Poštnina plačana v gotovini PRIMORSKA ORBA Leto III. — Št. 9. Ajdovščina, 1. marca 1947 Izvršitev zastavljenega plana zahteva, da mobiliziramo vse sile našega delovnega ljudstva, da bomo plan ne samo izpolnili, ampak tudi presegli. Cena 4 jugolire — 8 metrolir. Glavni odbor Osvobodilne fronte Slovenije je zasedal ^. Osrednja naloga Osvobodilne fronte |ef da organizirano zagotovi uresničitev gospodarskega načrta V ponedeljek dopoldne je bila v Ja ladinski dvorani v Ljubljani III. seja Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije. Poleg članov Glavnega odbora OF so prišli na sejo tudi delegati OF, predstavniki oblasti ter ustanov. Predsednik IOOF tovariš Jo-Vidmar je ob 9. uri otvoril sejo -u predlagal naslednji dnevni red, ki je bil soglasno sprejet: 1. naloge Osvobodilne fronte o izvedbi gospodarskega plana; 2. o organizacijskih °blikali dela OF; 3. delo OF na vasi: k sklepi. Nato je imel sekretar IOOF *ov Miha Marinko referat o nalogah Osvobodilne fronte o izvedbi gospodarskega plana. Tovariši! Osrednji problem, ki stoji pred OF, je naš plan; kako čim boljše in c*m prej vpeljati sistem planiranja v vse panoge našega gospodarstva in gospodariti po planu. Kakršni koli uaj bi že bili zunanjepolitični dogodki in problemi, oni so v tem momentu drugovrstni, vsa notranja politična vprašanja pa so v tesni vzajemni povezanosti z našimi gospodarskimi Problemi, v tej zvezi jih je treba tudi obravnavati. Prav tako velja tudi obravnavati zunanje politične probleme. Vsako stališče, ki ga naša jvezna vlada zavzema, bomo najboljše podprli z nadaljnjimi zmagami na notranjepolitični fronti. Na razvoju naših notranjih prilik se v precejšnji meri odločuje tudi naš odnos do inozemstva in obratno. Nedvomno nimamo v današnjem svetu v času podpisovanja mirovnih pogodb posla samo z ostanki fašizma, jnarveč je dejstvo, da vsa reakcija, čeprarv si tudi nadeva kakršne koli demokratične firme, povzema tipične fašistične metode in obl ike delovanja. Nagnana v škripec se za očuva-nje svojih pozicij poslužuje vseh sredstev. Razne male in velike imperialistične grupe brezobzirno nastopajo proti osvobodilnim gibanjem, Ponekod še v parlamentarnih oblikah, drugod v odprti oboroženi borbi. V času sklepanja miru imamo celo vrsto vojnih noprišč (Grčija, Indokina, •ndonezija, Kitajska). Povsod v svetu imperializma so več ali manj odprte vojne Resnični mir in živahno delo n« obnovi imamo samo v deželah, kjnr je ljudstvo prišlo z osvoboditvijo izpod fašizma tudi na oblast. Drugod pa so bile sile reakejie še toliko niočne, da se drže na oblasti, ker resnično demokratične sile niso do-volj prebujene, niso dovolj močne, enotne in odločne. Zato načelo, za katera so se narodi borili proti fašističnemu imperializmu, niso uveljavljena. To čutimo najbolj mi na našem lastnem narodnem telesu. Naše upravičene zahteve, po zaslugi teh reakcionarnih sil, zaenkrat še niso docela izpolnjene. Nekateri prikriti notranji so-vna/.niki skušajo iz tega kovati svoj Politični kapital, češ da našim zahte-vmn ni zadovoljeno zato, ker je na oblasti Komunistično partija. Dejstvo Pn je, da se je malokateri narod tako odločno boril za svoje pravice, kakor *0 se jugoslovanski narodi in da drn-žo boljše poti ni. Pot, ki nam jo priporočajo zunanji sovražniki in njihovi notranji skriti poborniki, ni pot nacionalne in socialne svobode, tem-jOČ pot v novo nacionalno in gospodarsko suženjstvo. Dejanski razlog za sovražen odnos inozemske reakcije do nove Jugoslavije je v tem, da se je °tresla njene gospodarske in politične nadoblasti. S podpisom mirovne pogodbe ob ponosni deklaraciji vztra-••nnjn na naših nacionalnih zahtevah, Jo vlada maršala Tita prispevala svoj največji delež k izgradnji mirn, dala Je svoj prispevek k naporom resnično demokratičnih držav in svobodoljub-"ih ljudstev, da se preprečijo nove vojne provokacije. Pokazala je svojo miroljubnost s težko žrtvijo. Da imamo v inozemstvu na eni strani zagrizene sovražnike, na drugi P« velike prijatelje in zaveznike, je samo potrditev, da smo na pravi poti Vgradnje našega doma. Zavedati se moramo vsi, da je to edina možna pot m kolikor bolj bomo utrjevali našo miotnost, kolikor hitreje bomo gradil; našo gospodarsko moč in urejeval; Paše notranje življenje — toliko bolj nomo rešpektirani od sovražnikov, to-i ho trdnejše bodo simpatije svobodo-Jubnih množic v svetu do nas. Zato Se poleg budnega spremljanja mednarodnih dogodkov ne dajmo motiti pri "nšem notranjem delu na razvijanju jjnšega gospodarstva, političnega in kaltuniega življenja. Ob samem sistemu planiranja, na | radi terorja vladajočega kapitalistič- ' osnovi katerega je izdana vrsta : nega razreda, tako tudi osvobodilna j uredb, se ne mislim podrobneje zadr- | borba sama in politična zmaga delov- ževati, to je stvar specialnega študija, ki ga je treba uvesti po vseh naših organizacijah. Naša dolžnost je, da izvedemo obširno podrobno kampanjo objasnjevanja planskega sistema kot celote in njegovega pomena za naše gospodarstvo. Omejili se bomo samo na nekaj osnovnih momentov, iz katerih se da jasno zaključiti, kakšne so prednosti planskega gospodarstva in v čem so objektivni in subjektivni pogoji, ki zagotavljajo možnost prehoda na plansko gospodarstvo. V kapitalističnem družabnem redu ne more biti govora o možnostih planskega gospodarstva. Tam vladajo sti-hijni zakoni, ki jih kapitalistična družba ne more niti odstraniti niti korigirati. Ti stihijni ekonomski t zakoni pehajo kapitalistično gospodarstvo, kakor koli se je ono organiziralo, v truste in koncerne, v imperialistične interesne sfere, v vedno hujše in pogostejše gospodarske krize, ki zavirajo razvoj produkcijskih sil, vodijo k uničevanju produkcijskih sredstev, povzročajo bedo, zaostrujejo družbena protislovja, slabijo pozicije vladajočega kapitalističnega razreda, zaradi česar uporablja vedno hujši teror nad delovnim ljudstvom in sili v osvajalne imperialistične vojne. Pogoj planskega gospodarstva je odstranitev osnovnega protislovja, ki je v kapitalistični družbi, t. j. nasprotje med družbeno produkcijo in privatno lastnino na družbena produkcijska sredstva in