE SADJE IN ZELENJAVO DOBITE VEDNO PRI NAS
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem!
EMIL BUKOVEC
6024 Št. Clair Ave.
FINA GROCERIJA IN MESENIMA
HEnderson 1-7066
V naši trgovini dobijo gospodinje vedno svežo zalogo fine - grocefije, mesenine, sveže in doma prekajene.
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vtem!
ST. CLAIR HARDWARE 7014 St. Clair Ave. - UT1-0926
Vsakovrstne potrebščine za dom, orodje, električni predmeti, barva in velika zaloga lepih igračk in drugih stvari za darila in dom.
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
ŠORN RESTAURANT
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
6036 St. Clair Avenue
Prvovrstna dajnača kuhinja. Pri nas vedno točno in prijazno postrežemo z gorkimi ali mrzlimi jedili. Vsem našim gostom se zahvaljujemo za naklonjenost ter se priporočamo še drugim za poset.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želirtio vsem!
DOMINIK LUŠIN
GASOLINSKA POSTAJA
East 60th in St. Clair Avenue
soHio:
Se priporočamo, da nas obiščete kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avto.
\ Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
JAMES SLAPNIK, JR.
6620 St. Clair Avenue
HEnderson 1-8824
' ■ CVETLIČAR	^
Iskreno se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost, ter/se cenjeni javnosti priporočamo za v bodoče. Mi imamo vedno najlepše cvetlice in šopke ter vence za vsak slučaj, najsibo vesel ali žalosten.
CENE ZMERNE	SE PRIPOROČAMO
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
Ako ž&life zanesljivo postrežbo v zavarovalnini vseh vrst se obrnite na
HAFFNER
INSURANCE AGENCY
USTANOVLJENA I. 1908
6106 ST. CLAIR AVENUE
A. Haffner
J. Haffner
Norman P. Haffner
MOJA NJIVA
(Nadaljevanje s 3. strani)
Gospodinja je stopila v izbo.
"Fantje, kvišku!"
Velika je bila in debela, v lica zabuhla; bal sem se je kakor nečesa sovražnega, zlohotnega; in ona je to najbrž vedela, ker me tudi sama ni imela rada. Tisto jutro pa mi je bila še strašnej-ša, ogromna kakor gora, temna in tuja; vztrepetal sem, ko me je ošvignila z malimi sivimi očmi; in vstal sem hitro.
Zeblo me je, ko sem se oblačil; in lačen sem bil; zajtrka nisem imel, drugi trije so ga imeli; iz kuhinje je prijetno dišalo po kavi. Doma sem pravil, da mi dajejo jutranjo kavo tam nekje na Šentpetrski cesti, pa bilo res; grenko in čudno se mi je storilo, ko sem ugledal na mizi velike, polne skodelice, iz katerih se je sladko in toplo kadilo; poleg vsake skodelice je bil kos, belega kruha, skorja rumena, lepo zapečena, da bi zahrustala med zobmi.
"Kaj bi zdaj in kam bi?" sem pomislil. Doma nisem mogel ostati in bi tudi ne bil maral; rajši v mrtvašnico opolnoči. Na okno je tiho potrkaval dež; če bi hodil po ulicah le pol ure, bi bil premočen do kože in vsi bi vedeli kako in kaj. Šole pa me je bilo strah; učenje mi ni delalo skrbi, ali vse mi je bilo tam tuje, neprijazno; stal sem pred učiteljem kakor razbojnik pred sodnikom.
S knjigami pod pazduho sem stopil na ulico. Koj mi je stopila vlaga v čevlje in stresel me je mraz. Dež mi je pršil v lice, knjige sem skril pod suknjič. Ulice so bile žalostne, sive; vse sivo, hiše, ljudje, misli, ves svet; tlak je bil spolzek, po cestah so se nabirale in prelivale velike luže; če je šef voz mimo, je škropilo na obe strani in ljudje so se umikali; neba ni bilo, do mokrih streh je visela siva megla. Ljudje, ki sem jih srečaval, so bili vsi mrki, ne-priljudni, kakor da bi skrivali za čelom temne misli, nelepe skrbi; hiteli so mimo, vsi so gledali v tla.
Nisem šel naravnost proti šoli, prezgddaj je še bilo. Hodil sem po ulica,h, gledal pa nisem nikamor, ničesar nisem iskal. Časih je zadišalo iz odprte pekarnice po gorkih svežih zemljah, po tistih zlatorumenih; zahrustaš enkrat, pa je ni. Dežilo je tiho; iz cevi ob oglih je curjalo, luže so rasle, pre-pregale so ceste od tlaka do tlaka; kakor sem stopil, je zažme-čilo in voda mi je brizgala v čevljih že iznad prstov.
