Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - I Gruppo Katoliški [ UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 S Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 ; PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo ... L 2.500 | T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XIII. - Štev. 26 (646) Gorica - četrtek 29. junija 1961 - Trst Posamezna številka L 30 NAŠ ODGOVOR ni HH53B ■ ■ sm mm ■■ Juzm Tirol m Sardinija Primorski je preteklo nedeljo objavil članek pod naslovom Ljudstvo odločno zahteva enotnost! V tem članku se ustavi in razčleni naš uvodnik od preteklega tedna Neopravičena jeza. Njegov sklep je, da ljudstvo odločno zahteva enotnost. To se pravi, da moramo vsi Slovenci v Italiji Peti po taktu KPI in pa NSZ. Zanj naši razlogi, ki slov. katoličanom in demokratom svetujejo, naj vodijo lastno politiko, nič ne veljajo. Poglejmo še enkrat ali je res. Predvsem želimo poudariti, da se nočemo mešati v odnose med strankami in njih odbori, kakor tudi nočemo soditi o raznih akcijah, ki so baje bile pred sklicanjem sestanka v Trstu v nedeljo 18. junija. Te zadeve nam niso dovolj znane In nismo pri njih neposredno zainteresirani, zato naj o tem govorijo in se izjasnijo stranke. Nas zanima, ali res ne držijo razlogi, ki smo jih navedli zoper sodelovanje s komunisti. Predvsem ali so res sklicali omenjeni sestanek le župani tržaških občin na lastno iniciativo? Iz vsega do sedaj znanega so se za sestanek zmenila vodstva KPI, NSZ in SKSZ. Sprva so se dogovorili tudi z vodstvom SDZ, ki je pa pozneje odstopilo. Torej ne župani, tevmeč vodstva Političnih strank in skupin so se za sestanek zmenila, župani so samo na zunaj nastopili kot sklicatelji. Drugo dejstvo je, da sprva KPI ni hotela pristopiti k tej akciji, pozneje je pa prevzela vodilno vlogo in vse prejšnje dogovore postavila na glavo. O tem bo vedelo kaj več vodstvo SDZ. Vendar naj so odbori strank sklepali kar koli in se hoteli povezati s komer koli, dejstvo je, da s KPI slovenski demokrati in katoličani ne moremo in ne smemo v skupne akcije, ker bi ji s tem saino pomagali na oblast. Tako smo zapisali in to drži. Kajti izkušnja uči, da so komunisti vedno iskali pomoč drugih strank in skupin, se vezali z njimi v skupne akcije, na koncu pa vedno oni potegnili daljšo slamico. To se pravi, da ie od vsake take povezave imela končno korist le partija. To uči zgodovina zadnjih desetletjih pri nas Slovencih kakor tudi Pri drugih narodih. Zato ta naš argument ni smešen, temveč je silno tragičen, namreč da je KP najbolj nelojalen tovariš v vsaki skupni akciji. Nadaljnji naš dokaz zoper povezavo je bilo dejstvo, da v Italiji vodi državo KD s pomočjo raznih strank sredine. Zato so Pač samo te, ki v državi odločajo in samo te morejo odobriti šolski zakon, deželno avtonomijo itd. Socialkomunisti mo-rejo kvečjemu sodelovati s tem, da predlogov KD ne sabotirajo, kot so vajeni delati. Da je res to dejstvo, so pokazali »aši komunisti sami, kajti v Trstu so ftesli pismo k demokristjanu Fanfaniju in h komunistu Togliattiju ali k socialistu Nenniju. Tudi oni morajo torej upoštevati »oblast«, le mi bi je ne smeli. Nadaljnje modrovanje Primorskega se tiče sovražnega zadržanja nekaterih zastopnikov KD in drugih sredinskih strank do nas Slovencev in do naših zahtev. To So dejstva, o katerih smo tudi mi pisali In zoper nje nastopili. Zavedamo se, da smo ljudje vsi podvrženi zmoti, v polivki pa še najbolj. V politiki nosi vsak Človek s sabo ne samo človeško omejeno Pamet, temveč tudi svoj egoizem, razllč-**e predsodke, postranske namene. Zato 1° politiki tolikokrat polomijo. V takih Primerih je dolžnost zoper krivico ali *moto nastopiti. To smo ml storili in *>onio še delali tudi zoper demokrščanske Politike, če bodo našemu ljudstvu delali krivico. Zaradi tega pa ne bomo zavračali krščanske demokracije kot take in Pobijali idej, ki slonijo na socialnem nauku Cerkve. Zaradi kakega nerazumeva-l°čega krajevnega politika pri KD ali pri kaki drugi demokratični stranki pa ne bo-zavrgli demokratičnega sistema in •skali rešitve pri KP, kot delajo naši no-v°listarji, kajti povedali smo: Eno dikta-***ro smo izkusili, druge, še hujše, si pa ne želimo. Svoje ljudstvo ljubimo v toliki meri, da mu želimo resnične in prave demokracije, svobode in pravice, katerih mu nobena socialistična in še manj komunistična diktatura ne more dati. In tukaj je Primorski utihnil. Mi pa ne moremo in ne smemo utihniti. Diktatura je tolikšno zlo, da se mora zoper njo boriti vsak svobodoljuben človek. Ni potrebno, da je katoličan, dovolj je, da ljubi svobodo zase in za druge, da želi svobodo sebi in drugim v enaki meri. In čudimo se, da je te zavesti med našimi ljudmi tako malo in da v toliki meri podpirajo novo diktaturo, ko smo pa ravno mi Slovenci zaradi različnih diktatur do sedaj največ trpeli in še trpimo na svojem matičnem telesu. Zato naj se suženjsko razpoloženi rojaki le vežejo z novo diktaturo socialkomunizma, vsi svobodoljubni Slovenci se pa ne bomo nikoli! . Zapadno in južno Francijo je v zadnjih dveh tednih zajel val obsežnih protestnih demopstracij kmetov, ki zahtevajo od vlade u-činkovite ukrepe, ki bi kmečkemu prebivalstvu zagotovili pravičnejšo razdelitev dohodkov. Kmetijstvo je sicer v vseh evropskih državah v krizi, toda francosko ima še posebne značilnosti, ki ga tarejo. Francoski kmetje namreč ne morejo razumeti, kako je mogoče, da oni prodajajo svoje pridelke po tako smešno nizkih cenah, medtem ko jih potem prodajalci na drobno prodajajo po pretirano visokih cenah. Krompir ga na primer kmetje prodajo po 8 frankov za kilogram, v Parizu in drugih mestih pa ga mora potrošnik kupiti po 70 ali 80 frankov za kilogram. Odtod nezadovoljstvo kmetovalcev, da so s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji navalili na mesta in obkolili vladne palače. Več kmetijskih sindikalistov je policija med spopadi prijela. Toda ogorčenje kmetov je bilo zaradi tega tako silno, da jih je morala kmalu izpustiti! V nedeljo je med eno tako demonstracijo postal žrtev sam francoski minister za industrijo Jean-neny, ko se je vračal od otvoritve nekega francoskega obrata v juž-no-zapadni Franciji. Ko se je z avtomobilom peljal proti železniški postaji, je naletel na kmečke demonstrante. Ti so sprevod ustavili in navalili na ministra. Med Sovjetski ministrski predsednik Hruščev nadaljuje svoj program hladne vojne, ne glede na to, kar sta se s Kennedyjem zmenila na Dunaju, da je treba omiliti mednarodno napetost. Toda Vzhod in Zapad sta danes tako razdvojena, da čeprav rabita iste besede, jih vsak pojmuje po svoje. Tako na primer Hruščev pojmuje pod »svobodnim mestom« komunistično kontrolo, Zapad pa mesto, v čigar zadeve se nobena velesila ne sme vmešavati. 21. junija so v Moskvi praznovali dvajseto obletnico Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo. Ob tej priliki je Hruščev oblekel generalsko obleko z vsemi čini ter imel politični govor, v katerem je ponovno paudaril, da je trden namen Sovjetske zveze, da že letos podpiše ločeno mirovno pogodbo Južni Tirol ter' izidi deželnih , volitev na Sardiniji so še vedno predmet živahnih komentarjev. — Kot znano je Krščanska demokracija dosegla nesporen volilni u-speh, saj je dobila 46% vseh glasov ter dosegla absolutno večino svetovalcev v deželni zbornici. Napredovala je za dobrih 5%. Tudi ostale demokratične stranke so nekoliko napredovale, kakor tudi levičarske. Sploh so vse stranke napredovale na račun monarhistov, katerih glasove so si vsak malo pobrali. Levji delež je seveda padel h KD. Sodijo, da bo KD pritegnila k sodelovanju za sestavo deželne vlade še druge demokratične stranke sredine, čeprav sama razpolaga z absolutno večino. suvanjem so mu razbili naočnike. Le s težavo je policiji uspelo ministra spraviti na vlak. TELEGRAMI KUWAIT: V tem arabskem protektoratu pod angleškim varstvom, ki je pa sedaj neodvisen, se obeta huda kriza zaradi odločitve iraškega -diktatorja Kas-sema, da si to deželo priključi. Kuwait je na četrtem mestu na svetu po petrolejskem bogastvu. Ni znano, kaj je v ozadju Kassemove odločitve. Vendar pa Velika Britanija ne bo dopustila, da bi prišel njen petrolejski trg ob tako veliko izgubo. BEOGRAD: Maršal Tito je že nekaj časa bolan in se zdravi na Brionih. Zaradi tega bo verjetno odpadel tudi obisk italijanskega zunanjega ministra