kapitalistično prilaščanje produktov družbenega dela ter odstranitev razreda izkoriščevalcev z oblasti in nacionalizacija osnovnih produkcijskih sredstev. V novi Jugoslaviji so ti pogoj; izpolnjeni. Z našo zmago v osvobodilni vojni je oblast prešla v roke ljudstva. V posebnih okolnostih naše osvobodilne borbe je večji del industrije prešel v roke države, postal občeljud-ska imovina, ker je naš osvobodilni boj bil hkrati tudi boj proti vsem de- nega ljudstva sama še ne bi mogla izvesti te prevzgoje do kraja, če ne bi začeli in izvedli preusmeritve gospodarstva na socialistično osnovo, ki bo materialna podlaga za vsesplošno prosvetno preosnovo delovnih množic vobče. Zato je popolnoma razumljivo, da uvajamo najprej plansko gospodarstvo, četudi razumsko za široke množice podroben način izvajanja plana še ni dojemljiv. Na praktičnem primeru našega planskega gospodarstva in na očitnih prednostih tega sistema za vse delovne ljudi se bodo množice mnogo lažje in prej miselno in prosvetno prevzgojile. Imamo sicer trenutno precej velike težave pri uvajanju planskega gospodarstva zaradi zaostajanja te miselne prevzgoje ljudi, naših kadrov in množic. Imamo tudi vrsto objektivnih ekonomskih ovir, ki jih bomo postopoma morali obvladati in premagati. Zato pa jasno sledi potreba usposabljanja OF in vseh njenih organizacij za učvrstitev družbene in gospodarske discipline, ki je pogoj za uspešno uvedbo planskega sistema gospodarstva. Stara miselnost, navada gledanja gospodarstva po kapitalistično, pomanjkanje pojmovanja pomena planskega sistema gospodarstva kot celote, pomanjkanje smisla za celoto, ozki egoizem tako posameznika kot podjetja, ustanove ali cele republike, povzroča vse tiste zle manifestacije, ki jih žigosamo z imenom par-tikularizem ali birokratski centralizem; pnrtikularizem se poraja iz ne-pojmovanja potreb celote; birokratski centralizem pa iz jemanja iniciative nižjim organom. Te težave, ki izvirajo iz razpoloženja ljudi, bomo premagali, če bomo organizirano izvajali planski sistem, utrjevali družbeno disciplino in prikazovali škodo, ki nam jo povzroča vsaka gospodarska nedisciplina — kapitalistično gledanje na gospodarstvo. Prav tako pa moramo razlagati lepe perspektive, ki jih odpira in omogoča planski sistem go uuj un invitivi itiui j piuii vadit ut*- 1 j « ”tl!SPN»'5e,pi.»Sk„ sospo.tarstvo „„j«o mlnih ..protiWih g**,’ večin. «{USS «;™'Cn»;£lCc!jfJaTe t« či» oli ”l,<>te ',Me "" "e™do "" nomska podlaga za naše plansko gospodarstvo razširjena. Uvajanje planskega sistema gospodarstva nam je omogočeno zaradi tega, ker je oblast v rokah ljudstva, ker so osnovna sredstva industrijske proizvodnje v rokah države. S tem so uresničeni ti osnovni pogoji, da je glavn; del našega gospodarstva postal družbeno gospodarstvo. Ustvarjene so objektivne možnosti za preusmeritev tega gospodarstva po planu. Te globoke družbene spremembe se pri nas vrše v treh etapah, ki se med seboj izpre-pletajo in so med seboj v tesni pogojni zvezi. Politična revolucija je za nami, izvršena je z našo nacionalno osvoboditvijo, s katero je delovno ljudstvo prišlo na oblast in prevzelo osnovne komandne pozicije tudi v gospodarstvu. Zdaj smo torej v izvajanju gospodarske revolucije, ko gospodarstvo usmerjamo na socialistično osnovo _ v specifičnih pogojih našega razvoja. Brez te gopodarske preusmeritve tudi politična oblast v rokah delovnega ljudstva ne bi mogla biti trajno zajamčena. Brez te osvojitve oblasti in brez osvajanja komandnih pozicij v gospodarstvu ta preusmeritev v načrtno gospodarstvo t. j. na socialistično osnovo, ne bi bila mogoča. S tem preusmerjanjem našega gospodarstva na plansko, v bistvu socialistično osnovo, bomo lažje izvršili do kraja tudi revolucijo prosvetne prevzgoje ljudi, ki pa je po svoje najtežja in najdolgotrajnejšn. Uspešna izvršitev te revolucije, miselna prevzgoja ljudi, množic bi bila nemogoča brez predhodne zmage politične in_ gospodarske revolucije. Proces miselne prevzgoje ljudi, množic je sicer dolg proces, ki se ni začel z momentom začetka naše osvobodilne borbe, ampak davno prej. Redki veliki duhovi, kakor na primer Ivan Cankar pr; nas, so vendar že pred desetletji nastopili in iskali pot iz zmede kapitalističnega gospodarstva. Komunistična partija je že pred desetletji začela s to miselno prevzgojo ljudi, ki je z osvobodilno vojno začela dobivati večji obseg. Toda kakor pred vojno ni mogla ta prevzgoja imeti večjega uspeha za- daljujejo po starem jn povzročajo anarhijo v našem gospodarstvu. Naš sistem planskega, gospodarstva je tak, da obenem* vključuje v korist celote interes vsake republike, vsakega resorja, vsake glavne uprave, vsake tovarne, vsakega okraja in kraja, vsake organizacije in posameznika. To je princip stimulacije, to je soudeležba na dobičku v ožjem in širšem smislu. Trenutne težave so samo začetne težave. Težko in za mnoge nepojmljivo se zdi zato, ker je stvar nova. Toda v državnem sektorju bodo vse te težave nezaupanja in nepoj-movanja smisla in svrha plana v par mesecih premagane. Prevladati moramo samo preostali nered, ki še vlada v posameznih podjetjih in ustanovah in prepričati vodeče funkcionarje in uslužbence, ki mislijo, da bodo mogli kar koli delati po svoje. Pogoj plana je evidenca. Na splošno nismo mogli v prvem in drugem letu pristopiti k planskemu gospodarstvu, ker plansko gospodarstvo zahteva točno evidenco, ki je mi v začetku niti v glavnem nismo imeli. Perioda, ki je za nami, je perioda pripravljanja pogojev za planiranje. V tej dobi smo morali zagotoviti ta pogoj, ugotoviti, kaj imamo, s čim razpolagamo, da bi mogli opredeliti vj-šino gospodarskih nalog, ki bi z ozirom na razpoložljiva produkcijska in materialna sredstva bile ostvarljive. Ker smo izpolnili dva pogoja: da je oblast v rokah ljudstva, da so osnovna produkcijska sredstva v rokah ljudstva, smo prišli do tega, da moremo začeti obvladat; in upravljati z objektivnimi ekonomskimi zakoni. Socialistično plansko gospodarstvo je nasprotje anarho-kapitalističnega gospodarstva. V kapitalističnem gospodarstvu ne more biti govora o obvladovanju objektivnih ekonomskih zakonov, ki tam