Šolsko poslopje je bilo zelo visoko in zelo gosposko; bil sem pred njim kakor berač pred gradom. Okna so gledala mrko in strogo, kakor učitelji. Ko sem stopil v vežo, sera povesil glavo in hudo mi je bilo. Tako bi človek stopil v sovražnikov hram, roke zvezane na hrbtu, ves ubog in ponižan. Noge so mi bile težke, šel sem počasi po stopnicah, vpognjen, kakor hodijo starci.
V šolski sobi je bilo zelo toplo; Mi dišalo je tuje, neprijetno, Bog sam vedi kakor po besedi; "Ruhe!" Ko je človek ugledal te redno in skrbno razvrščene klopi, naenkrat ni bil več človek, temveč učenec in številka v razredni knjigi. Bolest ti kljubuje v srcu, ti bije na tilnik, ti pa premišljuj, kdaj da je bil rojen Klopstock.
Nič nisem vedel, kateri učitelj je bil in kaj je govoril; ves čas je bila ena sama misel v meni; "Bodi konec, Saj ni nič; nehaj!" —Poleg mene je sedel debeli tovariš, sin ljubljanskega krčmar-ja, in je neprestano jedel. Skrival se je za široki hrbet svojega prednika in je jedel. Okrogel, zalit obraz je imel in hudobne, skope oči; tolste roke so bile zmerom mastne, ker je jedel, jedel. Meni je bilo v prsih suho in prazno, jezik mi je bil trd.
Ob (iesetih, ob uri počitka, so vstali vsi, da bi si šli kupit klo-tasic k vratarju ali prebegat se po dvorišču. Jaz nisem vedel kam. Grabilo me je za srce, da sem sam, čisto sam. Najrajši bi bil zaklical, kakor sem bil otrok; "Bog, daj mi umreti!"
Prišel je tovariš in je rekel; "Ti, zate je pismo!"
Res je bilo na deski napisano moje ime. Šel sem, starec, s težkimi, trudnimi koraki k vratarju.
Ko sem pismo dobil, so se mi roke tresle in skril ^m se k oknu, da bi ne videlo tega svetega pisma nobeno nevredno oko. Črke velike, ljube, neokretne so razodevale materino, t-oko. Odpiral sem počasi, in čisto čudno, veselo in težko mi je bilo' %)ri srcu. Tam so bile spet tistb 't'elike, težke, neokretne črke; "Ljubi sin!" Zakaj mati se je bila šele od nas otrok naučila pisati; zato da bi jo ne bilo sram. Ko sem razgrnil pismo, je zaklenketalo na tleh; sklonil sem se in sem po^ bral; desetica je bila.
Tista tenka,, ogoljena, srebrna desetica, ki jih že zdavnaj ni več. Ko sem jo vzel v roko, me je obšlo kakor milost božja. Vse je vztrepetalo, vzplapolalo v me-
ni, vzdignilo me kvišku, kakor v plamenu ljubezni. Videl sem tisto ljubo, velo, trepetajočo roko, ki je držala med prsti poslednjo desetico ter jo naposled spustila v pismo. Zakaj desetica je bila poslednja, to sem vedel, kakor da je bilo na nji sami napisano.
Skril sem se čisto v kot, da bi me nihče ne videl. Iz srca. iz prsi, iz vsega telesa mi je planil jok, stresal me kakor v vi'očici. Ali ko sem se vračal po stopnicah v šolsko izbo, je bilo v meni svetlo, svetlo. Iz daljave je videla mati mojo bolest in se je smehljaje ozrla name, kakor se ozre samo ljubo sonce. In glej, čudo nebeško — res so se bili razmaknili oblaki in veselo sonce je zasijalo skozi okno.—
Matere ni več, tistih starih desetič tudi ne in dnevi so zdaj mračni in pusti vse do noči.

MIGRENA—GLAVOBOL V OBLIKI NAPADOV
(Nadaljevanje z 1. strani) in izloča, izzove glavobol, potem mora dajanje nasprotnega hormona preprečiti napad ali že obstoječi glavobol zboljšati. Na tej zamisli je zasnoval svoje zdravljenje.
Sestali s oposebno zdravilo iz raznih hormonov. V petih letih so zdravili s tem zdravilom 700 bolnikov z migreno; 173 jih je popolnoma ozdravelo, pri 386 so dosegli trajno znatno zboljšanje, pri 82 pa začasno zboljšanje. Toda tudi pri teh so bili napadi bolj redki in lažji. Pri 29 bolnikih niso dosegli ničesar.
Nadaljnja točna opazovanja so privedla raziskovalce do sklepa, da je treba razlikovati dve vrsti migrene: eno, ki nastane zaradi motenj v delovanju žlez-notranjic in njihovih izločkov, hormonov, druga pa je zasnovana na alergiji, preobčutljivosti do raznih tvarin. Bolezen se pa pokaže pri obeh zvrsteh z enakimi znaki; mučen glavobol, ki je pri slabotnih bolnikih hujši. Značilna je za migreno preobčutljivost za svetlobo in v začetni dobi jutranji blesket pred očmi. Napad traja nekaj ur, pa tudi dva do tri dni. Sledi obdobje brez napadov, ki traja po teden dni do več mesecev.