Segnija pri jugoslovanskem predsedniku, med uradnim obiskom v Jugoslaviji od 28. do 30. t. m. STRASSBOURG: Tu se je vršila konferenca evropskih in afriških parlamentarcev, ki so skušali pretresti možnosti uspešnega sodelovanja med Zahodno Evropo in novimi afriškimi državami za čim večjo vključitev Evrope v proaes afriškega razvoja. ZLRICH: Nadaljuje se konferenca o Laosu. Na eni zadnjih sej je zunanji minister rdeče Kitajske maršal Čun-Yi hudo napadel zahodne velesile in tristransko preiskovalno komisijo. Trije laoški princi so se zedinili na osnovah za bo- — dočo skupno vlado. z Vzhodno Nemčijo, Berlin (samo zahodni del) pa naj postane »svobodno mesto«. V nadaljevanju svojega govora je ostro napadel nemškega kanclerja Adenauerja ter zagrozil zahodnjakom z ostrimi represalijami, če bi se s silo uprli njegovim nameram. Dotaknil se je tudi nemško - sovjetske nenapadalne pogodbe iz leta 1939 trdeč, da sta Francija in Vel. Britanija krivi, če je pokojni diktator Stalin paktiral s Hitlerjem, čeprav je znano dejstvo, da je Stalin to storil iz čisto drugih namenov. Po vsem tem strokovnjaki sklepajo, da je treba koncem leta resno pričakovati zaostritev berlinske krize, in to brž po zaključku kongresa sovjetske komunistične partije, ki je napovedan za oktober. Italijansko javno mnenje je še vedno pod mučnim vtisom terorističnih dejanj v Južnem Tirolskem. Notranji minister Scelba je o tem govoril v poslanski zbornici in dejal, da znaša materialna škoda eno milijardo 270 milijonov lir. Le za silo so se atentati polegli, ozračje je pa še vedno napeto, kajti sestanek med italijanskim zunanjim ministrom Segnijem ter avstrijskim Kreiskym v Ztirichu v soboto 24. t. m. se je zaključil s popolnim polomom. Obe strani sta trdno vztrajali pri bolj ali manj znanih stališčih. Avstrija namreč zahteva popolno zakonodajno in upravno avtonomijo bo-censke pokrajine v okviru samostojne dežele. Italijanska vlada pa je izjavila, da ne more ustanoviti nove dežele (regione), ampak da je pripravljena razširiti avtonomijo bocenske province. Okrog teh dveh polov so se sukala ziiriška pogajanja, ki bi se morda v drugačnih okoliščinah ne zaključila popolnoma negativno. Tako pa so zaradi terorističnih dejanj ekstremistov propadla. V kakšnem o-zračju sta se Segni in Kreisky pogovarjala v Ziirichu, nam zgovorno pove že samo dejstvo, da sta šele po osmih urah vročih razpravljanj pristala na podpis skupnega zaključnega poročila. Eichmann se zagovarja Proces proti Eichmannu v Jeruzalemu je prešel v drugo fazo. Sedaj je na vrsti Eichmann sam, da se zagovarja. Toda vsa vprašanja Eichmannovega odvetnika so tako postavljena, da so odgovori vedno isti: Eichmann je nedolžen za milijonske umore Judov, ker je bil le izvrševalec višjih ukazov. Bil je le neznatno kolesce v stroju nacistične hierarhije, zato sam ni mogel ničesar odločati. Skrbel je le za transporte internirancev in bil nekak železničarski upravitelj. Proces se nadaljuje. Tri četrt ure iz Milana v Pariš Dne 23. junija je superreakcijsko letalo Boeing 707 družbe TWA postavilo nov rekord, ko je preletelo' progo Milan-Paris v 47 minutah. Na letalu je bilo 92 potnikov in 11 mož posadke. Drugi letalski rekord je postavila letalo-raketa X-15 na letalskem oporišču Ed-wards v Kaliforniji, ko je doseglo v letu, kontroliranem po človeku, hitrost 5939 km na uro. Boj proti tankim petam Pariški tehniki, ki imajo v oskrbi mestni tlak, so v zadregi, ker ne najdejo rešitve za okvare, ki nastajajo po mestnih ulicah zaradi visokih in tankih ženskih pet. Pariške ceste so prej vzdržale celih 20 let, sedaj pa je potrebna neprestana obnova, ker so ceste vse preluknjane kot grovier-ski sir. Tehniki nameravajo napovedati boj visokim ženskim petam, a se obenem tudi dobro zavedajo, da bodo bitko izgubili, še predno jo bodo začeli. Moda je nepremagljiva. Povišanje tarif na železnicah Dne 23. junija so na seji ministrskega sveta med drugim odobrili tudi povišanje tarif osebnega in blagovnega prometa. 15 odstotni povišek bo stopil v veljavo s 1. julijem. Tarife za prevoz delavcev bodo povišali le za 10 odstotkov. Vlada je nakazala tudi 800 milijard za izboljšanje železniškega omrežja. Ukinili bodo mnoge koncesije za brezplačno in znižano vožnjo ter nadomestili zelo pasivne železniške proge z avtobusi. Kaj sedaj, ko se je spor med Italijo in Avstrijo še zaostril? Kljub temu je pričakovati, da se bosta obe strani na tiho še pogajali. Italija prav gotovo ne bo stoodstotno ugodila zahtevam nemške manjšine. Kljub temu je voditelj nemške Ljudske stranke dr. Magnago izjavil, da bodo Južni Tirolci prej ali slej dobili svojo avtonomijo. Combe na svobodi Po treh mesecih je kongoški predsednik Kasavubu nepričakovano izpustil na svobodo predsednika secesionistične katanške vlade Čombeja, katerega je dal zapreti med konferenco v Coquil-hatlavillu aprila meseca. Med drugim so ga obtožili tudi umora Lu-mumbe in že napovedali da ga bodo postavili na zatožno klop. Sedaj je pa kar naenkrat prišlo sporočilo, da se je Čombe sporazumel s Kasavubujem in ga je ta zato izpustil na svobodo. Obvezati se je moral, da bo priznal osrednjo leopoldvillsko vlado ter poslal katanške poslance na zaseda* nje parlamenta, ki bi se moral te dni sestati. CARACAS: V Venezueli je prišlo do vojaškega udara proti vladi predsednika Betancourta. Upor so že zadušili s pomočjo letalskih sil. Večji del vojske je ostal na strani vlade. Prišlo je tudi do precejšnjega števila žrtev. Porast turizma v Italiji V senatu so pretekli teden zaključili bilanco turizma in javnih predstav v Italiji. Rezultati tega pregleda so zelo razveseljivi, kar potrjujejo tudi številke. Leta 1948 je obiskalo Italijo poldrugi milijon turistov. Leta 1950 je njihovo število na-rastlo na 5 milijonov, leta 1959 na 17 milijonov, lansko leto pa na 18 milijonov, kar je prineslo Italiji 410 milijard lir. Tudi v letošnjih petih mesecih se je turizem povečal za 25 odstotkov v primeri z lanskim. Glede filmov je minister Folchi izjavil, da so bili doseženi tudi na tem področju veliki uspehi, zlasti glede povečanja števila dobrih filmov in strožje cenzure nad nemoralnimi filmi. Toča je napravila veliko škodo na Koroškem Pretekli teden je razne predele Avstrije zadelo silno slabo vreme. Zlasti se je razbesnelo nad Koroško, kjer je toča napravila veliko škodo na poljskih pridelkih. Padala je debela kot golobja jajčka, uničila sadovnjake ter pobila tudi mnogo šip. Posebno hudo je bilo v Mežiški dolini pod Uršljo goro, kjer so imeli tudi tri človeške žrtve. Narodni park pod Triglavom Izvršni svet ljudske republike Slovenije je sprejel sklep, da se Dolina sedmerih jezer pod Triglavom proglasi za narodni park pod imenom »Triglavski narodni park«. S tem bo tej sloviti dolini pod Triglavom zagotovljeno zavarovanje in ohranitev tamkajšnjih naravnih lepot in znamenitosti. Večjo kontrolo nad televizijo Ameriški senat zahteva večjo kontrolo nad televizijo. Predsednik komisije za promet senator Nevvton Minow je izjavil, da televizija kaže ameriškim otrokom vsaj dvestomilijonkrat na teden umore, nasilje in spolnost. Zato je potrebna večja kontrola nad televizijskimi predstavami. V ta namen je prebral pismo matere, ki piše: »Ko je moj štiriletni otrok zvedel za smrt starega očeta, je vprašal: Kdo pa ga je ustrelil?« Kmetje v Franciji se upirajo Nova berlinska kriza RAZNE NOVICE f KRŠČANSKI NAUK j Jezusovo vstajenje je nepobitno izpričano Eden dvanajsterih apostolov, Tomaž, ni veroval, da je Jezus vstal in da se je prikazal apostolom. — Osmi dan po vstajenju so bili učenci spet zbrani in Tomaž je bil z njimi. Tedaj je Gospod vstopil pri zaprtih vratih v njih sredo z besedami: Mir vam bodi! Tomažu posebej pa je rekel: »Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo rok in jo poloti v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren! Tomaž mu odgovori: Moj Gospod in moj Bog! Jezus mu pravi: Ker si me videl, veruješ; blagor tistim, ki niso videli, in so verovali.« (Jan 20, 24-29). Jezus se je po svojem vstajenju večkrat prikazoval »ne vsem ljudem, ampak od Boga prej odbranim pričam<< (Apd 19,41), apostolom in učencem ter nekaterim sv. ženam. Ti so ga videli, so se ga dotikali, so govorili z njim in so jedli v njegovi družbi. Pozneje se je prikazal še Savlu, ki ga je izvolil za apostola. Jezusovi sovražniki niso mogli tajiti Gospodovega vstajenja. Da bi mogli varati ljudstvo, so stražnikom pri grobu'dali mnogo denarja z naročilom: »Recite: njegovi učenci so prišli ponoči in so ga ukradli, ko smo mi spali.