delujejo stihijno. V našem gospodarstvu ti zakoni ne delujejo več stihijno. Družbeno gospodarstvo — naše načrtno gospodarstvo se jim stavlja po robu. V kapitalizmu vlada slep anarhičen zakon, ker se proizvaja blago izključno v svrho privatnega prilaščanja, proizvaja se v svrho dobička, ne pa v svrho zadovoljitve potreb ljudi. V našem planskem gospodarstvu pa se proizvaja v svrho zadovoljitve potreb ljudi in se proizvaja po planu. Proizvajamo, kar najbolj potrebujemo, ne proizvajamo samo zato, da bi imeli dobiček. Sicer ne moremo po svoji volji, kakor bi sami želeli, lomiti objektivne nujnost; prirodnih zakonov, ki predstavljajo za nas določene ekonomske omejitve našemu gospodarskemu razvoju. Toda ker v naprej ugotavljamo te objektivne nujnosti, smo v okviru teh v stanju zbirati sredstva za postopno premagovanje in odstranjevanje teh objektivnih omejitev našega ekonomskega razvoja. Ne moremo n. pr. v enem letu postati industrijska dežela, ne moremo hitreje zadovoljiti vseh naših potreb, ker še nimamo dovolj osnovne težke industrije, da bi sami proizvajali produkcijske stroje, nimamo še dovolj odprtih vseh virov naših surovin, ker nam primanjkuje tehničnih kadrov, kvalificiranih in celo navadnih delavcev. V mnogih primerih smo še navezani na inozemstvo, da tam kupujemo stroje in surovine, ki jih mi ne posedujemo oziroma še ne moremo producirati. Nimamo cele vrste opreme za naše velike plavže, martinarne, nimamo dovolj tračnic, nimamo dovolj električnih turbin, nimamo mnogo drugih aparatov, finih strojev za proizvodnjo, mehaničnih sredstev produkcije. Vse to moramo kupiti v inozemstvu in to samo z devizami. En del inozemstva nam ni naklonjen, ker ga boli, da je naša država prenehala biti njegova interesna sfera, zato nam tam delajo ovire, stavljajo težke pogoje za svoje trgovske odnose z nami. Mi pa hočemo očuvati našo gospodarsko neodvisnost, t. j. ne moremo dati nikakih koncesij na celotno naše gospodarstvo za ceno nekih posojil, ki bi nam jih bili pripravljeni dati v inozemstvu. Sistem imperializma je tak, da daje posojila, imeti pa mora zato garancijo, to se pravi, da se in-tabulira kakor banka, povrhu bi pa še hoteli odločevati, za kaj smemo njihovo posojilo porabiti. Dobavljali bi nam kolesa, radioaparate in slično, kvečjemu opremo za lahko industrijo, nikakor pa ne za težko. S tem bi pa riskirali našo neodvisnost. To so objektivne omejitve, ki so izven in proti naši volji. Mi zavestno iščemo izhoda iz teh objektivnih omejitev, zbiramo vse razpoložljive previške za izvoz zato, da uvažamo samo tisto, kar nam je najbolj potrebno za našo lastno industrializacijo. Začeli smo graditi najprej tiste tovarne, ki bodo proizvajale stroje in sredstva za opremo drugih tovarn. V našem petletnem planu bomo celo mogli izvršiti več, ker imamo že relativno močnejšo industrijsko podlago, ki nam omogoča še hitrejši tempo industrializacije v korist celokupnosti jugoslovanskega gospodarskega prostora. V našem republiškem planu samem 'gresta več kot dve tretjini v industrijo. Pogoj obvladanja ekofiomskih zakonov je, ustvariti si ekonomski temelj našega blagostanja. Toda čeprav smo postavili zadovoljitev naših kulturnih potreb na drugo meso, da smo se n. pr. v šolstvu osredotočili skoraj izključno na otvoritev tehničnih srednjih in višjih šol, da bi si zagotovili kadre za razvoj našega gospodarstva, naš; napori vendarle niso taki, da bi tudi trenutno zahtevali zmanjšanje življenjskega in kulturnega standarda našega delovnega človeka. Naš sistem gospodarstva je tak, da se sproti z dvigom naše industrije dviga tudi materialno blagostanje. Ker smo postali gospodarji svojih lastnih družbenih odnosov, lahko torej tudi upravljamo in korigiramo ekonomske zakone. Naše planiranje jn državna uprava nad osnvnim gospodarskim življenjem omogoča kontrolo in uspešno intervencijo povsod tam, kjer se še pojavi kapitalistična stihija. V državnem sektorju proizvodnje in trgovine ter več ali manj tudi v zadružnem sektorju bomo ob primerni budnosti in mobilizaciji upravno tehničnega osebja in naših aktivistov razmeroma dosti laže upravljal; gospodarstvo po planu zlasti še, ko se bo v celoti uveljavil ta planski sistem, ki ga sedaj uvajamo. V industriji in državnem sektorju sploh imamo vrsto povoljnejših pogojev ih okoliščin, ki bodo lajšali uspeh pri realizaciji plana. Vsi delavci več ali manj razumejo, da je v kapitalističnem gospodarstvu raslo bogastvo in izkoriščanje delavcev in da je to danes drugače, da dobiček ne gre več v žepe privatnih kapitalistov in izkoriščevalcev, da gredo vsi previški ustvarjene vrednosti v skupn; fond za kritje občih državnih potreb, za našo obnovo — za razširjanje naše produkcije, to se pravi, za razvijanje naše industrije, da večji donos dela daje tudi večje nagrade in boljše delovne in življenjske pogoje. Princip stimulansa, po katerem bo delavec tem boljše nagrajen, čim večja bo storitev, da bodo tovarniški in obrtni delovni kolektivi kot celota koristniki doseženih planskih in nadplanskih Nadaljevanje na 4. strani. Referat tov. laneza Hribarja na seji Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije Delo Osvobodilne ironie na vasi SKLEPI Glavnega odbora OF Slovenije Glavni odbor Osvobodilne fronte Slovenije je na svoji seji dne 24. februarja 1947 glede na sedanji gospodarsko-politični položaj in na osnovi referatov Tov. Janez Hribar je v svojem referatu o delu OF na vasi med drugim dejal: Državni gospodarski plan, ki pomeni konec starega anarho kapitalist iène ga gospodarstva, pomeni tudi na vasi ogromno spremembo v dosedanjem razdrobljenem in nenačrtnem gospodarstvu. Zato je treba tudi izvedbi plana v kmetijstvu posvetiti izredno veliko pažnjo. Pred organizacijami OF na vasi stoje odgovorne naloge, ker ga bodo morale popularizirati tako, da bo vsak deloven človek na vasi razumel velikanski pomen, ki ga ima plan za razvoj in napredek na vasi. Naloga političnega vodstva na vasi je, da tako zaktivizira delovne množice vasi in s tem že v naprej prepreči razdiralno delo ljudski oblasti sovražnih elementov. Dosedanji razvoj je pokazal, da je tudi na vasi med poštenim delovnim