Izdelali so tudi že poskusno zdravilo, s katerim ugotavljajo, za katero obliko migrene gre pri bolniku. Na podlagi te ugotovitve zdravijo samo bolezen. Namen je zmanjšati preobčutljivost za zunanje dražljaje, ki povzročajo glavobol. Zdravilo vsebuje pro-stigmin, brom in kloroform. Celotno zdravljenje traja tri mesece.
"SAY IT WITH FLOWERS"
JELERCIC FLORIST Ш
15302 WATERLOO ROAD
IVanhoe 1-0195
želimo vsem prav vesele božične praznike in srečno novo leto!



FRANK'S CAFE
800 EAST 200th STREET KEnmore 1-9858
FRANK IN JOSEPHINE CICOJ IN SINOVI,
lastniki.
Pivo,, vino, žganje, ter okusen prigrizek dobite vedno pri nas.
Se priporočanno.
VSEM POSETNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN
ZDRAVJA POLNO NOVO LETO 2955!
LOUIS & FRANCES ZIGMUND
1048 ЕАет 76{h ^REBT
DELIKATESNA TRGOVINA IN GROCERIJA
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
V noši trgovini boste vedno našli polno zalogo najboljših potrebščin za pripravo okusnega obeda, kakor tudi meso za sendviče, mehko pijačo, itd.
Prodajamo pivo in vino ter dostavimo na dom.
SE PRIPOROČAMO V NAKLONJENOST.
THREE CORNERS CAFE
1144 East 71st Street
ENdicott 1-1213
FRANK in MARY,BARAGA, lastnika
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!

MUSIC

DANCING
Lunches limners Suppers-
Se priporočamo, da nas obiščete za praznike. Postregli vam bomo z najboljšim pivom, žganjem in vinom ter z finim prigrizkom.
RICH AUTO BODY SHOP AND REPAIR
1078 East 64th St.
FRANK RICH, lastnik Prav vesele božične in novoletne prai^ike želimo vsem!
Kadar potrebuje ogrodje ali motor vašega avta popravila ali »novo barvo, pokličite nas.
Delo točno in jamčeno po zmernih' cenah. _OBRATUJEMO TUDI TOM'S GARAGE
HECKER TAVERN
1194 EAST 71st STREET John Sustaršiž in Mary Hribar,
LASTNIKA
ENdicott 1-9779
GOSTILNA
Priporočamo se vsem prijateljem in znancem, da obiščejo našo gostilno, v kateri vam vedno postrežemo s finim pivom, vinom in žganjem. Na razpolago tudi imamo vedno okusen prigrizek.
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
IVanhoe 1-9382
*
ZAVAROVALNINA IN BONDI
Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
JSSS
GOOD TIME CAFE
13001 ST. CLAIR AVE.
Anton in Pavla Janša, lastnika
Želita
svojim gostom in prijateljem najlepše božične praznike in srečno, zdravo novo leto!
Priporočata se za nadaljno naklonjenost in obisk gostilne, kjer vedno postrežera najboljše s fino pijačo in dobrim domačim prigrizkom, in tu boste vedno našli dobro druščino in zabavo.
МШ AUTO BODY SHOP
11» E. eist St. - UTah 1.3M0
MAX ŽELODEC, Prop.
SPECIALIZING IN REPAIRING OF WRECKED AUTOS
Painting—Color Matching
Body and Fender Repairing on All Types of Autos
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vcem!
JOHN'S TAVERN
6524 ST. CLAIR AVE.-EN 1-902»
GOSTILNA, KATERO POSEČA DOBRA DRUŠČINA, IN V KATERI DOBITE. PRVOVRSTNO POSTREŽBO.
PIVO — VINO — ŽGANJE — OKUSEN PRIGRIZEK Se priporočamo v obisk.
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
DORTHEA & ALBIN ZDESAR
VESELE
BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
2ELIM
VSEMU ČLANSTVU DRUŠTVA CARNIOLA TENT št. 1288 The Maccabees
IN
VSEM SOLASTNIKOM SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA no St. Clair Ave.
JOHN TAVČAR, tajnik
Prav vesele božične'in novoletne praznike želimo vsem!
FRANK VIDMAR
1038 East 74th Street
MESNICA IN GROCERIJA
Se zahvaljujemo za do&edanjo naklonjenost in se vam priporočamo za bodoče.
Postregli vam bomo najboljše z dobrim mesom in grocerijo., Posebno za praznike imamo veliko zalogo.

BOLEČINA
(fladaljevanje s 5. strani) to me nesreča ni posebno skrbela.
