Razprava je pisana pregledno in na preprost način. Vseskozi se opira na predhodne tem eljite proučitve narodnostnih problemov. Zelo posrečena je predstavitev narodnostne problem atike koroških Slovencev ob uporabi me­ todologije dveh ved: geografije in zgodovine, p ri čemer tvorita oba dela raz­ prave organsko celoto, ki je grajena na enotnem konceptu. Tak način pisanja znanstvenega dela je treba pozdraviti, ker menimo, da je dober prim er znan­ stvene interdisciplinarnosti, ki ne razjasn ju je določene problem atike samo s stališča določene stroke, am pak prikazuje problem atiko na celovit način. Posebej m oram o opozoriti na problem , ki sicer sodi na področje pravo­ pisa. Gre za pisavo krajevnih imen. Avtorja nista imela težav s pisanjem krajevnim imen na kartogram ih, ki prikazujejo narodnostno mešano ozemlje (krajevna imena so pisana dvojezično). Manj srečno roko sta imela pri imenih na prvih dveh kartogram ih, ki prikazujeta obm očja poseljena s slovensko in hrvaško narodnostno m anjšino oziroma območje poselitve alpskih Slovanov. Na prvem kartogram u so krajevna imena pisana na štiri različne načine: imena držav so v angleški obliki, Dunaj in Gradec v nemški obliki, deželi Ko­ roška in Gradiščansko v slovenski te r Celovec in Železno v dvojezični obliki. Podobno pestrost načina p isanja krajevnih imen srečamo tudi na drugem kartogram u. Želeti je, da bi bila razprava v slovenščini dostopna tudi širokem u krogu slovenskih bralcev te r da bi do podobnih del prišlo pogosteje. M arijan Klemenčič G. Valussi: Minoranze a confronto. Pubblicazioni dell’Istitu to di geografia della Facolta' di lingue e letterature straniere, 3, Udine 1978, 67 str. Nemogoče je v nekaj stavkih predstaviti širino problem atike, ki jo podaja drobna knjižica G. Valussija, enega najbolj znanih italijanskih geografov, direktorja inštitu ta za geografijo v Vidmu te r dobrega znanca in sodelavca slovenskih geografov. Avtor skuša s predstavitvijo nekaterih že objavljenih razprav aktualizirati svoja najvažnejša m nenja in poglede o italijanski in slovenski narodnostni m anjšini ob jugoslovansko-italijanski meji ter izposta­ viti nekatere probleme. Potreba po takem dejanju se je pokazala s sprejet­ jem osimskim sporazumov, ki pomenijo ovrednotenje dosedanjih prizadevanj obeh strani za boljše sožitje med obem a državama. V uvodnem poglavju je predstavljen razvoj geografskih proučevanj obm ej­ nega italijansko-jugoslovanskega obm očja in narodnostnih m anjšin, ki tu ži­ vita. Začetek proučevanj sega v sredo šestdesetih let z diplomskimi nalogami na tržaški univerzi, poročilom na kongresu italijanskih geografov v Rimu, posebno širino pa dobi s sodelovanjem z geografi iz SR Slovenije. Štirim srečanjem slovenskih in italijanskih geografov je posvečena precejšnja po­ zornost. Zadnji del uvodnega poglavja om enja številna srečanja na Tržaškem in Goriškem posvečena narodnostni problem atiki, katere je večinoma orga­ niziral Slovenski raziskovalni inštitu t v T rstu (Slori). V prvem poglavju, ki je ponatisnjeno poročilo z m ednarodne predkon- ference o m anjšinah v Nabrežini leta 1973, so postavljena nekatera izhodišča za proučevanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Drugi članek je referat, ki ga je kot soavtor skupaj z Vladim irjem Kle­ menčičem podal na m ednarodni konferenci o m anjšinah v T rstu leta 1974. Prikazuje odprto mejo med Italijo in Jugoslavijo ter njen pomen za obe m anjšini. V preostalih člankih, ki govorita o italijanski šoli v Istri in o bodočnosti italijanske etnične skupnosti v SR Hrvatski, objavljenih v reviji »Trieste« leta 1975 in 1976, avtor obravnava italijansko narodnostno skupnost predvsem s stališča gibanja števila učencev v teh šolah. V zaključnem poglavju je predstavljen položaj italijanske m anjšine po podpisu osimskih sporazumov, pri čem er avtor om enja vrsto stvari, ki vpli­ vajo na (neugoden) razvoj italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji (npr. prostorska razpršenost, psihološke razm ere, načine finansiranja kultur­ ne dejavnosti). Vedno