ljudstvom dovolj smisla in razumevanja za vse gospodarske ukrepe, ki jih izvaja ljudska oblast, kjer koli je bila dovoljna aktivizacija OF. Samo neaktivnosti naših organizacij na vasi moramo pripisati, da je ponekod sovražnim elementom uspelo zbegati poštene delovne ljudi, da niso aktivno sodelovali, temveč pasivno stali ob strani. Plan ima nalogo vključiti v celotni gospodarski sistem tudi kmečkega proizvajalca. Plan vnaša tudi v kmečko gospodarstvo tisto sigurnost, ki bo rešila kmeta negotovosti, v kakršni je živel v starem anarho-kapitalističnem gospodarstvu, Lahko rečemo, da pomeni gospodarski plan, ki ga uvaja naša ljudska država, dejansko gospodarsko svobodo, kaže mu pot v bodočnost, kjer ne bo odvisen ne od gospodarske krize ne od raznih špekulantov. rian bo določal, katere vrste kultur je treba sejati in za te kulture bo že v naprej določen trg. Z raznimi industrijskimi in trgovskimi podjetji bo kmečki proizvajalec skl nil pogodbo, po kakšni ceni in pid kakšnimi pogoji bo prodal svoje presežke. Nesigumost, ki ga je težila in mu povzročala skrbi v anarhičnem gospodarstvu, je z uvajanjem plana odstranjena. Cene kmetijskih in industrijskih produktov ne določajo več karteli in trusti, temveč se določajo po načrtu, ki stremi za tem, da so te cene čim bolj skladne. Cene so trdno določene in jih ne more ogrožati nikakršna špekulacija. Nesigur-nost, ki je kmeta težila in mu povzročala težke skrbi, je s tem odstranjena. i V vrste OF spadajo prav vsi pošteni in delovni ljudje, vsakdo, kdor si želi boljše in srečnejše bodočnosti delovnega ljudstva. Nobenega razloga ni, da bi bil zaskrbljen srednji ali pa celo mali kmet : in delovni obrtnik. So pa tud' primeri v nekaterih naših odborih, da so se vanje vrinili razni de-lomrzneži, kričači in pijanci, skratka ljudje brez ugleda, ki skušajo terorizirati in hruliti z »reakcionarji« poštene in dobre gospodarje v vasi. Mnogo ljudi prav na ta način odbijamo od sodelovanja v naših političnih organizacijah in jih na ta način pasiviziramo. Namesto, da bi bila OF na vasi tisto zdravo in živo jedro, okrog katerega bi se zbirale delovne množice vasi, od koder nej bi prihajala iniciativa za vso gospodarsko in politično delavnost, je pa mnogokrat zagovornik osebnih interesov posameznikov. Treba je spremeniti to stanje in razgibati vse poštene ljudi na vasi. Razširiti je treba bazo OF in vključiti v aktivno delo v organizaciji OF vse ljudi, katerih interesi so skladni z linijo 01’, ki je linija delovnega ljudstva. Zdravo jedro delovnih kmečkih množic bo dovolj krepko, da bo onemogočilo delovanje škodljivih elementov. Naravnost zločin je, da puščamo tako število volivcev ob strani, da niso aktivno vključeni v organizacijo Osvobodilne fronte in da ne sodelujejo pri reševanju vseh važnejših vprašanj, ki se tičejo njihovega kraja in njihovih gospodarskih interesov. Že prej ~mo govorili o zadružništvu, toda ugotoviti je treba še enkrat, da se zadružništvo ne razvija tako, kot bi bilo potrebno. Razni elementi ovirajo ustanavljanje novih zadrug in pravilno delovanje dosedanjih. V vodstvu mnogih zadrug sedijo ljudje, ki izkoriščajo zadruge v svoje osebne namene, poneverjajo zadružno premoženje in onemogočajo vpogled zadružnikom v poslovanje zadruge. Tako stanje v zadrugah more spremeniti množična kontrola in aktivnost ljudskih množic, ki bodo smatrale zadruge za svoje organizacije ter iz njih pognale vse špekulante. Osvobodilna fronta na vasi mora biti krepka pomoč KLO. Pri različnih akcijah, ki jih mora izvesti KLO, kakor setvena kampanja, odkupi presežkov itd., mora sodelovati organizacija OF. Izvajanje teh uredb in raznih akcij uspe le tedaj, če so politično dobro pripravljene. Toda izvedba plana, določanje, koliko in kaj nekdo seje in uspešen odkup, je silno otežkočeno, dokler imamo opravka s stotisoči gospodarstev, razdrobljenih na milijone parcel. Treba je pristopiti k novemu načinu gospodarjenja, ki bo omogočil izvedbo teh načrtov. Strojna obdelava je uspešna le na velikih kompleksih. Mi smo v tem pogledu še na začetku, nova industrija nam bo šele omogočila mehanizacijo in elektrifikacijo kmetijstva. Pravilna planska razdelitev kultur in odkup kmečkih presežkov, sklepanje pogodb s producenti je lahko uspešno le, če so mali producenti povezani preko različnih zadružnih oblik. Najemanje strojev pri strojni postaji je cenejše in enostavnejše, ako to opravi zadruga, v kateri so združena privatna gospodarstva, čeprav samo žar di obdelave zemlje, pridelek pa da ostane individualna last. Kmetijsko obdelovalnih zadrug imamo lahko več tipov, ki bodo prilagojene mentaliteti zadružnikov in krajevnim terenskim prilikam. Dalje imamo kmečke zadruge, ki na razne načine povezujejo male proizvajalce, ki bodo s tem omogočale lažjo izvedbo plana. Živinorejske, lesne, sadne in še nekatere vrste zadrug, ki že obstojajo, se bodo bližn:' bodočnosti še močno razširile. Naloga teh zadrug je, v produkciji povezovati, čeprav v rahli obliki, razne male producente ter te produkte skupaj prodajati brez posrednika, bodisi državi ali pa direktno kon-zumentom. Tak način gospodarstva pa marsikomu ni všeč, ker pomeni konec eksploatacije s strani raznih vaških magnatov, ki so si kopičili in večali svoje premoženje ob vse večjem propadanju malih m srednjih kmetov. Delovanje teh, ljudski oblasti sovražnih ljudi, prihaja povsod na vasi do izraza, posebno pri odkupu pridelkov, pri plačevanju davkov, uvajanju nove zadružne linije itd. Vsakemu poštenemu 'oveku je jasno, zakaj je potreben načrten .odkup kmečkih pridelkov. Ti elementi pa hočejo prosto trgovino s kmečkimi pridelki, da bi uganjali xrno borzo in spravljali skupaj visoke dobičke na račun delovnih množic, ki bi bile prisiljene zaradi tega stradati. Take primere je treba obravnavati na javnih sestankih. Treba Je delovnim množicam na vasi jasno in razločno povedati, kdo spada v ljudske odbore in odbore OF. Ne more biti iskren pristaš OF tisti, ki hoče na vasi in v državi nespremenjene razmere, kot v stari Jugoslaviji. Nas ne sme moti'/ dejstvo, da so nekateri teh ljudi, ki so danes sovražni do politične linije OF, med narodno