Požar se je z neverjetno naglico širil na vse strani. Se preden je pogorela kmetija pod gostilno, je gorela tudi že sosednja hiša in kmalu za njo hlev. Ko še to ni bilo upepeljeno, je plamen že sedel na mlinu, na žagi in na kovač-aici, poslopjih, ki so se raztego-vala ob potoku pod cerkvijo. Od žage je plamen skočil na cerkveno streho in kmalu je gorela cerkev z visokim ognjem. Najprej je pogorela streha na cerkveni ladji, potem je pogorela streha na pokopališčnem zidu, ki je obdajal cerkev, potem mrtvašnica n nazadnje se je vnela streha na visokem gotskem zvoniku.
S cerkvijo smo bili tudi mi planinci bolj povezani kakor z drugimi stavbami v vasi. Tudi jaz sem že nekaj let hodil s starši v cerkev, ki se mi je dopadla, kadar v nji ni bilo premrzlo. Bila je lepo poslikana, na oltarjih so se videle lepe izrezljane podobe, na visokem korU" so lepo prepevali in orgijah. V temni-kastem prostoru je dišalo po prijetnih kadilih. Če gori cerkev, bo zdaj vseh teh lepot konec, sem ^1 na tihem mislil in postalo mi je žal velike zgradbe.Takoj ko je v vasi začelo goreti, so v cerkvi začeli zvoniti, najprej z enim samim zvonom, pozneje, ko se je požar širil in zajel tudi samo cerkev, so zvonili z vsemi zvo-■lovi, ki so žalostno peli, ko da bi se poslavljali od tega sveta.
Cerkev je gorela dolgo in visoko. 74jen veličastni požar me je vsega prevzel. Naposled se je'goreča streha na zvoniku prijela nagibati na stran, počasi ali -levzdržema,' dokler se naposled iii zrušila na zemljo. Velikanski val dima je takrat pokril cerkev. Istočasno, ko se je zrušil zvonik, so prenehali zvoniti tudi zvonovi.
Okrog cerkve so druge hiše {gorele dalje. Nekatere bajte, ki ao bile pod cerkvijo, so pocvetele mimogrede. Ena izmed teh bajt je bila zelo daleč od vasi, pa se je naposled le vnela in pogorela do tal, ker je bila lesena. Pogorela je že tudi gostilna poleg cerkve.
Blizu cerkve je stala naša šola. Vsa poslopja okrog Ло1е so bila že davno v plamenu, le šola se ni hotela vneti. Na vsak način je kazalo, da bo šola zgorela pred cerkvijo, ker je imela leseno ostrešje in je stala čisto blizu ostalih požganišč. Ko so plameni lizali okrog šole, mi je drgetalo згсе. Pričakoval sem s tesnim sr-:em, da se bo šola zdaj^ pa zdaj vnela. Toda to se ni hotelo zgoditi. Bil sem pa prepričan, da bo )genj požrl šolo, ko je začela goreti cerkev. Cerkveni plamen je bil zelo velik in iz njega so skakali goreči petelini na vse stra-
ni. Toda na šolsko streho se ni hotel preseliti noben goreči petelin. Cerkev je že pogorela in njeno pogorišče se je le še kadilo, šola pa je ostala nedotaknjena. Še sem nekoliko upal, da se bo šola vnela od gorečih hiš, ki so stale blizu cerkve. Toda tudi to upanje mi je splavalo po vodi. Okrog šole je bilo dolgo vse v plamenu, včasih so se žareči jeziki že dotikali šolske strehe, vendar se šola ni hotela vneti. Ko da bi sam hudi duh sedel na šolski strehi, se mi je zdelo. Začel sem se na glas jeziti.
V vasi je začel požar očivid-no pojemati, le kadilo se je še iz začrnehh pogorišč. Zdaj je bilo že popolnoma jasno, da je vse ijogorelo, kar' je hotelo pogoreti. Sredi širokega pogorišča je stala nedotaknjena stavba naše šole, zraven pa še nekaj drugih poslopij.
Ob tem pogledu nisem več vzdržal na poseki. Postalo me je strah velike samote sredi planine in od jeze so mi privrele solze •z oči. Nesreča je bila očitna: šola tli hotela zgoreti.
Ne glede na živino sem se te-Jaj pognal s poseke proti domu pod seboj. Našel sem starše, ki KO opazovali požar raz hribčka za hišo. Na očetovem in materinem obrazu se je poznala žalost. Ona dva sta bila čisto drugače zrašče-na z vasjo kakor pa jaz.
Ko sem prišel do staršev, sem imel čisto objokane oči, iz katerih so mi vrele debele solze. Mati, ki je to videla, je rekla:
"Vidiš, to je velika nesreča za nas vse skupaj."
Nato me je začela tešiti, kakor je vedela in znala. Jaz pa sem se skril v njene janke in začel krčevito in na ves glas jokati. Med jokom sem ves obupan kričal:
"Oh mati, zakaj ni pogorela Šola
INDIJSKE SVETE KRAVE BODO MORALE POD NOŽ
V Indiji prihaja zadnje čase pogosto do spopadov med policijo in demonstranti. Povod za spopade, ki so kajkrat tudi krvavi, so indijske "svete" krave, ki jih je prav kot "svetih" opic po vsej deželi na milijone in požro, kar dosežejo, medtem ko imajo prebivalci največjega azijskega polotoka vse premalo za pod zob. Vlada si na vse načine prizadeva, da bi odpravila to tisočletno praznoverje.