« (Mat 28, 11-15). To je bila laž. Kdor spi, ne more videti, kaj se medtem godi. Apostoli so oznanjali vstajenje kot temeljno resnico vere. Pavel je zapisal: »Če ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera .. . Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvina njih, ki so zaspali, ker je namreč po človeku smrt, in po človeku vstajenje mrtvih. Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli.« (I Kor 15, 13-22). — Apostoli sami se imenujejo »priče njegovega vstajenja« (Apd 15,22) in so za to pričevanje šli tudi v smrt. Vstali Jezus je pričevanje apostolov s čudeži potrjeval in potrjuje to še vedno s svojo dejavnostjo v sv. Cerkvi. On je tisti, ki jo vzdržuje, da jo peklenske moči in hudobije ljudi ne morejo ugonobiti. Cerkev še vedno raste in rešuje duše. Razumen človek iz vsega tega lahko jasno spozna, da Gospod ni mrtev, ampak da živi in vlada. Sv. evangelisti pišejo o enajstih prikaznih vstalega Jezusa. A gotovo niso vse; kako naj bi si mogli misliti, da bi se najboljši sin ne prikazal po vstajenju Nji, ki je pod Križem vztrajala do zadnjega trenutka med največjimi srčnimi bolečinami? Je pač tudi to res, kar sv. Janez dodaja ob koncu svojega evangelija: »Je pa še mnogo drugega, kar je storil Jezus; in ko bi se vse to popisalo vsako posebej, mislim, da bi ves svet ne obsegel knjig, ki bi jih bilo treba napisati.« (Jan 21,25). Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj, o kristjan! PRILIKE 0 JAPONSKIH POGANIH V zadnji številki smo objavili pismo misijonskega brata Karla Kerševana iz Konga. Danes prinašamo razmišljanja o poganih na Japonskem, kakor so prišla izpod peresa in iz srca misijonarja VI. Kosa. Drugačnega značaja so kakor opazovanja Karla Kerševana. Razčlemba so poganske duše, ki tava v slepoti vpričo najvažnejših vprašanj življenja. Zato pa so tem glasnejše opozorilo za nas, ki imamo vero v Kristusa, da to vero čuvamo in da vse storimo, da tudi pogani spoznajo Luč, — ki je Kristus. (Ured.) POGAN VPRIČO SMRTI Čemu naj primerjam vrednost japonskega človeka v naši poganski četrti? Podobna je mrtvaškemu avtu, ki je pred mesecem stal ob kanalu, ker ni bilo zanj prostora na cesti. Dan in noč se vrstijo pred mrtvim človekom sorodniki, znanci, trgovci, kipi bogov. Tudi dosti iskrene Žalosti je pri tem, in praznina resnično boli, morda najbolj praznina lastnega življenja. A vse je natanko odmerjeno, sicer bo trgovina trpela škodo in uradniki krematorija bodo jezni. Torej čas odhoda v peč, pot do peči, darovi za vse, ki so kakorkoli izkazali posebno čast umrlemu bitju — vse je odmerjeno, da ne bo zamere pri živečih, ne zastoja v prometu, ne obrekovanja. Pravzaprav se nič ne spremeni, skoraj nič okoli mrtvega bitja. Kdo se ga bo spominjal po smrti? In kako se ga bodo spominjali, ko pa ne vedo, kaj je z njim nastalo — onkraj odmerjenih zemljišč... In h komu naj molijo? Kdo more dokazati, da bogovi res Živijo in da so z veseljem sprejeli ubogega človeka? In kakšne vrste bog je Buda, ki je bil človek kakor vsak izmed nas in je tudi tako umrl? Toda čemu naj primerjam vrednost u-mrlega katoličana naše četrti? Kakor cipresa je, ki stoji na katoliškem pokopališču pri kraju Fuchu. Veter jo tolaži in dež jo umiva in včasih se samotni ptički ustavijo kot za kramljanje o življenju. In poleg velikega križa stoji, nič je ni strah. Ljudje, ki hodijo obiskovat grobove, se ustavijo in zmolijo prošnjo za u-smiljenje za vse. Kaj smo iz sebe, ako se nas Bog ne usmili? Usmiljenje je posebna vrsta ljubezni. O, v naši četrti potrebujemo čisto posebno vrsto ljubezni, ker smo po svojih nagnjenjih tako daleč od božjega, tako zaverovani v stvar, tako strašno smešni v primeri z resnostjo večnosti. In kdor ima srce za ljubezen tudi do tako ubogih kot smo mi v naši četrti, naj postoji ob cipresi, hrastu, telefonskem drogu ali semaforu in zaprosi za nas. Naša četrt je kakor pokopališče živih mrtvecev. ČLOVEŠKE SLEPOTE Cemu lahko še primerjam slavo japonskega pogana? Podobna je rožnato-beli sladkorni kepi (sladoledu), ki jo otroci v naši četrti kupujejo in ki se takoj stali v ustih in ne nasiti. Ne le v naši četrti, tudi v razkošnem Tokiu in po drugih japonskih mestih je toliko stvari tako kot na Zapadu — poniklano, z neonom razsvetljeno, z vinilom prevlečeno, v celofan za- IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI ŽIVLJENJE GOVORI „ Nisem pričakoval Naj govori sam: »Rojen sem bil pred tridesetimi leti v deželi Galles (Anglija). Starši so me skrbno vzgojili v anglikanski veri in mi vcepili spoštovanje do sv. pisma ter globoko pobožnost do Jezusa Kristusa. Ko sem doraščal, sem kot dijak začutil željo postati anglikanski duhovnik. To sem povedal kaplanu (katehetu na šoli). Ta mi je dajal poguma. Tudi me je postavil za tajnika »Krščanske zveze«, ki jo je bil ustanovit. O katoliški veri pa nisem vedel ničesar, namreč, nisem imel prilike, spoznati jo od blizu. Edini stik je bila žena, mojega strica, ki je bila katolikinja, a je stanovala daleč, na Irskem. Dobil pa sem knjigo »Katoliški nauk«. te ko sem jo samo prelistal, sem spoznal, kako logično so povezane katoliške resni-se: Cerkev je enotna (edina), vesoljna, stoji na prvenstvu sv. Petra, njegovi nasledniki so v nepretrgani ,vrsti. — Potem daritev sv. maše, resnična pričujočnost Kristusova v sv. R. T., in šest drugih zakramentov. Te in druge resnice temeljijo na sv. pismu. — Spoznal sem tudi, da je bila ta vera nekdaj vera mojih prednikov. Nekega dne sem šel s svojim prijateljem v katoliško cerkev k sv. maši. Cerkev je bila polna pobožne množice, ki je tiho sledila sv. daritvi. To je name naredilo globok vstis. Posebno še ker sem nato stopil v protestantsko cerkev, ki je pa bila pičlo obiskana. Starši so zaslutili, da se v moji duši pripravlja preokret. Mama je odtočno nastopila, ko je zapazila pri meni katoliške knjige. Vendar sta mi oba, oče in mati, svetovala, naj se ne prenaglim, oba sta pa vedno nasprotna kakemu mojemu tozadevnemu koraku. Sel sem tudi v Pariz na univerzo, Sor-bono, učit se francoščine. Tam sem neovirano obiskoval sv. mašo. Silno so mi dopadli lepi obredi, občudoval sem krasna cerkvena oblačila. V katoliškem nauku sem se bolj in bolj utrjeval. Samo težavno mi je bilo, ko so starši nasprotovali. Pa glejte, nepričakovano je prišlo pismo od njih. Dovoljujejo mi, da, če hočem, sprejmem katoliško vero. 9. junija sem skupno z bratrancem z velikim veseljem izpovedal katoliško vero. Nato sva bila pogojno krščena in sva prejela zakrament sv. pokore in sv. obhajila. Sedaj se pripravljam v katoliškem semenišču, da prejmem zakrament posvečenja, — še pred letošnjo veliko nočjo.« Mihael Rees (To je pisal v začetku 1961.) Ko tole prizadevanje za pravo vero bereš, verni dijak in visokošolec, zahvali Boga, da si v pravi veri. Živi po nji. Maloverni pa, ki iščeš resnice v socializmu oz. komunizmu se zresni: »Zakaj bi jaz tako dragocen zaklad kot je sv. vera malomarno zgubljal in si kopal kapnice, brez žive vode, v večno pogubljenje?