osvobodilno borbo bili pozitivni, toda njihovo sedanje zadržanje pa jasno dokazuje, da so bili sicer nasprotniki okupatorja, da pa so si želeli povratka starega predvojnega stanja. Brez dvoma je tako stališče v nepomirljivem nasprotstvu z interesi delovnih množic, ki so se borile proti okupatorju in njegovim pomagačem, ter so bile trdno odločene vzpostaviti ljudsko oblast. Z ustanavljanjem lokalnih podjetij dobivajo KLO zopet nove naloge. Ta podjetja, ki bodo služila krajevnim odborom za krepitev ')ihove davčne moči in za zbiranje sredstev, ki jih bodo ljudski odbori porabili v razne koristne svrhe, bodo uspevale le tedaj, če bodo pod pravo masovno kontrolo. V vsej državi se uvaja tekmovanje na vseh področjih dela. Tudi na vas moramo vnesti zdrav tekmovalni duh. Napraviti je treba tekmovalni načrt za izvedbo plana na vasi in za čim boljšo obdelavo zemlje pri pomladanski setveni kampanji. V tej setveni kampanji naj tekmujejo med seboj vasi, katera bo bolje in hitreje izvedla kampanjo za pomladansko obdelavo zemlje in tekmovanje za razširjanje novih kultur, ki jih predvideva plan. Ko govorimo o uspešni obdelavi zemlje, moramo razviti široko propagando za strojno obdelavo. Tudi na tem področju naj se razvije tekmovanje, katera vas bo več svoje površine obdelala s traktori' in modernimi stroji, katera bo prej sklenila pogodbo za obdelavo zemlje s strojno traktorsko postajo in tako omogočila traktorski postaji načrtno delo. Na podeželju sc ustanavljajo državne traktorske postaje in traktorske brigade. Tudi te postaje in stanice brigad morajo služiti našemu kmečkemu ljudstvu, ne samo, da mu izorjejo zemljo, temveč morajo postati nekak tehnični svetovalec. Strokovnjaki, ki bodo zaposleni na postajah in brigadah, bodo morali biti na razpolago s strokovnimi, tehničnimi nasveti, ki jih bo lahko deležna vsa bližnja okolica. Organizirati bomo morali na teh stanicah redne sestanke, kjer bodo ljudje deležni strokovnega pouka, zlasti glede strojno-traktorske obdelave. Kjer bo na razpolago agronom, bo istotako moral vsej svoji okolici pomagati pri izvedbi setvenega plana, pri melioracijah, pri pravilnem plodoredu, pri organizaciji semenske službe, vzgoii plemenske živine itd. Istotako morajo postati drž. kmet. posestva središča za strokovne in tehnične posvete. Judi tu naj bi se naši kmetje, gospodarji in zadružniki zbirali in se pogovorili o vseh vprašanjih modernega gospodarstva. Spričo teh nalog moramo poživiti delo OF in njenih masovnih organizacij. Poživiti je treba tudi kulturno, prosvetno in politično vzgojno delo na vasi. Naše kulturno prosvetno in politično vzgojno delo na vasi mora biti usmerjeno vedno tako, da bo vzgajalo delovne zavedne državljane, ki bodo znali reševati probleme svojega kraja in aktivno sledili razvoju države. Naše kulturno prosvetno delo na vasi mora biti živo in se pečati z vsakdanjimi problemi, ki zanimajo ljudi, mora poglabljati stike med mestom in vasjo. Prav nobenega smisla nima filozofirati o politiki po vseh mogočih deželah, ne pa se zanimati za razmere ,ki vladajo pri nas doma. Treba je aktivno pritegniti učiteljstvo, kar ga je naprednega na vrši, ki j pomaga pri našem kulturno prosvetnem delu. Istotako naj pomaga pri vzgoji mladine v mladinskih organizacijah. Kulturno prosvetno delo na vasi je potrebno, da se dvigne kulturni nivo kmečkega prebivalstva. OF mora dajati pobudo za ustanavljanje teh kulturno-prosvetnih organizacij, skrbeti pa mora tudi za njihovo delovanje, da bo to delovanje aktivno in vzgojno in da bo vsebina kulturnega dela na prvi liniji, da bo kulturno delo resnično služilo prevzgoji množic. Da se delo na vasi še bolj razgiblje, bo treba organizirati kmečke razstave, kmetijske festivale v narodnih nošah, razne fizkulturne prireditve iz vrst kmečkega ljudstva. Zelo malo so tudi razširjena predavanja s skioptičnimi slikami, kar je zelo važno v naši propagandi in v našem vzgojnem delu. Treba je tudi vzbuditi zanimanje za dopisništvo, naše politično in okovno časopisje. Potrebno bo organizirati skupne obiske naših kmečkih zadrurf za skupno obdelavo zemlje. Tu se bodo obiskovalci prepričali o prednosti zadružnega gospodarstva in možnosti strojne obdelave, ki jo rogoča šele tak velik zadružni kmet. obrat. Tudi bi bili koristni skupni obiski naših tovarn, kjer bi se pobliže seznanili in pogovorili o vseh problemih med seboj kmetje in delavci. Veliko več pozornosti kot do sedaj je treba na vasi posvetiti vzgoji kmečke žene in kmečke mladine. Tako žena kot mladina naj bi bila od naših organizacij deležna tiste podpore, ki je potrebna, če hočemo, da bo šla v svojem razvoju hitro naprej in '.ako je nemalo primerov, da so naše kmečke žene pa tudi kmečka mladina pod vplivom reakcionarne propagande. Isto velja za mladino, Mladina, ki je bila v boju v prvih linijah in je nesebično žrtvovala za svobodo svoje najboljše borce, ta mladina tudi pri gradnji domovine in v gospodarskem boju, ki ga bije nova Jugoslavija, zopet koraka na čelu. Mladina bo pri vseh nalogah aktivno sodelovala, ako jo bomo na pravilen način pritegnili k delu. Pri akciji za čiščenje sadnega drevja je treba dati pobudo za snovanje delovnih brigad, ki bodo pomagale pri čiščenju sadnega drevja. Tudi pri uničenju koloradskega hrošča bo potrebna pomoč mladine. Kmečka žena kakor tudi kmečka mladina je sedaj stala ob strani ravno zaradi neaktivnosti OF na vasi. V bodoče je treba tako kmečki ženi kot mladini posvečati izredno pažnjo. Skrbeti, da bodo žene kakor mladina deležni kulturno prosvetne vzgoje in da se bodo živo zanimali za vse gospodarske, politične in kulturne probleme vasi. Ogromne so naloge ki so postavljene pred organizacijo Osvobodilne fronte na vasi. Te naloge bo OF rešila le tako, da bo na pravilen način pritegnila h konstruktivnemu delu vse pošteno misleče ljudi. in diskusije sprejel sledeče sklepe: L 1. Na državnem gospodarskem sektorju morajo organizacije OF zastaviti vse sile, podvzeti vse organizacijske ukrepe in primerno uskladiti oblike organizacije in metode njihovega dela s sistemom našega planiranja, zato da bo planiranje uvedeno v vseh podjetjih in ustanovah v času postavljenih terminov in da se bodo po planu postavljene naloge pospešeno izvrševale. 