Kdor pride prvič v Indijo, se ne more dovolj načuditi, kako da imajo Indijci čudno navado, po kateri mora pred njimi na cesti poseben kuli pometati tla. Tik pred oblakom cestnega prahu maha v borne cunje oblečen fant 6 staro metlo po-tleh, za petami pa mu sledi Indijec, ki je naročil "osebnega" pometača. Resni mož i je odet v vse oznake svoje kaste, med hojo pa se navzlic dušečemu prahu rahlo smehlja.
Čemu tako početje? Indijec, ki se strogo ravna po verskih zapovedih, se trudi in stori vse, da bi ne pohodil niti enega samega živega bitja, saj bi se po njegovem prepričanju lahko primerilo, da bi bila prav v pohojenem hroščku človeška duša.
Zaradi takih nazorov se najbolje godi p?av indijskim kravam, ki se, kot znano, sprehajajo po" trgih, mestnih parkih po obdelani zemlji, skratka povsod, kjer jim prija in kjer se dobi slajši grižljaj za razvajeni kravji gobec. Ker jih v tej svobodi nihče ne omejuje, so postale krave v Indiji prava nadloga zaradi katere mnogi Indijci stradajo, medtem ko boste le redkokdaj videli kravo, ki bi se ji poznala rebra, razen seveda, če je od starosti onemogla in kje v kotu čaka zadnjo uro.
Tudi Gandhi je imenoval v
svojih spisih kravo "mater mili jonov Indijcev, ' tudi pri njem jc Krava pojem poosebljene sveto sti. Celo v Indiji modernih dn. uporabljajo kmetje v indijskn. taseh posušen kravji gnoj ne morda za kurjavo; marveč kou tobak za svoje pipe in kot zdra vilo pri najrazhčnejših boleznih.
Indijska vlada se je diplomatsko lotila te kravje nadloge, k greni življenje in zavira razvoj' indijskega človeka. Ljudem so sporočili, da bodo spravili krave v "starostne domove," kjer sc. bodo po mili volji pasle na državnih pašnikih. Policijski orga ni so se opremili z lasi in so za čeli odganjati krave s cest in i: parkov. "Svete" živali so začutile da se zbirajo oblaki na nebo nji hove svobode, pa so mnoge poleg le kar po cestah, ko so segli poli cijski lasi tudi do njihovih ro gov. Policija je morala nastopit s silo, ob tem pa so se razburil verski tradiciji vdani duhov mnogih pobožnih Indijcev. Prišle je do spopadov s policijo.
Od nekod pa so versko zagri zeni ljudje prinesli tudi geslo, če. da bo oblast poklala tudi te kravi prav kot one, ki jih na prime muslimani odkupijo in pokol jej v svojih klavnicah. Na stotin vernih Indijcev je 6b takih prize rih poleglo pred klavnicami, ta ko da policija ni mogla zgna' krav za ograde. Ta spor me vlado in versko zagrizenimi kf stami traja že vsa leta, odkar i Indija samostojna dežela, vendp oblasti, ki si prizadevajo za lep bodočnost vsega indijskega Iju( stva ne glede na kaste in vero, š vedno niso mogle odločiti trdeg boja dokončno v svoj prid, tak globoko je v preprostih Indijci' zakoreninjena stoletna tradicij svojevrstnih, nesmiselnih ver skih zakonoV;	—f
Cerar's Bakery
11704 St. Clair Ave.	GL 1-6063
I
Naša posebnost so potice, torte in keici za svatbe in rojstne dni.
, FIN KRUH IN VSAKOVRSTNO PECIVO
Priporočamo se cenjeni javnosti za naklonjenost zlasti sedaj zb praznike, ko bomo imeli izvrstno izbero raznega peciva.

NAŠA PEKARIJA JE POZNANA ZA FINO IN OKUSNO PECIVO.
Vsem našim odjemalcem želimo vesele božične praznike in srečepolno novo 4e+o!
PEKARIJA JE ODPRTA VSAKO NEDELJO OD 6. ZJ. DO 2. POP.
Prav vesele božične in novoletne pr|ixnike želimo vsei^!
Prijazno se priporočamo za naklonjenost in poset naše delikatesne trgovine, kjer imamo vedno svežo zalogo razne grocerije, mesa za sendviče, slaščice, sladoled, mehko pijačo ter pivo za na dom.
LOKAR DELICATESSEN
STEVE & JEAN LOKAR, lastnika 6502 SUPERIOR AVE. — EN 1-9142
»OLD OXFORD TAVERN«
1014 East 63rd Street - HE 1-1484
PIVO - viko - ŽGANJE IN PRIGRIZEK EDDIE & ELSIE SESEK
Zahvaljujemo se za naklonjenost in se priporočamo
za naprej.