znova se avtor vrača na problem upadanja vpisa v ita­ lijanske osnovne šole. Čeprav priznava, da bi bilo potrebno za razjasnitev takega stan ja proučiti širše družbeno-gospodarske razm ere, vendarle večkrat prehitro izvaja sklepe. To ni toliko kritika kot opozorilo, kako težavno je proučevanje m anjšinskih problemov, ko problem atika lahko zanese vsakega raziskovalca, da nehote vnese v svoje delo merico subjektivnosti. Če torej avtorjeve izjave gledamo skozi izrek: »razumeti, pomeni oprostiti«, potem bomo avtorju m orali oprostiti kar precej trditev, predvsem o položaju slo­ venske narodnostne skupnosti v Italiji. H krati pa nam bo to dober nauk, kakšne m oralne kvalitete zahtevajo take vrste raziskave. Da bi bilo kar naj manj podobnih spodrsljajev je potrebno vložiti še večje napore v razjasnje­ vanje socialnega, gospodarskega in kulturnega položaja pripadnikov narod­ nostnih m anjšin na obeh straneh m eje te r stalno p rim erjati rezultate. M arijan Klemenčič Troje del o sociologiji jugoslovanskega podeželja Vlado Puljiz: Eksodus poljoprivrednika. Biblioteka Sociologije sela. Izdal Centar za sociologiju sela, grada in prostora Institu ta za društvena istraživanja Sveučilišta u Zagrebu. Zagreb, 1977, str. 176. Med sociološkimi publikacijam i, ki se dotikajo aktualnih problemov po­ deželja, je tudi knjiga mladega in prodornega hrvaškega ruralnega sociologa dr. Vlada Puljiza. Delo, ki je nekoliko skrajšana in preurejena doktorska disertacija, zelo podrobno razčlenjuje oblike in posledice razslojevanja (de- agrarizacije) podeželskega (kmetijskega) prebivalstva, to je odtrganje ljudi od zemlje in njihove tradicionalne navezanosti na zemljiško posest. Vsekakor so to pojavi z nekaterim i izredno aktualnim i dogajanji, ki jih vključuje povsem upravičeno tudi geografija v sklop svojih proučevanj. Celotno vsebino knjige je razdelil pisec v tri zaokrožene dele. V prvem delu knjige, ki im a štiri tem eljna poglavja, sta prikazana razvoj družbene delitve dela in socialna diferenciacija km etijskega prebivalstva, kakršna sta se pojavljala v Evropi in še posebej pri nas v predindustrijsk i dobi. Osvetljene so posamezne sestavine tradicionalnega podeželja te r njegova socialna in go­ spodarska stru k tu ra (npr. rodbinska zadruga, avtarkija). Drugo poglavje pri­ kazuje in osvetljuje činitelje socialne in gospodarske deagrarizacije avtarkič­ nega podeželja. Med dejavnike, ki razkrajajo stare vasi in sprem injajo vaško življenje, prišteva avtor agrarno revolucijo (od 17. do 19. stol.) in osamosvoji­ tev posameznih hišnih dejavnosti, ki so sodile v sklop avtarkičnega gospodar­ stva (domača obrt za lastne potrebe ali za trg). Pomembno vlogo pri raz­ kroju stare agrarne struk tu re je imelo čedalje močneje uveljavljanje tržno- denarnega gospodarstva, ko so se sprem enile naturalne dajatve v denarne, vplivi trgovine na delitev dela, širjenje obrti, razvoj rudarstva, m anufakture te r prom eta, in navsezadnje še prodor in uveljavitev učinkov industrijske in prom etne revolucije. Vzporedno s tem i gospodarskim i sprem em bam i so doživ­ ljala m esta ponovni razm ah in gospodarski razcvet. Razvoj km etijskega gospodarstva je prikazan v tre tjem poglavju prvega dela knjige. Z razvojnega vidika sta osvetljena nastanek kmečkih gospodar­ stev in sprem injanje števila km etij s posebnim poudarkom na stanju v 19. in v začetku 20. stoletja. Na osnovi različnih podatkov avtor osvetljuje sočas­ no gospodarsko moč km etij in stopnjo gospodarne zaposlenosti ljudi po do­ m ačijah. Prikazani so prenekateri vzroki zadolževanja kmečkih domačij. Najzgodnejša akum ulacija kapitala in razvoj industrije sta prinašala za­ četne pojave razslojevanja na podeželje in odtujevanje km etijskega prebival­ stva od njegove lastne zemlje. Vzroki za to so predvsem v prodoru kapita­ lizma na podeželje, k jer je čedalje h itre je rastel sloj revnega vaškega prebi­ valstva. V tem procesu zgodnjega razslojevanja našega podeželja odkrivamo nastanek dninarjev in začetne pojave in oblike sezonskih selitev kmečkih ljudi.