« Novi dekan v Vipavi Po smrti dekana Breitenbergerja je apostolski administrator msgr. Toroš imenoval za novega dekana v Vipavi g. Slavkota Podobnika, ki je zadnja leta upravljal župnijo Vogrsko, in Osek. Ustoličenje se je izvršilo zelo slovesno vpričo msgr. Toroša in številne duhovščine. — Novi dekan je tudi ravnatelj semenišča v Vipavi, kjer se je v preteklem šolskem letu šolalo nad 40 dijakov v zadnjih štirih razredih gimnazije. — Novemu g. dekanu, ki uživa ugled kot moder in goreč duhovnik, želimo vsi obilo uspeha. Brezboštvo na šolah Ponovno smo poudarjali v KG, kako načrtno širijo brezboštvo na šolah v Sloveniji. Nekateri profesorji hočejo biti pravi apostoli brezboštva med dijaki. Odlikujejo se predvsem taki, ki so nekoč bili verni, jz življenja Cerkve- Izgon duhovnikov s Kube Castrov režim na Kubi je stopil še korak naprej v izvajanju komunistične revolucije; izdali so zakon, ki odreja izgon vseh duhovnikov, ki niso državljani. V izvajanju tega dekreta so pa 'tako goreči, da radi pomešajo med tuje državljane tudi svoje lastne. Vatikansko glasilo Osserva-tore Romano je to postopanje na Kubi ostro obsodilo v uvodnem članku dne 25. junija. Tam poudarja, kako je Cerkev na splošno z naklonjenostjo spremljala Castrovo revolucionarno gibanje in ga podpirala, ker je videla v njem željo po večji socialni pravičnosti in svobodi zoper prejšnjo diktaturo. Pri tem je Castro izjavil, da je Cerkev stopila na stran revolucije. Toda kmalu so med revolucionarji stopile v ospredje drugačne sile, ki so začele ideološki boj zoper katol. Cerkev in za izvedbo komunističnih reform na Kubi. Tedaj so začeli na Cerkev glodati kot na protirevolucionarno silo in duhovnike kot na zaveznike protirevolucionarjev. Začelo se je njih preganjanje najprej v šoli, ko so podržavili vse privatne šole, sedaj pa še njih izgon iz države. To je za Kubo tem bolj usodno, ker tudi ta država, kot povečini vsa Srednja in Južna Amerika, nima zadostnega števila domačih duhovnikov. Zato pomeni izgon tujih državljanov praktično odstranitev večine duhovnikov s Kube. Kitajski škof je umrl v ječi V preteklem marcu je umrl v ječi kitajski škof msgr. Jožef VVan, škof iz Hen-gvanga. Bil je v ječi od leta 1955 in lansko leto se je razširila vest, da je škof Wan v ječi hudo obolel. Rodil se je leta 1908 in bil posvečen v škofa 4. maja 1952. Vrgli so ga v ječo, ker ni hotel sodelovati z državno cerkvijo. Sedaj je junaška smrt zapečatila njegovo plemenito in odločno zadržanje. Zaključen proces proti ogrskim duhovnikom Budimpeštansko sodišče je izreklo sodbo nad 11 duhovniki, katerih proces je bil te dni. Najvišjo kazen, 8 let ječe, je dobil cistercijanski pater Oedoen Barlav. Katoliški duhovnik Oedeon Lenard, ki je edini izmed obtoženih stalno zanikal vsako krivdo pri zaroti, katero so jim očitali, je bil obsojen na 7 let in pol ječe. Ostali so vsi dobili od 7 do 3 let zapora. Tako sodi pravične krivični brezbožni režim. Ce ste v grehu, nikar se fotografirati Na binkošti leta 1861 se je don Bosco prvič fotografiral. K temu so ga skoro prisilili njegovi fantje. Eden izmed njih pa je fotografiranje izvršil. Preden je sprožil aparat, ga je don Bosco opozoril: »Pazi, že drugi so skušali, da bi me ujeli na fotografsko ploščo, pa jim ni uspelo, ker sem jih opozoril, da ne bodo uspeli, če niso v milosti božji. Tudi ti ne boš, če si v grehu.« Mladenič Sorra Franc je pa pogumno sprožil svoj aparat in fotografija je popolnoma uspela. Fotografiral je don Bosca v spremstvu nekaterih njegovih fantov. To je najstarejša fotografija sv. Janeza Bosca. Kaže nam ga takega, kot ga splošno poznamo iz njegovih slik. a so pozneje odpadli in hočejo sedaj v isto nesrečo spraviti še druge, češ če srno mi nesrečni, naj bodo še drugi. V tem oziru gre glas o neki profesorici iz Nove Gorice, tov. A., da je ob koncu šolskega leta v razredu otrokom priporočala, naj ne molijo in naj ne hodijo v cerkev, češ da so stare marnje; naj rajši živijo v smislu socialistične morale, ki hoče, naj človek uživa življenje, dokler je mlad. V ta namen naj berejo knjigo Zgodovina seksualnosti. — Kot vidite, je to morala, ki jo poznajo tudi v Kongu, čeprav niso hodili v šolo k Marksu in k Leninu. Šolska prireditev na Koroškem Slovenske šole na Koroškem so tudi letos pripravile izredno bogato in uspešno zaključno šolsko prireditev. Vršila se je v nedeljo 4. junija v dvorano Koncertnega doma v Celovcu. Pripravili so jo dijaki sami pod vodstvom svojih profesorjev, zlasti dr. Cigana, ki je naštudiral pevske točke. Nastopili so vsi od prvošolcev do višješolcev 5. in 6. gimnazije. Med slovenske so vpletli tudi nekaj nemških pesmi in deklamacij. Akademije so se udeležili najvišji šolski in civilni zastopniki oblasti, med drugimi deželni glavar Wede-nig s soprogo, poslanec dr. Weiss, kanonik dr Bluml, šol. referent deželne vlade dr. Rudan. Prišli so tudi zastopniki iz Ljubljane in sicer predsednik Sveta za kulturo in prosveto republike Slovenije Kocijančič in pa generalni konzul Trampuž s soprogo. — Prireditev so dijaki naslednjo nedeljo ponovili v novi prosvetni dvorani v Škocijanu. Umrl je katehet Anton Čadež Dne 14. junija so pokopali v Ljubljani nekdanjega kateheta in biseromašnika Antona Čadeža. Pokojni je bil znan in dolgoleten katehet na ljubljanskih nieščan-skih šolah. O poučevanju krščanskega nauka je tudi precej pisal in sestavil več učbenikov. Zaradi svoje službe je bil znan širom po Sloveniji. — Ljubljanski škof ga je za zasluge imenoval za duhovnega svetnika. — Bog mu daj večni pokoj! Pogostitev prvoobhajancev prekršek zoper javni red Od pradavna je v navadi, da na dan prvega sv. obhajila pogostijo prvoobha-jance v župnišču ali na kakem drugem kraju. Do sedaj je to šlo tudi v Jugoslaviji brez posebnih sitnosti. Letos pa oblasti zahtevajo, da mora župnik prej zaprositi za dovoljenje, ako hoče dati prvo-obhajancem zajtrk. Sicer bo dobil denarno globo zaradi kršitve javnega reda. Gospodje župani, ki služite komunizmu, ali ste tudi vi za tako svobodo in javni red? Gotovo ste, ker komunizmu služite, in z vami vsi tisti, ki so vas volili. Mi pa nismo in ne bomo. vito. Tudi srce, in tudi mišljenje. Na dnu pa je tiho in prazno kot rižna polja v decembru. Človek je poln sebe, zato ni prostora in ni želje po Bogu. In v naši četrti se bojimo resno misliti na Boga; kakor da bi Mu morali oddati še tisto malo stvari, ki jih imamo, raztresene po rogoznici (od črvov načeti). Kdo nas bo osvobodil te slepote? Milost Večnega O-svoboditelja, čigar orožje je kovano tudi od Tvoje in moje molitve, Tvoje in moje (še tako majhne) žrtvice, recimo, za misijone v severo-vzhodnem predmestju Tokia... Čemu lahko primerjamo človeka naše uboge, poganske četrti? Podoben je mlademu slepcu, ki sem ga bil obiskal na praznik sv. Treh kraljev. Za otroka mu skrbimo v našem zavetišču, za denar pa skrbi njegova žena, ki res gara od zore do noči. Vljudno se je zanimat za Kristusa, ne, s pravo radovednostjo je poslušal mojo skromno razlago. Zdi se mi, da ga je vest o Kristusu razveselila; razumel je, da mu je bil prinesel smisel življenja, čeprav ne more več gledati. Ponudil sem se, da ga spet obiščem, kakor in kadar se njemu prav zdi, a mi je dejal in se opravičil, češ, morda... kdaj... v nedoločeni bodočnosti; zaenkrat da je član protika-toliške organizacije Šoka-Gakkai, ki so ga vanjo prisiliti; in da so ti ljudje mogočni, itd. Zaupal mi je, da na shodih obrekujejo Kristusa: ali more biti Bog s sulico preboden in na križ pribit? Ko sem se vračal, je bila cesta polna opoldanske luči, ki je tudi podoba. O Veliki noči imenujemo Odrešenika-Nosilca luči. KAKOR POŽAR SREDI NOČI Da, tudi požaru sredi noči je podobna brezskrbnost naših poganov. Kakor da bi zmeraj živeli na tem in takšnem svetu, Živijo. Ali veste, kaj pomeni požar v naši gosto-naseljetii četrti lesenih hiš? Sredi noči, ko mirno spimo — vsaj po večini — bruhne krik in vse postane rdeče in plameni drvijo v nebo, nekje se gasilski avto Z votlim zvoncem premika skozi goste ulice in vsakdo ve, da bo prepozno. Gorje, ako piha veter! Vsak izmed nas mora skoz ogenj — Gospodova beseda je, —in kaj bo z nami, ako nas ogenj zasači nepripravljene, sredi spanja, ne, sredi plesa v skoraj temnem baru, kakor jih je zdal toliko v naši četrti? Oni dan je v velikem Tokiu pogorelo okoli 13 kabaretov, mislim, da v eni sami noči. Vse mesto je razdeljeno na »požarne okraje«, ki mu je dodeljen stražniški stolp, da odkrije in javi požar. Podnevi morda rešimo, kar se da, a kdo nas bo rešil ponoči — kadar nam ni mar čuječnost? In nam, v naši četrti, ni mar za čuječnost, ki predstavlja P°~ znanje noči, zla v njej, Čuvarja v njej-O, da bi se predramili pravočasno, vsa) med smrtno uro! Zato ni izgubljena molitev, ki se spominja dnevno umirajočih, posebno poganov... ki so morda ugasili zadnjo svečko nara\me luči in se vrgU v naročje snovi. NARAVNA DOBROTA JE REVNA Ali pretiravam? Dokaj dobrih poganov živi tudi v tisti ubogi četrti na severovzhodnem robu Tokia, boste dejali, živi povsod. Priznam, dobri so, v marsikaterem pogledu naravnih vrlin prekašajo kristjane, nekaj izmed njih resno stremi za popolnostjo — naravnega človeka. A naravni človek ne more vstopiti v nebeško kraljestvo. Ali ni zato postal človek Edinorojeni Sin božji, da bi nas s Svojo smrtjo na križu odrešil prekletstva tostranosti in nas spet napravil — rodil je boljši izraz — za božje otroke? Pridite v našo četrt in živite s takšnimi naravno dokaj popolnimi ljudmi — k mala Vas bo njih praznina zadela s hladnostjo, njih neke vrste samozadostnost odtujil' njih umno in vendar egocentrično