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
SUPERIOR 69th RECREATION
«925 SUPERIOR AVENUE
б ABC kegljišč	Pivo - Vino - Žganje
GODBA VSAKO SOBOTO ZVEČER CARL FRANK in MATI PALI SKA ENdicott 1-9153
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
LYON DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA Anton Znidaršič in Sinovi
1166 East 60th Street
HEnderson 1-8492
Mleko potrebuje vsaka družina. V naši mlekayii ga dobite dnevno, posebno sedaj pred prazniki ga bomo imeli še večjo zalogo. Gospodinjam priporočamo, da obiščete našo mlekarno, kjer boste zadovoljivo po-strežene. Sirovo maslo, smetana in domač' sir.
Imamo tudi homogenizirano mleko ter ga sami denemio v steklenice.
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
THE LAKE ERIE BUILDING MATERIAL (0.
1321 MAKQUETTE AVE
HE 1-5080
PRODAJALCI FINEGA GRADBENEGA LESA!
Že nad 50 let na enemu naslovu.
Odprto dnevno od 8.30 zj. do 5. pop.
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
ANDREW RUZIK
6704 ST. CLAIR AVENUE Brivnica
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
MRS. MARY SVETE • 1184 East 60th St. - UT1-9195
DELIKATESNA TRGOVINA
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
Našim cenjenim odjemalcem se iskreno zahvaljujemo za naklonjenost in se priporočamo za naprej!
STRAN 8
ENAKOPRAVNOST
21. decembra 195
COLLINWOOD DRY CLEANING
FRANK KOVACH, lastnik
15210 Saranac Road
" GLenville 1-4746
Dobro sčiščena in lepo zlikana obleka napravi vsakega lepega. Pri nas napravimo vedno prvovrstno delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom. ,
Imamo krojača, ki popravi obleke.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
DAVE'S SHOE STORE
FINO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
716 E. 152nd St. - GL1-1766
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem! Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
MiWa S HARDWARE CO.
ELECTRICAL APPLIANCES
15704 Waterloo Rd., IVanhoe 1-6632
Imamo Maytag pralne stroje, ki so priznani kot najboljši. Pri nag dobite tudi vse defe (parts) za popravo Maytag pralnih strojev.
POLNA ZALOGA VSEH POTREBŠČIN ZA DOM, GNOJILA, VRTNO ORODJE TER PHILCO PRIPOMOČKOV.
GLOBOKAR'S SUPER SERVICE
JOHN J. GLOBOKAR, lastnik
1075 East 185th Street-Corner Chapman Avenue
KEnmore 1-9796
Gulf Gas — Gulf Oil — Graco Motor Vitalizer \	SPLOŠNA AVTOMOBILSKA POPRAVILA
DAMO AVTE IN TRUKE V NAJEM Naša posebnost je poprava generatorja, "starlerja" in "voltage regulatorja." Pridemo iskati vaš avto in ga pripeljemo nazaj.
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želimo vsem!	\
eomr
and SandtuicTvn
UDOVICH'S CAFE
317 East 200th St. - KE1-9723
Pri nas vam vedno prijazno postrežemo s svežim pivom, dobrim vinom in pristnim žganjem.
Okusen prigrizek.
Vsem našim posefnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Mrs. Udovich in sin Eddy
SON CLEANERS & DYERS
ČISTILNICA GLAVNA TRGOVINA IN DELAVNICA 406 EAST 156th STREET. IVanhoe 1-5252 PODRUŽNICA
Mi pridemo iskati in dope)jemo na dom. Lastujemo in obratujemo lastno čistilnico, kjer izvršimo prvovrstno delo pri čiščenju in likanju. Se priporočamo.
526 EAST 200ih STREET. IVanhoe 1-5221
MICHAEL A. SON, lastnik
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
ATOMSKA DOBA IN VREME
(Nadaljevanje s 2. strani) sor Eredia mnenja številnih slovitih meteorologov in opazovanja, ki jih je zapisoval od leta 1884 do leta 1900 za Turin, Milan, Verono, Modeno, Ancono, Rim, Neapelj, Leoce, Palermo in Siracuso. Statistične tabele nam kažejo, da se znižanje temperature pojavlja periodično, včasih s presledkom nekaj let.
Prav tako zanimivo, posebno kolikor se tiče podnebja v Rimu in pokrajini Lazio, so opazovanja, ki nam jih daje profesor Eredia v eseju "Rimsko podnebje." Ta esej je izšel leta 1933 v monografiji "Fizična in biološka znanost v Rimu in Laziu."