2. S polnim razumevanjem celokupnih interesov naše države se mora Oj neprestano boriti za to, da se izloči vsaka špekulativna trgovina in prikrivanje življenjskih potrebščin in da se vestno in čim hitreje izvršujejo vsa navodila o odkupu in planski razdelitvi poljedelskih pridelkov. 3. Vse organizacnje OF so dolžne objasnjevati vse mere, ki jih zahteva naš plan in ki vodijo k sigurni eksistenci vsakega našega delovnega človeka, najsi bo delavca, nameščenca ali privatnega producenta kmeta in obrtnika. II. 1. Osvobodilna fronta naj odslej vrši svoje delo neposredno preko strokovnih, gospodarskih, stanovskih, kulturno-prosvetnih, mladinskih in ženskih of" ganizacij in ne ločeno od njih. Odbori Osvobodilne fronte v industrijskih centrih, mestih, trgih in vaseh morajo predstavljati politično vodstvo njihovega področja in s tem vseh organizacijskih oblik javnega udejstvovanja naših delovnih množic. 2. Izvedejo naj se po vseh organizacijah Osvobodilne fronte čim prej volitve v nove odbore. Istočasno naj se izvrše volitve v okrajne plenume OF, W naj predstavljajo širok delovni in vodstveni politični aktiv okraja. 3. K pripravam za volitve v nove odbore naj se pritegnejo predstavniki delovnih plasti našega naroda z gospodarskega in upravnega državnega področja, kakor tudi s področja privatnega delovnega sektorja. Terenske in okrajne organizacije OF naj že sedaj izločijo iz svojih odborov vse tiste poedince, ki s svojin nepravilnim ravnanjem preprečujejo širino Osvobodilne fronte in njeno smotrno delo. 4. Mestne organizacije Osvobodilne fronte naj se prilagodijo upravni teritorialni razdelitvi mestnih področij ter naj izločijo iz svojega organizacijskega sestava vse organe in funkcije, ki so temeljile na poedincih. Za vodstvo mesta kot celote, mestnih rajonov in terena naj mesta izvolijo plenume in odbore, ki naj predstavljajo kolektivne vodstvene politične organe vseh organizacij in prebivalcev njihovega terena. 5. Odbori naših množičnih in strokovnih organizacij so skupaj z odbori Osvobodilne fronte dolžni regulirati vprašanja množičnih sestankov, kakor sestankov in sej aktivistov OF. Sestanki in seje naj se vrše v okviru matične organizacije, študij pa naj bo organiziran enotno za vse pristaše OF, tako da bo vsak poedinec vključen samo v en študijski krožek in da se na ta način ukine dosedanja praksa, po kateri je član OF študiral isto materijo v več različnih krožkih ali organizacijah. • 6. Organizacije Osvobodilne fronte morajo ustvariti možnost, da bo mladina v letošnjem letu z uspehom dovršila svoje šolanje in dà bo zastavila vse svoje sile za izvajanje gospodarskega načrta s široko organizacijo delovnih brigad. Proga Šamac—Sarajevo naj bo za našo slovensko mladino največja in najčastnejša tekmovalna naloga v letošnjem letu. 7. Zaradi pospeševanja konstruktivne kritike naj Izvršni odbor organizira javno tribuno in k sodelovanju pritegne vodilne funkcionarje, IIL 1. Z aktivizacijo vseh delovnih ljudi na vasi je treba politično in organizacijsko utrditi odbore OF v vaseh tako, da bodo sposobni izvrševati naloge, ki stoje pred Osvobodilno fronto v zvezi s planom. Odbori OF na vasi morajo biti iniciator najrazličnejših organizacijskih oblik povezovanja in aktivnosti vseh delovnih ljudi in istočasno povezovati delovanje kmetskih, kulturno-prosvetnih io zadružnih organizacij, dajati politično vsebino njihovemu delu in jim ustvarjati perspektive. 2. Aktivisti OF morajo v bodoče mnogo več svojega dela usmeriti k reševanju konkretnih politično-gospodarskih in kulturno-prosvetnih nalog na vasi. 3. Pri Izvršnem odboru Osvobodilne fronte se ustanovi kmečka komisija, ki bo dajala konkretno pomoč organizacijam in aktivistom pri njihovem delu na vasi. GLAVNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE. Ljubljana, dne 24. februarja 1947. PNOO za Slov. Primorje in Trst je izpolnil svojo zgodovinsko nalogo Ob razpustu PNOO naroča: ljudske množice, ki bodo ostale izven mela FLRJ, nai ohraniio svolo enotnost in nai se že tesneje strnejo okoli SIJU! S podpisom miovne pogodbe z Italijo je Pokrajinski narodno-osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst dovršil svojo zgodovinsko nalogo. Člani PNOO-ja so se v nedeljo, dne 23. februarja t. 1., zbrali v Trstu k poslednji seji, na kateri so pregledali delo PNOO-ja od njegove ustanovitve in sklenili, da se sedaj, ko v novih okoliščinah ne more več vršiti nalog, katere mu je poverilo primorsko in tržaško ljudstvo, razide. Predsednik Glavnega odbora PNOO-ja za Slovensko Primorje in Trst, France Bevk, je ob zaključku zadnje seje med drugim dejal: »Pokrajinski narodno-osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst je s podpisom mirovne pogodbe z Italijo dovršil svojo zgodovinsko nalogo. Razhaja se v zavesti, da je storil vse, kar je bilo mogoče, da bi bilo vprašanje Julijske krajine rešeno v duhu p-ivičnosti. Iskrena demokratična čustva, ki so ga vodila skozi vso dobo njegovega obstoja, mu narekujejo, da tudi v sedanjem položaju dejansko prispeva k miru.« PNOO za Slovensko Primorje in Trst je nato izdal naslednji odlok: »Zaradi mednarodne odločitve, da se SLOVENSKI DEL JULIJSKE KRAJINE razdeli med FLRJ, Republiko Italijo in Svobodno tržaško ozemlje, se Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor razhaja, ker mu je s to razdelitvijo onemogočeno izvrševanje nalog, za katere ga je primorsko in tržaško ljudstvo izvolilo.