živhe' nje Vas bo naveličalo. Stoično vdano Pre' našajo trpljenje, o, kako so ubogi, ke* ne poznajo prave vrednosti prenašanj bolečine — zaradi Sina božjega, ki rta* je ljubil in je zaradi nas nosil bol. &° bi mogel, bi potrkal na vrata marsikaterega tržaškega Slovenca, ki sanja o ne krščanski popolnosti, tiekrščanski morati’ nekrščanski rešitvi sveta, in bi mu dejal■ Tovariš, motiš se; motiš se; vrnil si & na primitivno stopnjo naše četrti, tisoč let ju pred Kristusom. Vrni se, da ne b° ljubezen Boga samega zaradi tebe prodan& za blato. In ko bi se tudi eden sam vrni k pravemu Življenju, bi slavil veselic0 nekje ob lepem tržaškem morju, iz Vre pričanega veselja, da je svet spet posta boljši, ker se je dobri »pogan« vrnil iz brezplodne puščave. Ubogi, ubogi ljudje bi1--Jezusa in Marije! Vladimir Kos S> Problemi naše manjšine PO RAZGOVORU S PREDSEDNIKOM VLADE Intervju z mladim članom slovenske delegacije akad. Markom Udovičem Trst, 27. junija 1961. Fanfanijev obisk v Trstu je sprožil mar-sikako zanimivo vprašanje, ki zadeva Slovence v Italiji. Listi so o tem mnogo po-ročali, posebno izčrpen dopis je prinesel Kat. glas preteklega tedna, ko je dal temeljit odgovor tistim, ki so nam zamerili, da se nismo pridružili Lovrihi & Co. ob sPrejemu pri predsedniku vlade. Naš čut za narodno stvar Komunisti imajo v svoji organizacijski tehniki vse polno puhlih gesel, ki jih proglašajo za absolutne nujnosti, ki se jim ^ora vse pokoriti. Tako tudi diktirajo od časa do časa splošno mobolizacijo Sloven-cev v Italiji za določene podvige, ki jih sklenejo v propagandne svrhe v svojih klicah. Tak trenutek je bil tudi obisk Predsednika vlade. Bila je hvaležna pri-l'ka, da se predstavijo ministrskemu predsedniku vsi Slovenci pod vodstvom komu-n‘stičnih županov. Krasna poteza! Demokratični Slovenci smo se doslej beležili marsikake skupne manifestacije, ko je šlo za čisto konkretne življenjske Zadeve naše manjšine. Šli smo leta 1953 na znano zborovanje v Bazovico, podpir *ali številne skupne vloge svoj čas na zavezniško upravo, potem na krajevno u-Pravo in rimsko vlado. Ko so v začetku februarja razgrajale po ulicah tolpe, ki s° hotele pustošiti slovenske ustanove, smo v uri največje napetosti podpisali skupne brzojavke, naslovljene na ministre v Rimu. To snio storili, ker smo upali, da bi bilo to koristno za slovensko stvar. Ob obisku vladnega predsednika pa se n>taio ti odbori? Toda, da povem zakluček: til°vski pokret ni pri nas čisto nedolžen Narodni pokret, ki nekoliko diši po ko-f,1,koslovec, saj je obvladal celo vrsto ^Vetovnih jezikov. Bil je član več znanstve-' ustanov. Največ zaslug si je pa pribil kot učitelj in narodni buditelj gra-lščanskih Hrvatov. Preprost in skromen 0vek je skoro 50 fot preživel kot župnik J' er|i sami fari v Kemiji. Pesmi je začel ^gati s 53 l]eti _ Bil je torej gra-1 banskim Hrvatom, kar so bili nam j£eSOrčič, Slomšek in Mahnič pa Krek. to je ljudstvo iz hvaležnosti njemu pr-u postavilo spomenik. vladno palačo? Kaj poreko potem tisti gimnazijci, ki se še niso vdali na šoli pritisku komunističnih aktivistov ali posrednim vplivom šolnikov, ki precej vidno kažejo dijakom svoje materialistično nazi-ranje. Spreten človek ne bo imel posebnih težav, ako bo hotel vplesti v uro zgodovine ali filozofije politično predavanje, smešenje katoliških vladnih mož, kritiko »fanfančka« in podobne budalosti. In dijaki, ki so žrtev take objestnosti partije? Če bi nas videli, da se bratimo z ljudmi, ki skušajo prikazati mladini v najslabši luči ob vsaki priliki, in to po sistematičnem načrtu, vse, kar ni pod komunističnim vplivom, poreko: Ti katoliški politiki so res norci! Ali res pobiramo drobtinice? Na nekem sestanku so nam očitali, da v politiki pobiramo demokrščanske drobtinice. Včasih je kdo mnenja, da nam komunisti v Italiji ne morejo ničesar dati, ker niso na vladi. Res nam doslej niso ničesar dali. Predlagali so marsikaj. Toda sa- mi vedo, da je to zelo poceni, ker niso gospodarji države. Komunisti nam niti drobtinic ne morejo dati. Ni pa s tem rečeno, da smo se mi udinjali demokristjanom zaradi drobtinic. Mi se sploh nismo nikomur udinjali. Naš pokret je popolnoma svoboden. Najboljši dokaz za to je, da smo čisto brez ovinkov vedno povedali vladi svoje zahteve, četudi so ji bile neprijetne. Najmanj prijetno je vladajočim krogom, kadar jih spominjamo na to, da še vedno ni uzakonjen londonski sporazum, da se zaradi priseljevanja na lastnino slovenskih posestnikov in razlaščevanja njih zemlje spreminja etnični značaj ozemlja, kar bo imelo za posledico, da bo postal manjšinski statut brezpredmeten. Nočemo pa nikakega varuštva komunistične partije, ki napatla demokrščansko vlado predvsem zato, ker ni komunistična. In tudi v kritiki javne uprave si drznemo uporabljati svoj lasten slog, ki ni komunističen način izražanja. Mi hočemo biti pravi in resnični demokrati. Roman Pavlovčič: Zgodovinski atlas Slovenije Šetvilni begunci, ki so po zadnji vojni zaradi komunistov zapustili Slovenijo, so se raztepli širom po svetu ter si poiskali v novih deželah razne zaposlitve. Nekateri so pri tem kmalu pozabili na domovino in njene tegobe ter se bolj ali manj potujčili. Vendar je poleg števila teh izne-verjencev veliko število tistih, ki so ostali zvesti svojim idealom tudi v tujini. Zasledimo jih zato, kako po vseh deželah marljivo in z velikimi žrtvami dalje delujejo za prospeh svojega naroda in domovine. Med temi je 'tudi prof. Roman Pavlovčič. Po zadnji vojni se je umaknil v Cleveland, kjer se pridno udejstvuje na slovenski radijski postaji. Prav zadnji čas poročajo, da je skupaj z Radom Menartom še pomnožil svoje delo ter prevzel skrb za vsakodnevni enourni program v slovenščini na posebni radijski postaji, ki oddaja programe v neangleških jezikih ameriških naseljencev. Ta mož je v svoji ljubezni do rodnega naroda napravil zanj še več, ko je sestavil Zgodovinski atlas Slovenije, ki ga! je izdala in založila Slov. kult. akcija v Buenos Airesu. Vsi dosedanji poročevalci o tem delu se ujemajo v ugotovitvi, da je to temeljno in do sedaj edinstveno delo med Slovenci. Pavlovčič je namreč v novem atlasu obdelal slovensko ozemlje v luči zgodovine in zgodovinskih prilik. Začel je pri najstarejši dobi v prazgodovini, za katero vemo, da je preko slovenskega ozemlja tekla »jantarska pot« od Jadrana do Baltika, ter zaključuje z zemljevidom Zvezne ljudske republike Slovenije v FLRJ. Med tema dvema datumoma je zbranih 95 različnih zemljevidov in zemljepisnih kart, ki prikazujejo slovensko ozemlje v različnih zgodovinskih dobah. Bralec zato z veseljem vzame v roke novi atlas, da se zasanja v pretekle čase naše domovine. Od Ilirov preko Rimljanov in srednjeveških fevdalnih gospodov se razvija pred njim zgodovina naše zemlje, kako so si jo različni gospodje med sabo delili in nad njo vladali. Zamisliš se v dobo kmečkih uporov in turških vpadov, pa v čase francoske okupacije in v boje med prvo ter drugo svetovno vojno, ki sta nam časovno še tako blizu. O vseh teh dogodkih ti govori novi atlas, ki je zato nujno dopolnilo k Zgodovini Slovencev. Vsi narodi imajo take zgodovinske atlase, le mi Slovenci nismo še imeli nič podobnega. Kvečjemu kake zgodovinske karte za posamezne zgodovinske podobe, toda atlasa, kjer bi bila sistematično prikazana celotna zgodovina slov. ozemlja, nismo še imeli. Tega nam je prvi dal dr. R. Pavlovčič. Ce bi to delo izšlo v Ljubljani, bi prof. Pavlovčiču gotovo podelili visoko odikovanje, saj si ga je zaslužil. Ker pa biva avtor v tujini in ker je njegovo delo izdala SKA v Argentini, ga slovenski kulturniki v domovini ne smejo poznati in o njem govoriti. Ali nič za to. G. Roman Pavlovčič ni svojega atlasa sestavil zato, da bi dobil odlikovanje, temveč ga je sestavil zato, da bi se iz atlasa slov. mladina učila spoznavati zgodovino ozemlja, na katerem žive Slovenci, in s tem tudi zgodovino Slovencev, posebno še tista naša mladina, ki živi izven meja Slovenije, raztepena širom po svetu. Ta namen je avtor v polni meri dosegel tudi s tem, da je karte opremil s pojasnili v treh jezikih: slovenskem, španskem in angleškem. SKA, ki je atlas založila, je s tem opravila veliko narodno kulturno nalogo med Slo- venci po svetu, za kar ji moramo biti hvaležni in jo zaradi tega podpreti, da bo mogla še nadalje vršiti med nami svoje poslanstvo. Novi atlas se dobi po slov. knjigarnah