"Stari dnevniki," piše profesor Eredia, "nam pripovedujejo o stanju neba, smeri vetrov, vročini in mrazu, vendar pa ti podatki niso primerni niti za površno raziskavanje glavnih vremenskih elementov . . . Najstarejša meteoroška opazovanja ima Rimski kolegij. Kraja, kjer so bili postavljeni instrumenti, niso menjavali. Ostali so vedno v velikem poslopju, ki stoji tik ob cerkvi svetega Ignacija. Baro-metrska opazovanja v tem observatoriju segajo nazaj do leta 1782, za klimatološka raziskava-nja pa prihajajo v poštev samo opazovanja od januarja 1858 dalje.
"V drugih letnih časih (razen j zime) pride večkrat do naglega I
znižanja ali zvišanja temperature. Tako izmenjavanje nastopa izrazito v juniju. Po 10. juniju ■pade temperatura skoraj vsako leto. Posebno se zniža v tem času v Benečiji, Lombardiji in ob Apeninskem pogorju. V osrednji Italiji pade precej občutno v Laziu in na področju reke Tibere. Značilen je bil padec temperature v Rimu v juniju leta 1925, ko so se morali ljudje toplo oblačiti."
Profesor Eredia nadalje razčlenjuje značilnost letnih časov v Rimu ter pripominja, da se temperatura spomladi in jeseni iz meseca v mesec zelo spreminja. V zvezi s tem dodaja:	|
"Spričo teh velikih sprememb i ni upati, da bo temperatura vse pomladne ali jesenske mesece stalna, kot pinogi domnevajo, pač pa je pričakovati znatnih temperaturnih sprememb, ki spominjajo na zimo ali na poletje... Včasih sploh ni prave pomladi, ker se pomladanski dnevi izmenjavajo z mrzlimi zimskimi, ki uničujejo pomladansko cvetenje ter brstenje in—tudi ženske obleke."
Ta poslednja šaljiva pripomba se nam zdi najbolj primerna za zaključek in nam tudi pove (vsaj posredno), od kod so izvirala in tudi zdaj izvirajo številna raz-vneta razpravljanja o meteoroloških "anomalijah" v preteklosti in sedajnosti.
Srečanja v divjini
(Nadaljevanje s 4. starani)
ko je pogledal, je videl, da ga je popadel dorasel tiger. Lovec je obupno za vpil na pomoč in skušal roko iztrgati iz tigrovega žrela. Tiger pa je jezno sunil z glavo in potegnil lovca s stola. Nato se je tiger pomikal proti temačni džungli, vodeč z gobcem lovca za roko. Stanje je bilo obupno. Če bi se lovec postavil tigru po robu, bi ga ta na mestu ppbil s šapo. Sicer pa ga bo v nekaj minutah tako in tako ubil. V teh usodnih minutah je torej lovec vdano stopal ob tigru, ki je venomer renčal. Lovčev tovariš je bil v bungalovu slišal krik na pomoč. Ko je prihitel pogledat, kaj je s prijateljem, je opazil, da ga, ni več na stolu, in tudi je slišal renčati tigra. Brž je segel • po puški in sledil renčanju. K sreči ga ni osupnil pogled na tigra, ki je vodil njegovega tovariša za roko. Približal se je na primerno razdaljo
in podrl tigra že s prvim strelom. +
Manj razburljivo je bilo neko srečanje s tigrovim bližnjim sorodnikom afriškim levom, šel je neki mož, misijonar ali kaj, skozi gosto grmičevje, ko se iznenada
znajde pred levom. Velika mačka je mrmrala in mahljala z repom. Mož^k je imel knjigo pod pazduhi J— to je v obupu zalučal kralju živali v glavo. Ne čudite se; lev se je takoj nato zgrudil mrtev! če bi ga bilo zadelo sveto pismo, bi verni katoličan še verjeli v čudež. Toda zadeva je bila, drugačna. Lev je že imel kroglo v sebi; bogve kje in kdaj prej ga je nastrelil lovec. Pri srečanjp je bil domala že mrtev in bi se bil vsak čas zvrnil. V sn)|i;^^ih krčih se je povzpel pre^ človekom in ko mu je prifrčala knjiga v glavo, se je dokončno zgrudil.
In slednjič: gramofon in gorila ...
Kaj pa gramofon v kovčku, o katerem smo uvodoma rekli, da ga vzemite s seboj v džunglo? Ta vam je potreben samo, če boste srečali razsrjeno gorilo. Znameniti raziskovalec prirode J. Arthur Thompson poroča: "Če ima kdo smolo in razdraži gorilo, mora streljati ali pa zaigrati na gramofon. Ne, glasba ne pomirja tega divjaka, pač pa gorila bogve zakaj kratko malo ne trpi glasbe!" — Vzemite torej sodobne "šlagerje" s seboj.
O ZDRAVLJENJU RAKA
Konec julija je bil sklican v Cao Paolu v Braziliji šesti mednarodni kongres, na katerem so udeleženci razpravljali o raku. Kongres je trajal šest dni in je bil doslej največji te vrste. V petih predavalnicah so predavali udeleženci, istočasno, v posebni dvorani pa so prikazovali filme o raku in zdravljenju te zahrbtne bolezni.