« Na primorsko ljudstvo pa je PNOO ob tej priliki izdal naslednji proglas: »Pokrajinski narodno-osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst j« na seji Glavnega odbora dne 23. februarja t. 1. soglasno sklenil, da se razide. Ob tej priliki se s ponosom ozira na pot, ki jo je prehodil od dne, ko je bil sredi najbolj krvave borbe proti okupatorju postavljen od ljudstva kot njegova najvišja naredbodajna in izvršna oblast, da dela v njegovo korist in pred vsen> svetom zagovarja njegove pravice. Izjavlja s poudarkom, da je po svojih najboljših močeh vestno vršil svojo dolžnost v boju za demokratične pravice, za napredek in blagostanje prebivalstva tudi tedaj, ko mu je v coni A bila odvzeta oblastven» funkcija. Ni mogel pristati na sodelovanje za ceno rušenja ljudske oblasti in njenih ustanov, da bi s tem ne grešil proti načelom demokracije in izdal koristi ljudstva, ki mu je z izvolitvijo izkazale svoje zaupanje. Medtem ko so bile v coni B, kjer je ljudska oblast neokrnjena, izvedene mnoge važne socialne in gospodarske reforme, se je moral PNOO na ozemlju cone A omejevati po večini na ljudsko samopomoč, na predloge, navodila ter nasvete in na proučevanje problemov, k> so se pojavljali na terenu, ne da bi jih mogel uspešno reševati. Kljub vsem zaprekam in težavam je PNOO tudi v najtežjih trenutkih ostal zvest načelom, ki so ga sredi borbe poklicala v življenje, istočasno pa je zastavljal vse svoje moči in sposobnosti za to, da bi bila svetovna javnost pravilno poučena o razmerah v naši deželi, o željah in težnjah njenega prebivalstva, da h> bila dosežena pravična rešitev vprašanja bodoče pripadnosti Slovenskega Pr»' morja in Trsta. Krivdo za to, da so bila znova pogažena demokratična načel» pravičnosti, nosijo pred zgodovino tiste zapadne sile, ki so nam zaradi svojih imperialističnih teženj vsilile svojo voljo. Ponavljamo, kar smo poudarjali že večkrat, da se primorsko ljudstvo ne bo nikoli sprijaznilo z odločitvijo, ki jc v ostrem nasprotju s pravico in njegovimi življenjskimi koristmi. Množicam, ki s° se toliko žrtvovale za svojo svobodo in bile prevarane v svojih upih, ne bo mogel nihče braniti, da se ne bi z vso odločnostjo dalje borile za svoje ctlj»-Politična zrelost, s katero gledamo na dogajanje, nam narekuje, da bomo tudi J neosvobojenih krajih s sodelovanjem vseh pozitivnih sil delali za pomirjenje in za ustvaritev boljših življenjskih pogojev prebivalstva. S tem, da je bila po mednarodni odločitvi proti volji ljudstva enotnost Slovenskega Primorja in Trsta nasilno raztrgana na tri dele, katerih vsak bo živel svojo usodo, je PNOO izgubil v poverjeni obliki svoj smisel ter je dovršil svojo zgodovinsko nalogo. Ko se razhaja, se za izkazano polno zaupanje toplo zahvaljuje prebivalstvu slovenske in italijanske narodnosti, ki ga je kljub vsem oviran» in težavam podpiralo, ga spoštovalo in z njim najtesneje sodelovalo. Tistim množicam, ki ostanejo izven meja Jugoslavije, vneto priporoča, naj ohranijo bolj kot kdaj prej svojo politično enotnost in se še tesneje strnejo okoli Slovensko-it»' lijanske antifašistične unije in naj za uresničenje njenega programa nadaljujejo Z borbo. Naj se z zaupanjem naslonijo na napredne sile nove Jugoslavije, kajti 1» z zvestim sodelovanjem vseh demokratičnih sil doma in v svetu bodo kdaj v bodočnosti lahko praznovali popolno zmago svojih teženj. PNOO se poslavlja 2 željo, da bi bil ta cilj, ki je bil tudi cilj njegovih naporov, čim prej dosežen ▼ trajno pomirjenje in srečo primorskega ljudstva.« „Vsi na progo“ je geslo naše mladine, „Vse za progo" je geslo našega ljudstva Že v prvem dnevu tedna naših brisad je ljudstvo zbralo mi 1 milrcst lir »Opremili bomo naše mladinske brigade za progo Šamac—Sarajevo«, s tem geslom se je ljudstvo Vzhodno-Primorskega okrožja že mesec dni pripravljalo na »Teden za naše brigade« od 23. februarja do 2. marca, v katerem bomo zbrali denar in razno opremo, ki jo potrebujejo mladinske delovne enote. Na zborih volivcev, na agitkah v tovarnah, na sestankih mia dine in žena, povsod so razpravljali o tem, kako gradnja druge mladinske proge predstavlja temeljno gradnjo v prvem letu petletnega gospodarskega načrta in ljudstvo je na sestankih sklepalo, na kakšen način bo vsak posameznik pripomogel k gradnji proge — v denarju ali materialu. Iz vasi Klenika in Trnja v okraju Postojna so z zbòra volivcev poslali sledečo resolucijo: Koroškemu ljudstvu! Prebivalci vasi Trnja in Klenika, zbrani na zboru volivcev, iskreno pozdravljamo vas, koroške Slovence, ki se vztrajno borite za priključitev k FLRJ. Tudi mi smo trpeli dolga leta pod istim sovražnikom in zato razumemo vašo borbo in vaše težnje. Zmagali smo z vztrajno in odločno borbo in si priborili tako zaželeno svobodo. Sedaj imamo svojo, ljudsko oblast in svobodno se izživljamo na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Kličemo vam, da vztrajate v borbi in mi vam bomo dosledno pomagali. Saj smo se obvezali, da bomo sodelovali pri graditvi socializma v naši državi in s sledečimi obveznostmi bomo prispevali za opremo brigad, ki bodo gradile progo Šamac—Sarajevo: 1. Vasi Trnje in Klenik bosta dali 5000 lir prostovoljnih prispevkov; 2. za naše brigade bomo zbrali 40 kosov orodja; 3. žene bodo sešile 40 oblek za brigadirje. Živela Koroška v svobodni Titovi Jugoslaviji! Živelo borbeno koroško ljudstvo! V Postojni so razstavili v dve izložbeni okni Delavske zadruge vsa darila, ki so jih prejele naše mladinske delovne brigade v znak priznanja za njihov doprinos k obnovi v letu 1946, Poleg tega pa je v izložbi velik zemljevid, ki kaže novo progo Šamac—Sarajevo, in poziva, naj pri tej gradnji sodeluje vse ljudstvo. Taka razstava je odprta tudi v Ajdovščini. V Ilir. Bistrici so se obvezali, da bodo na oglasni deski vsak dan sproti objavljali vse uspehe zbiranja. V Žabčah v Tolminskem okraju se je v ljudski univerzi vršilo predavanje o gradnji Matere iz Trnja v prostih urah pripravljajo vse potrebno, da bodo brigadirji preskrbljeni z vsem potrebnim nove železnice in taka predavanja bodo še v Idriji ob Bači, v Tolminu in v Sv. Luciji. Mnogo vasi so okrasili s parolami, ki izražajo voljo ljudstva za izvedbo petletnega načrta. Tudi v bralnih krožkih po nekaterih vaseh so razpravljali, kako se bo z delom na mladinski progi še bolj utrdilo bratstvo jugoslovanskih narodov, Z mislijo »Mladina bo žrtvovala svojo delovno silo — mi pa žrtvujmo v materialu za izgradnjo proge« se je vse ljudstvo pripravilo za »Teden naših brigad«. V nedeljo, 23. t. m., pa so delavci v tovarnah, kmetje po vaseh, žene, mladina pričeli zbirati denar, hrano in razne potrebščine za brigade. Najbolje so se pokazali idrijski rudarji, ki so en dan prostovoljno delali in do nedelje zvečer je bilo v Idriji