v Trstu in Gorici ali pa pri poverjenikih SKA. Naroči se lahko tudi na upravi KG. Cena za broširan izvod 3700 lir, za vezan pa 4300 lir. (r+r) Odkrili so ploščo z imenom Ponči j a Pilata Prvič v zgodovini so v Cezareji odkrili ploščo, ki nosi ime Poncija Pilata. Doslej je bil Poncij Pilat znan le iz evangelija in iz pisanja judovskega zgodovinarja Fla-via. Ploščo je odkrila neka italijanska arheološka ekspedicija. Ohranil se je sicer le desni del plošče, vendar je na njej jasno vklesano ime »Pontius Pilatus« in ime cesarja Tiberija. V. : Slišal sem, da si se tudi Ti kot predstavnik mladih Slovencev in izvoljen v akademski svet tržaške univerze udeležil sprejema pri predsedniku vlade Fanfaniju. Kako je prišlo do tega in kakšni so bili Tvoji vtisi? O.: Prišlo je do tega nenadoma, čeprav sem bil uverjen, da se morajo tudi mlade slovenske sile uveljaviti v javnosti, kajti če hočemo ostati Slovenci, moramo kot taki tudi javno nastopiti za svoj obstoj in našo čast. G. predsedniku prof. Fanfaniju sem oddal spomenico v obliki pisma, skupno z novo zbirko slovenskih pesmi akade-mičarke Brune Pertotove in to mu je bilo zelo všeč. S tem sem hotel dokazati, da Živi naša mladina, dela in snuje ob obalah Jadrana z odprtim srcem in odkritim namenom, in se zaveda svoje enakopravnosti, ter da se tu ustvarja svobodna slovenska kultura in umetnost, ki zida na bodočnost. — Ko sem se razgovarjal z ministrskim predsednikom, sem imel vtis, da se razgovarjam s svojim profesorjem, ki pravi, da se je za boljši red treba bolj potruditi. Zato mislim, da je za dosego naših pravic treba še dokaj dela in truda. V.: Potemtakem misliš, da naša delegacija ni bila na višini, da bi stvarno nakazala rešitve naših problemov? O.: Niti najmanj ne, saj so jo sestavljali akademsko izobraženi Slovenci, med njimi trije šolniki in en pravnik, in je bila zato zmožna odgovoriti na katerokoli vprašanje, ki naj bi ji bilo postavljeno. Moram priznati, da je na dostojen in akademski način zagovarjala pravico do zaščite življenja in dela vseh Slovencev v zamejstvu. Zato je bila tudi neprimerno bolje pripravljena od druge delegacije, ki so jo predstavljali župani iz podeželja, čla- Olika bi morala veljati tudi za uniformirano osebje Oblasti v Jugoslaviji si veliko prizadevajo, da bi razvile turizem. Vidijo pač, da je ta panoga za x’azne države najbolj donosna za tuje valute. V ta namen naredijo marsikaj v deželi in tako nastajajo novi hoteli, moteli, campingi, kopališča i. pd. Toda pozabili so dati primerno vzgojo stražnikom in carinikom na mejah. Ce izvzamemo nekatere mejne prehode prve vrste, dobimo na vseh drugih može postave, ki vse store, da tujcem nagajajo, posebno še če ti znajo slovenski ali hrvatski. O tem se pritožuje v zadnji številki tudi Naš tednik-Kronika, ki obravnava nekaj primerov, ki so se dogodili na Ljubelju. Ti radi kažejo pomanjkanje vsake vzgoje in kulture tudi pri pogrebih. Ko gre mimo njih vrst ali vojašnice pogreb, nadaljujejo meni nič tebi nič svoj posel, posebno radi trobentajo, včasih se celo posmehujejo za pogrebci. To se je zgodilo zadnjič tudi ob pogrebu dekana Breiten-bergerja. Ko politkomisarji razlagajo vojakom politično uro, ali bi jim ne mogli dati tudi nekaj nauka o oliki in civilizaciji? Saj nismo več v gozdovih in tujci presojajo kulturno raven Jugoslovanov tudi po ravnanju stražnikov na mejah. ni določenih strank, ki so — po mojem mnenju — vzbudili pri odgovornih krogih vtis, kakor da Slovenci v naših dveh mestih, Trstu in Gorici, sploh niso prisotni, medtem ko je nasprotno dokazano, da največji del našega življa živi prav v mestu. V.: Zakaj pa nekateri pravijo, da je kriv ta ali oni, da ni prišlo do združenega nastopa? O.: Ko je šlo za enostaven narodni problem, so nekateri krogi, predvsem iz totalitarnih strank, hoteli imeti monopol ali vsaj glavno besedo. Taka vprašanja se rešujejo predvsem na ožjih ali tajnih | „K«toiiški glas“ v vsako j j slovensko družino I j sestankih samozvanih in od naroda ne-poverjenih veljakov. To velja predvsem za Trst. Enotnost ali bolje edinost med Slovenci v zamejstvu mora biti sad resnega prizadevanja vse naše narodne skupnosti, ki mora vedeti, kaj se dogaja. Vsiljena enotnost na vrhu, ki naj bi na preteklosti zidala za bodočnost, ki ne bi temeljila na izročilih našega naroda, ne bo nikdar svobodno sprejeta. V.: Ali je res, da tržaška SDZ, katere član si, ni bila udeležena na sprejemu? O.: V delegaciji so bili trije člani SDZ (dva iz Gorice in en iz Trsta) in dva člana SKS. Ali cilj in smoter delegacije in zahtev je bil vseslovenski. Zagovarjali so ga izvoljeni predstavniki naroda in kulturnih organizacij. — Delegacija je hotela v glavnem braniti slovenske pravice, in to je važno. Po poti križarjev v Sveto deželo (III. nadaljevanje) IV. dan: Po zajtrku smo se odpeljali mimo ogromnih spomenikov, vitkih mošej in cvetočih vrtov. Kmalu smo dospeli na glavno cesto. Sledijo nepregledna polja, ki jih obdelujejo ženske; moški so zaposleni po tovarnah. Ob reki Marici smo dosegli mesto Plovdiv, ki ga je zgradil že Filip II. Makedonski; tujci ga še sedaj imenujejo Filipopolis. Ob šestih zvečer smo dospeli na turško mejo. Turčija: Turški obmejni uradniki so nas sprejeli izredno' prijazno. Niti potnih listov niso pogledali. Ustavili smo se v mestu Edime, ki se je nekdaj imenovalo Adrianopoli. Nazivajo ga tudi mesto minaretov. Turške molilnice se imenujejo mošeje in imajo vitke stolpe, ki se imenujejo minareti. V teh stolpih ni zvonov, pač pa za to izbran mož zahaja prav na vrh stolpa in tam v imenu ljudstva prepeva nekake psalme. Zvočniki vse to prenašajo. V kraju, kjer je več mošej, petje odmeva od vseh strani. Mohamedanci nimajo duhovnikov, zato izberejo za petje v minaretih moža, ki ima dober posluh in lep glas. To prepevanje molitev se glasi štirikrat na dan in sicer ob 3.30, 6.30, 12 in ob 18.30. Večerjali in prenočevali smo v velikem novem hotelu. Cene so bile precej visoke. Soba z eno posteljo in kopalnico stane 30 turških lir — nekaj nad 2.000 italijanskih lir; kosilo 18 turških lir. V. dan: Po zajtrku (surovo maslo, marmelada, ovčji sir, čaj s citrono in kruh) smo zapustili mesto in odpotovali proti Istambulu. Mohamedanci častijo Alaha, kot 'najvišje bitje, Mohameda, ki se je rodil leta 571. za njegovega preroka; njegov namestnik je 'kalif — veliki vladar. Imajo svojega lamo, ki je nekak sodnik & Nekdanja cerkev sv. Sofije sedaj mošeja, v Carigradu in razlagalec korana — mohamedanskega svetega pisma. Zanimivo je, da v mošeje ne smejo vstopiti ne ženske in ne otroci. Opoldne smo se pripeljali v Istambul, ki šteje 1,200.000 prebivalcev in ima izredno slavno zgodovino. Takoj smo šli gledat krasno cerkev sv. Zofije (božje Modrosti), ki so jo Turki spremenili v mošejo. Tolmač nas je opozoril, naj skrbimo za čistost čevljev. Umazani čevlji pomenijo prezir do turškega naroda. Popoldne smo se vkrcali na parnik E-mircan, ki nas je peljal na izlet po Bosporski ožini. Kasneje smo nadaljevali ogled mesta še z našim pulmanom. Mnogo zgodovinskih spomenikov smo si ogledali, med drugim tudi palačo sultanov. Komur se je ljubilo, je šel po večerji še lahko na večerni sprehod po mestu, drugi pa smo šli počivat. VI. dan: Ob šestih in pol me je zbudil telefonski zvonček: »Šalom, madam!