Na kongresu so udeleženci obravnavali predvsem vprašanja zdravljenja in preprečevanja raka. Posebno pozornost so posvetili tiem oblikam te bolezni: raku na maternici, na želodcu in ženskih prsnih žlezah. Več važnih referatov je obravnavalo nastanek raka. Pri tem so strokovnjaki opozarjali na nevarne vplive v našem okolju, v hrani in v poklicih. V tesni zvezi s tem je vprašanje, kako raka preprečiti. Zadevni ukrepi so zdaj že na trdni znanstveni podlagi. Boj proti raku kot obolenju v nekaterih poklicih ]e že dosegel popoln uspeh.
V	nekaterih deželah, kakor n. pr. na Švedskeni, se rak kot poklicna bolezen sploh več ne pojavlja.
Bolj kakor na vpliv nekaterih poklicev, pa je treba pri tej bolezni paziti na okolje. Nekateri strokovnjaki so na kongresu zlasti opozarjali na nevarnost inha-liranja cigaretnega dima in na vdihavanje z delci katranskih proizvodov onesnaženega zraka.
Malone v vseh deželah že poslujejo posebne ambulante, v katerih zdravniki pregledujejo ženske in ugotavljajo morebitne novotvorbe na maternici. Vgpje uspehe so dosegli pri tem samo tam, kjer so ugotovili že prve znake rakastih obolenj. O pre-_ ventivnih ukrepih proti vsem drugim oblikam raka so poročali zdravniki iz Amerike, Brazilije, Kube, Avstrije,'Rusije in Venezuele.
Socialno važni vprašanji sta zdravljenje bolnikov, katerih bolezen je že zelo napredovala, in skrb za bolnike, ko se vrnejo iz bolnišnice. Švicarski delegat prof. Nicode je poročal o ustrezni organizaciji v Švici, ki gospodarsko in duhovno skrbi za bolnike, katerih bolezen se je razvila že tako, da jim š preventivnimi ukrepi ni več mogoče pomagati.
V	takšnih prirnerih je duhovni vpliv zelo učinkovit. Pri ženskah v neugodnem gmotnem položaju so bili uspehi zdravljenja raka mnogo manjši kakor pri ženskah, živečih v ugodnih socialnih razmerah. Kongres je pokazal, da žrtvujejo mnoge dežele za zatiranje raka velike vsote.
THE GERL EXCAVATING CO.
23600 LAKELAND BLVD.
urad: REdwoad 1-0077	na domu: REdwood 1-1561
GRApi]\G	EXCAVATI^fG	COIVSTRUCTIOBJ
BULLDOZERS CRAIVES SHOVELS TRUCKS
IMAMO VSO OPREMO ZA J<OPANJE PRI GRADNJI, RAZGLIHAVANJE ZEMLJE IN
0DVA2ANJE ZEMUE.
IZKUŠENI DELAVCI — ZMERNE CENE.	ANDY GERL, lastnik
Želimo vsem gradbenikom, odjemalcem, prijateljem in znancem vesele božične praznike
in srečepolno novo leto!
ŽELIMO VSEM PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Tomsic Dry Cleaning
353 East 152nd Street
V Commodore Theatre poslopju	Peter Tomsic, lastnik
.OBLEKA NAPRAVI ČLOVEKA
Dobro ščiščena in lepa izlikana obleka napravi vsakega lepega.
NAPRAVIMO VEDNO PRVOVRSTNO DELO Samo pokličite KE 1-6680 pa pridemo iskat in dopeljemo nazaj.
Д. ишк WINERY
15322 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-5230
Imamo polno zalogo legalnega vina, dobro, pristno kapljico, Muscatel, Concord, Delaware, Niagara in Port vina.
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo :	vesele božične praznike in srečno novo leto!
WATERLOO RECREATION
PIVO - VINO - ŽGANJE
15721 Waterloo Road
IVanhoe 1-9595
Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
JOHN ROBICH
GENERAL BUILDING CONTRACTOR
80 East 212th St.
RE 1-6230	/
Izvršujemo vsakovrstna popravila na domovih tor delamo nove hiše.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
MR. IN MRS. FRANK TELICH
17105 GROVEWOOD AVE.
IVanhoe 1-7273
Slovenska gostilna, kjer boste vedno prijazno postreženi.
Vino—pivo—žganje—dober prigrizek.
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
FRANK IN MARY SERUCHAR
16017 Waterloo M - KE 1-9740
Pri nas vam postrežemo vedno z dobrim pivom in pristnim vinom.
OKUSEN PRIGRIZEK Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
WATERLOO SODA GRILL
MR. IN MRS. CRNKOVIC, lastnika
15801 Waterloo Rd.
PIVO IN VINO ZA NA DOM.
Najboljši sladoled (ice cream), mehke pijače, cigare, cigarete in grocerija. — Se priporočamo!
KEnmore 1-2327