« — to je arabski pozdrav, nakar sem odgovorila: »Ascor« — hvala. Uro kasneje smo že bili s pulmanom vred na parniku, ki nas je prepeljal na azijsko stran morsike ožine. Vožnja je trajala le 20 minut. Tu pa smo naleteli na zelo praznoverne ljudi. Prepovedano je pogledati otroke, nikomur se ne sme ničesar ponujati, niti psu — pa tudi povpraševanje ni zaželeno. Usmerili smo se proti Ankari, ki je glavno mesto Turčije in šteje 900.000 prebivalcev. Mesto smo dosegli zvečer ob sedmih. Ankara je veliko in moderno mesto. Povsod gradijo. Z oskrbo smo bili pa razočarani. V hotelu Turist so bile sobe naročene že pred tremi meseci in vendar ni bilo prostora za vse. Večerja je bila zelo skromna, vrhu vsega po sobah ni bilo vode. VII. dan: Ob sončnem svitu smo drdrali po drevoredu, kjer so krasne palače, vrtovi, ministrstva, poslaništva, poštna palača, N.A.T.O., trije veliki spomeniki Ata-tiirku in na nasprotnem griču se vidi njegov mavzolej. Kmalu smo se znašli v puščavi. A pokrajina se nato spremeni in postane bolj prikupna. Vrstijo se vasice z minareti, okrog se pasejo številne črede ovac. Pojavi se visoka gorska veriga pokrita s snegom — Taurus. Ob 11" smo dospeli v majhno mestece (11.000 ljudi). Nahajamo se 1500 m visoko. Močan veter raztresa pesek, da smo kakor v megli. Naša pot gre vedno više. Po tej poti je šel tudi Aleksander Veliki v boj proti Perzijcem, Ustavili smo se v kraju Adana. V novem, hotelu Kristal smo se osvežili. Večerja je bila zelo bogata. V Adani ni miru. Neprestano ropotajo kočije, konjički imajo obešene zvončke; prodajalci ponujajo raznovrstno blago; ob robu hiš čepijo snažilci čevljev, ki so pravi mojstri v vsiljivosti in v čiščenju. Ustavljena gradbena dela na Goriškem Na gradbiščih goriške pokrajine vlada že dalj časa zastoj. Delavci ne morejo nadaljevati z delom, ker jim primanjkuje 'cementa. Glavni tovarni Italcementi v Trstu in v Čedadu stavkata že skoro poldrugi mesec. Delavci cementa zahtevajo zmanjšani delovni urnik in izplačilo proizvodne nagrade, ki naj bo enaka 200 uram mezde. Dne 27. in 28. junija bodo v Rimu obnovili pogajanja med sindikalnimi organizacijami in delodajalci. Zaključni koncert glasbene šole V soboto 23. junija zvečer je bil v deželni dvorani v goriškem gradu zaključni koncert italijanske glasbene šole. Med licenci je tudi več otrok iz slovenskih družin. Nastopili so posamezni učenci in pokazali izredno zmožnost in napredek v klavirju, vijolini, klarinetu, violi, celotnem orkestru in solospevih. Med občinstvom je cerkveno oblast zastopal prošt msgr. Soranzo, svetno pa bivši župan Bernardis, prefekt ter drugi visoki predstavniki oblasti. Občinstvo je napolnilo dvorano in z velikim odobravanjem sledilo lepemu nastopu mladih gojencev. Zaključno izvajanje celotnega orkestra je vodil priznani dolgoletni profesor Rudolf Lipizer. Bivši župan Bernardis se mu je zahvalil za dolgoletno nesebično sodelovanje pri gori-ški glasbeni šoli ter povedal, da je ta nastop za prof. Lipizerja zadnji, ker stopi v zasluženi pokoj. Občinstvo je z ganotjem sprejelo to vest in z dolgimi aplavzi dalo priznanje zaslužnemu profesorju. Obvezna oddaja pšenice Goriški prefekt je odredil, da se mora zbrati v goriški pokrajini tudi letos kontingent pšenice in sicer v višini 32.000 stotov. V poštev pride 25 občin naše pokrajine. Največji delež bo morala doprinesti gradeška občina: 5913 stotov, za njo Škocjan 3.687 stotov, Krmin 3560 stotov, Ronke 2472 stotov, Romans 2261, občina Gorica bo oddala 543 stotov, Tržič 647, So-vodnje 144, Doberdob 127 in Števerjan 41 stotov. Žita ni mogoče zamenjati z drugimi žitaricami. Zbiranje se bo začelo 3. julija in se bo zaključilo 31. avgusta. Kmetje, ki letos niso posejali žita, morajo vrniti u-strezno potrdilo kmetijskemu nadzorništvu najkasneje do 9. julija. Kdor ne bo oddal predpisane količine žita, bo kaznovan z najmanj dvakrat večjo globo kot je vredna količina žita. Obnovljena zunanjost cerkve sv. Ignacija V teh dneh je cerkev sv, Ignacija na Travniku ujeta v železno ogrodje, ker delavci obnavljajo njeno zunanjost. Zado-bila bo tako čisto novo lice in . njen lepi baročni stil bo prišel do vse večje veljave. Cerkev sv. Ignacija je bila dokončana leta 1725 na pobudo očetov jezuitov. Sedanja obnova zunanjosti cerkve bo stala nad dva milijona in pol lir, katere bo krila doloma uprava cerkve sv. Ignacija, deloma pa ministrstvo za javna deda. Šolski uspehi v Gorici Na Strokovni šoli v Gorici so izdelali v šolskem letu 1960-61 sledeči dijaki: Cez I A: Devetak Gabrijel, Devetak I-van, Devetak Milan, Dušman Marij, Ferle-tič Jožef, Ferligoj Edvard, Kokoj Ivan, Komjanc Rihard, Koren Renat, Laurencic Marin, Laurencic Silvan, Leghissa Marij, Mersecchi Rudolf, Paulin Martin, Petejan Franc, Pittoli Silvan, Prinčič Zdenko, Sossi Bojan. 5 dijakov je bilo zavrnjenih; 12 dijakov ima popravne izpite. Čez IB: Battoia Onelija, Braini Ana, Cibic Marija, Drufovka Tatjana, Ferletic Bruna, Hlede Marija, Miklus Jožefa, Nanut Nadja, Ožbot Tatjana, Rutar Jolanda, Seculin Kašja, Zavadlav Nadja. 9 dijakinj ima popravne izpite. Cez II A: Buiatti Marij, Ferletič Ciril, Ferletič Karel, Figelj Miroslav, Frandolič Branco, Gergolet Gabrijel, Laurenti Tomaž, Peteani Jurij, PETERIN Danilo (odličnjak), PRESCHEREN Janko (odličnjak), Roner Marjan, Simčič Zvonko, Ursic Emil. 11 dijakov je bilo zavrnjenih, 9 dijakov ima popravne izpite. Čez II B: Batistič Aleksandra, Bensa Anamarija, Cemic Marija, Cijan Milena, Devetak Llvija, Fiegel Milojka, Gravner Sonja, Komic Alenka, Marušič Nadja, PAVLETIČ Mirjam (odličnjakinja), Pete-jan Mirela, Skok Marija, Volcic Albina. 1 dijakinja je bila zavrnjena; 6 dijakinj ima popravne izpite. Dopolnilna pojasnila k prosti izbiri zdravnika S 1. julijem stopi v veljavo zakon o prosti izbiri zdravnika od strani zavarovancev INAM. Dne 21. junija so se zaključile prijave za izbiro zdravnika. V Gorici se je javilo 95% zavarovancev, ki bodo odslej hodili na pregled v zdravniški ambulatorij izbranega zdravnika. Zdravila jim bo pa še nadalje nudila lekarna INAM. Na sedežu INAM bo prav tako še nadalje zobozdravniška služba, specialist za oči, za kirurgijo, travmatologijo, za pregled nosečnic in za druge izredne slučaje. Predpisano je še nadalje vidimiranje bolniške knjižice in sicer vsaka dva meseca kot doslej. V teku so pogajanja, da bi se te knjižice vidimirale vsakih 6 mesecev. Kdor bi želel zamenjati zdravnika, mora zamenjavo javiti do 15. decembra. Kdor bi zamenjave ne javil, ostane njegova izbira zdravnika v veljavi tudi za naslednje leto. Več slučajev poliomielitisa na Goriškem V zadnjih dveh mesecih je bilo na Goriškem več slučajev poliomielitisa. Medtem ko je po vsej Italiji zelo padlo število drugih otroških nalezljivih bolezni, povzročajo slučaji poliomielitisa od leta 1956 dalje vedno .večjo zaskrbljenost. Pretekli te- den so bili sprejeti v goriško bolnico zaradi te bolezni trije fantje od 14 do 16 let. Eden izmed njih, 15 letni Tullio di Lenar-do, je na posledicah te hude bolezni umrl v petek zvečer. Bil je dijak I. raz. znanstvenega liceja v Gorici in je dobro izdelal šolsko leto. Njegova smrt je globoko presunila njegove součence in povzročila zaskrbljenost v vseh družinah, kjer imajo otroke. Na higienskem uradu so se že takoj v ponedeljek javili starši z otrok, tudi odraslimi, za cepljenje proti poliomielitisu. Higienski urad je izdal priporočila staršem za večjo pažnjo nad higieno in hrano zlasti v teh vročih dneh. Izredna vročina tudi na Goriškem Izreden val vročine je zajel tudi Goriško. Toplomer se stalno suče nad 30 stopinj. Kdor le more, hiti k morju, kjer je v nedeljo kar mrgolelo kopalcev. Brezplačni pregled živine v občini Števerjan Pokrajinski živinozdravniški urad v Gorici obvešča kmetovalce štev,erjanske občine, da se bo vvršil od 3. do 11. julija brezplačni pregled vse goveje živine, in sicer po naslednjem urniku: v ponedeljek 3. julija od 7. do 10. ure zjutraj na So-venci in v središču Števerjana; v torek 4. julija v Ščednem; v sredo 5. julija v Grojni, Bukovlju in pri Aščevih. Nato bo sledil petdnevni odmor in bodo začeli s ponovnimi pregledi 10. julija, in sicer na Križišču in 11. julija na Valerišču in v Uklancih. Preglede bo izvršil priznani živinozdrav-nik dr. Vida. LETOŠNJA REPENTABORSKA PRIREDITEV Slovenska prosveta v Trstu se pripravlja na dvanajsti poletni tabor na Repentabru. Ti tabori so postali že tradicija, saj se zberejo tisti dan Slovenci s Tržaškega in z Goriške na tem prijaznem griču. Letošnji tabor bo posvečen našemu domu, ki ga moramo ohraniti zdravega in pristnega, zastaviti moramo vse svoje moči, da bo ostal in postal zdrav in slovenski. Zato je na programu igra Janeza Jalna »DOM«, presajena na ta tla, domu posvečena beseda in pesem. Prireditev bo 16. julija, v primeru slabega vremena pa 23. ju. lija. To je vmesni čas, ko se bodo vrnili že romarji in preden odidejo drugi na izlet na Dunaj, ki ga tudi organizira Slovenska prosveta. Vljudno vabimo Slovence in vsa društva, da bi rezervirali ta dan za na Repentabor in da tedaj ne bi bilo nobenih prireditev. Otvoritev tržaškega velesejma Predsednik vlade, poslanec Fanfani, je otvoril XIII. tržaški velesejem. Predsednik vlade je po pozdravu predstavnikov mesta, dvanajstih uradnih predstavnikov tujih držav, ki so zastopane na velesejmu, stopil v sejno dvorano, kjer se je vršila svečanost. Po nagovoru predsednika velesejma Sospisia in župana Franzila je predsednik Fanfani spomnil na besede, katere je izrekel 6. maja v Turinu, ob otvoritvi razstave ob stoletnici združenja Italije. Ob tisti priliki je dejal, da je politično in moralno združenje države trdno. Da pa bo država neranljiva pred kakršno koli razdiralno silo, je potrebno, da jo socialno in gospodarski izpopolnimo. Zato je potrebno razdeliti med vse državljane koristi skupnega napredka in sistematično odstranjevati po vsem ozemlju zaostala področja. Ministrskega predsednika je pozdravil predsednik velesejma ing. Sospisio, ki je obrazložil tržaško delavnost in dejal, da je mesto znalo razložiti in razviti mnoge pobude, ki mu jih nudi njegov geopolitični položaj in naglasil, da je 83% tržaškega prometa usmerjenega proti inozemstvu. Najjasnejša priča obsežnih stikov, ki jih ima Trst z zunanjim svetom, predstavlja velesejem, ki ima 45% Uljih razstavljal-cev: Avstrijo, Jugoslavijo, Portugalsko, Češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo, Libanon, Brazilijo, ZDA, Gabon, Kameram in Madagaskar. Jugoslavija na tržaškem velesejmu Prvi dan na tržaškem velesejmu je bil posvečen Jugoslaviji, ki se skupaj z Avstrijo udeležuje tega velesejma od vsega početka. Na razstavišču so razstavljeni produkti poljedelstva, hranilne industrije, mehanične industrije, obrti in rude. Jugoslavija se udeležuje tudi X. mednarodne lesne razstave. Ob priliki jugo slovanskega dne je g. Nikolaj šušnjar, podpredsednik odbora za zunanjo trgovino v Beogradu in vodja jugoslovanske vele-sejmske delegacije dejal: Stari del turške prestolnice Ankare »Redna udeležba FLRJ na tržaškem velesejmu pomeni zanimanje, ki ga jugoslovansko gospodarstvo kaže za razvoj izmenjav med dvema sosednjima državama. Povečanje dosedanjih gospodarskih odnosov se je razvijalo v obojestransko korist in doprineslo za izboljšanje odnosov dobrega sosedstva. Do sedaj doseženi rezultati, zlasti pa razvoj obeh gospodarstev, dokazujejo, da so v tem oziru še velike možnosti. Da bi se lahko s tem okoristili, jt* potrebno odstraniti vse ovire, ki motijo izmenjavo.« , Sestanek v Kopru V Kopru se je vršil predhodni sestanek X. zasedanja komisije za obmejni promet, ki bo v prihodnjih dneh v Vidmu. Predsednik jugoslovanske delegacije Karel For-te in dr. Guido Gerin, za italijansko delegacijo, sta razpravljala o dnevnem redu bližnjega zasedanja. Izvajanje Videmskega sporazuma ne predstavlja nobenih težav in je v zgled, kako dobre koristi je mogoče doseči, če vlada medsebojna dobra volja. Videmski sporazum stopa že v sedmo leto in omogoča deset tisočem Tržačanov, prebivalstvu sevemo-zapadne Istre in Krasa, da morejo preko demarkacijske črte z enostavno propustnico. Korist sporazuma dokazuje veliko število prehodov, ki letno dosegajo veliko tisočev. Sveta maša na tržaški postaji V prenovljeni tržaški postaji je lepa kapelica, kjer je vsako nedeljo sveta maša in sicer prva že ob 5.30 in druga ob 12h. Kapelica je v bližini kraja, kjer izdajajo vozne listke. To pobudo toplo pozdravljamo, ker imajo tako vsi nedeljski izletniki dobre volje priliko, da izpolnijo tudi svojo nedeljsko dolžnost. »Otroci tega sveta so razumnejši...« V naših časih razpolaga brezbožni komunizem z veliko močjo in ogromnimi denarnimi sredstvi. Državno oblast, do katere je prišel z nasiljem, in denar, ki ga dostikrat prejema od naivnih zapad-njakov, izrablja za širjenje brezboštva in svoje zgrešene ideologije. To moremo opazovati tudi na Tržaškem. Ni se še dobro končala šola, že njegovi agenti skrbno zbirajo po šolah naslove tistih, ki imajo kakšne popravljalne izpite. Obljubljajo jim, da bodo prišli profesorji iz Ljubljane in jih bodo zastonj učili. ' Pravzaprav se bodo ti profesorji prišli samo kopat v morje. To priliko bodo izrabili, da pridejo v stik s tržaško mladino. Morda so kateri starši še tako nevedni, da bodo verjeli v »velikodušnost« ljubljanskih profesorjev in ne bodo uvideli, da bodo prišli samo ponujat svoje brezboštvo in svoj komunizem. Še bolj se zanimajo za dobre dijake in dijakinje. Zanje pripravljajo še več. Deset, štirinajst dni bodo lahko šli uživat vse dobrote raja onstran meje. Ker odlični dijaki niso vsi komunistični, se nekateri profesorji z vso spretnostjo trudijo, da bi spravili vse prve po razredih višjih srednjih šol na tisto potovanje. Ali se vsi starši teh otrok zavedajo, kaj pomeni o-draščajočega človeka prepustiti izvežba-nim komunističnim agentom, da z njimi svobodno delajo, kar hočejo? Vse se naši mladini ponuja zastonj. Kakšne nagrade pa bodo prejeli tisti profesorji, kj bodo prišli v Trst, da širijo komunizem med tržaško mladino? In kdo bo plačal stroške za veseljačenje po Jugoslaviji? Vse to bodo mogli plačati jugoslovanski davkoplačevalci, ki nimajo nobene možnosti, da bi se temu uprli. Bruna Pertotova: »Moja pomlad« V založbi »Mladike« je izšla pesniška zbirka mlade tržaške pesnice Brune Per-totove »Moja pomlad«. Toplo jo priporočamo vsem, ki jim je draga naša beseda in naš svet ob Jadranu. Knjiga je v prodaji v vseh slovenskih knjigarnah v Trstu in v Gorici in stane 350 lir. Simfonija št. 5 v B-duru. — 19.00 Pisaffl balončki, radijski tednik za najmlajše. " 21.00 Za kulisami 2. svetovne vojne: »Pripravlja se veliko izkrcanje«. — 21-3® Recital pianista Andorja Foldesa. Na sp0, redu so Bachove, Beethovnove in Brahfl1' sove skladbe. — 22.00 Poezija starodavnih orientalskih ljudstev: (8) »Tibetansl* pesmi iz davnine«. Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. " 18.30 Operne uverture in medigre. — 19-® Zdravstvena oddaja. — 21.00 »Blizu $ težko«, radijska drama v osmih slikah. < 22.30 Walton: Koncert za violo in orkester-četrtek: 18.00 Predavanje: »FrancoSk3 tujska legija«. — 18.30 Haendel: Dva ko? certa Grossa v F-duru, op. 6 št. 2 in št. — 19.00 širimo obzorja: (7) »Ljubezen 'd° narave pri Skandinavcih«. — 20.30 SiB*-fonični koncert Orkestra tržaške Filhar‘ monije. — 22.15 Umetnost: »Zgodovin®'5® razstava Risorgimenta na Turinski »ItatU ’61». i Petek: .18.00 Italijanščina po radiu. lekcija. Pripravil dr. Janko Jež. — 19$ Šola in vzgoja: »Gremo na počitnice«- '' 21.15 Koncert operne glasbe. — 22.00 »3^ letnica kronanja švedskega kralja Gusta'1^ Adolfa II.« — 22.15 O slovenski klavirsk1 glasbi: (12) »Mirca Sancin, Herbert S'f tel in Bogo Leskovic«. Sobota: 15.30 »Obisk za Daniela«, ril dijska drama. — 18.00 (4) »V mrzlejš$ morjih živijo«. — 19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.40 Slovenski oktet. »Roki«, radijska igra. 21$ obvestila DUHOVNE VAJE za fante bodo v Sir0-tišču sv. Družine v Gorici od 16. avgusta I Radio Trst A Teden od 2. do 8. julija 1961 Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Ne bos, ne obut«. — Vera in naš čas. — 14.45 15 minut z Gorenjskim kvartetom. — 18.30 Glasbene slike: Ippolitov-Ivanov: Kavka-ške skice, op. 10. — 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: (40) »Pastirc pa pase ovce tri«. — 21.30 Ravel: Kvartet za godala v F-duru. Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu. 51. lekcija. — 18.30 Skladbe julijskih avtorjev: Tartini: Koncert za godala v D-duru. Varijacije za violino na Corellijevo temo - Koncert v A-duru za čelo in godala. — 19.00 Znanost in tehnika: »Elekro-šok rešuje razpadajoče temelje«. — 20.30 »Slavje v Piedigrotti« opera v trčh dej. Torek: 18.00 Radijska univerza: »Nova obzorja sodobne metalurgije: (7) »čiščenje kovin v industriji«. — 18.30 Schubert: zvečer do 19. avgusta zjutraj. Vodil j bo p. Ciril Demšar iz Dunaja. Prijave 10. avg. v Sirotišču, Via don Bosco Gorica. ŠOLSKI SKRBNIK sporoča: Vladni i* neralni komisarjat je razpisal natečaj ** sestavo učbenikov za osnovne šole s venskim učnim jezikom tržaškega oz#*1* tja- ^ Razpis je na ogled na šolskem nadz° ništvu - ul. L. Frausin, 12, na didaktič11^ ravnateljstvih in na ravnateljstvih za nje šole s slovenskim učnim jezikom sre* DAROVI Za Katoliški dom: N. N. 5.000; N' Ji- 10.000; Marta Grbec 1.000; goriška SloV^ ka 2.000; Marija Leban 2.000; Gori^ CZ) 1.000; družbenica N. N. 2.000; Kristina ^ I.000; N. N. za uspeh šmarnic pri Sv. ^ nu 10.000; poverjenica M. C. 16.000; U- f 5.000; M. R. 1.000; Jože Vošnjak, Koro^ II.000 lir. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpj^ trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu. ^ Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mo^ Tiska tiskarna Budin v Gorici Med zelenjem se nahaja Plovdiv, znano mesto v Bolgariji