zbranih že 268,443 lir. »Tudi matere bomo za mladinsko progo dale vse, j! vsa Prvi smo se v Trnju Javili za gradnjo proge. Našemu zgledu bo sledila Jaša mladina, ki bo vedno znala dokazati, da je procvit domovine naša vroča Zelja, toda želje hočemo tudi z našim delom uresničiti. (Na sliki: Smrdel Ciril, Žigon Vida, Blužek Franc in Volk Albin) kar imamo,« so dejale žene v Hrastju, in so s prireditvijo ter prostovoljnimi prispevki zbrale 17.000 lir. Kmetje v Tribuši pa so dejali: »Ker pri nas nimamo mnogo denarja ,bomo pa zbrali živila, jih prodali v zadrngi in izkupiček bo za brigade« in prvi dan so zbrali poleg 650 lir tudi 80 kg živeža. Tudi zadruge so se dobro pokazale; centrala v Postojni je odstopila kar 100.000 lir. »Na progo nas bo šlo 22, prizadevali pa si bomo pridobiti še druge,« s*o se obvezali mladinci in mladinke na sestanku v Poljubinu; tisti pa, ki ostanejo doma, so sklenili, da bodo skupno obdelovali zemljo družin brigadirjev. V sežanskem okraju se jih je doslej obvezalo za prvo izmeno 30, skupno pa 76. »Pri nas pa bomo napravile zastavo za brigado Ivana Turšiča - Iztoka in 8 četnih zastav,« so se obvezale žene v postojnskem okraju. Od 25 dijakov v tolminskem učiteljišču jih ho šlo na progo 18; ostali ne morejo iti, ker niso dovolj močni in zdravi; sklenili pa so, da bodo vsi zdelali šolo, ker vedo, da se bodo gradnje udeležili le dobri dijaki. Ni je tovarne, vasi, šole, mesta, kjer ljudstvo v »Tednu naših brigad« ne bi sodelovalo. V samih številkah še ni izražena vsa požrtvovalnost in ljubezen do skupnosti naših delovnih množic, vendar že iz le nekaterih podatkov vidimo, da si naši delavci in kmetje odtrgujejo od svojih ust, ker vedo, da s tem koristijo skupnosti in končno tudi sami sebi. Delavci in nameščenci tovarne vezanih plošč v Št. Petru na Krasu so zbrali 34.731 lir, kmetje iz Hrastja 16.000 lir, mesto Ajdovščina 15.000 lir, sindikalna podružnica nameščence1^ okraja Postojna 22.300 lir, Vinarska zadruga v Vipavi 12.000 lir, Poljubin 10.000 lir, nogavice in odeje, Sv. Lucija 8200 lir in 40 kg živil, mladina v Trnovem je zbrala s prireditvijo 20.000 lir, Vrbica je zbrala 6000 lir in razni živež, Na-bavno-prodajna zadruga v Postojni 25.000 lir. Iz Kneže bodo odšle žene Papež Zofka, Mrak Katarina, Cvek Marija na progo za kuharice; iz Podmelcabo šel za bolničarja Humar Felicij, ki ima 37 let; iz Žabč bo šlo na progo 30 mladincev in mladink, v Št. Petru in v Postojni pa so na zboru volivcev skle- nili, da bo vsak kraj dal kar svojo četo na progo. Iz Črnič bo šlo 15 brigadirjev in iz vasice Orehovice 6. V ženski obrtni šoli v Idriji izdelujejo tri četne zastave in eno brigadno. Iz bivšega grgarskega okraja se jih je za progo prijavilo že nad 100. Delavci iz tovarne na Baču so dali 51 olja, ki so ga dobili za bukov žir; nameščenci gozdne uprave Windisch-graetz so zbrali 6518 lir, vaščani iz Zajelš 3000 lir in podružnica cestarjev v okraju II. Bistrica 15.000 lir. Žene iz Sajevč so na sestanku sklenile, da bo mladina pripravila drva, katera bodo prodali in izkupiček žrtvovali za brigade; vasica je revna in okupator je požgal nekaj hiš, vendar hočejo tudi svoje prispevati. Železničarji iz Št. Petra hi šli radi vsi v delovne enote, ker pa jim služba tega ne dopušča, so odstopili enodnevni zaslužek. V Matenji vasi so zbrali že v nedeljo 1900 lir, v Vrhpolju 7137 lir, v Čep-nem 1280 lir in v Planini 3238 lir. V lesni tovarni v Vipavi so dali 7000 lir, mladina iz Budanj 1280 lir in iz Šempasa 1800 lir. Okrajni INOO v Ilirski Bistrici je zbral 15.000 lir in 17 velikih zavitkov UNRRA-e, požgana vasica Užiče pa 400 lir in razna živila. Tudi v tolminskem okraju so se dobro pokazale nekatere vasi, na pr. Kneža, ki je zbrala 2255 lir že v nedeljo, Nemški rut 1250 lir, Podmelec, ki je zbral denarja in živil v skupni vred- nosti 3640 lir, na postaji Sv. Lucija 2385 lir itd. Žene iz Zagona so zbrale 2000 lir, iz Studenega pa 1450 lir in 190 kg krompirja, 32 kg fižola, 36 kg moke in nekaj masti. Prosvetni svet iz Orehka je odstopil ves svoj dohodek od prireditve v znesku 1605 lir, mladina v H. Bistrici bo ob zaključku napravila veliko prireditev, prav tako pevski zbor iz Slavne, Postojne in gimnazijski ter harmonikarski zbor v tem mestu. S tako požrtvovalnostjo, katere bežen pregled daje gornje številke, zbira naše ljudstvo za svoje mladinske brigade. Prav so imele žene iz Št. Vida, ki so dejale: »Včasih smo zbirale za partizane, ker smo vedele, da se borijo za svobodo. Danes pa bomo dale za mladinske brigade, ki nam bodo delale za boljše življenje.« Ljudstvo ve, da gradimo novo družbo brez izkoriščanja in da je velik korak k temu — mladinska proga Šamac— Sarajevo. * To so podrobna poročila, ki jih moramo posplošiti za vse Slovensko Primorje, ki bo svoje brigade v celoti opremilo in tako dalo kompletno opremljeno armado delavnih rok, da bo na progi Šamac—Sarajevo gradila močno gospodarsko osnovo naše mlade države, Titove republike. Mladinske brigade, dobro opremljene in oborožene z delovnim poletom, zveste tekmovalnemu načimi dela, prepojene z duhom skupnosti, tovarištva in požrtvovalnosti, z neomajno ljubeznijo do domovine v svojih mladih srcih bodo izpolnile veliko nalogo, ki so jim jo poverili vsi naši narodi, vso delovne množice Jugoslavije. PRIPRAVLJENI SMO ZA ŠAMAC—SARAJEVO Tudi v našo majhno vas Vrhpolje jo prispela vest, da se mladina Jugoslavije pripravlja na gradnjo nove mladinske proge Šamac—Sarajevo. To vest je naša mladina z1 velikim veseljem in navdušenjem pozdravila, ker bo lahko tudi ona sodelovala pri izvajanju petletnega načrta nove FLRJ ne samo doma, temveč tudi v naši daljni Bosni. Na prvem mladinskem sestanku, ki se je vršil dne 20. februarja 1947, je mladina iz Vrhpolja, okraj Herpelje-Kozina, sprejela sledečo obvezo: Da bomo materialno lahko podprli gradnjo mladinske proge Šamac—Sarajevo, bomo v tednu »Delovne brigade« zbrali 900 lir. Na delo bo šlo šest mladincev od 26, ki jih je v vasi. Ker je vas delno požgana, bodo vsi ostali pomagali pri obnovi in elektrifikaciji vasi ter pričeli z gradnjo mladinskega doma, ker je to v gospodarskem načrtu za leto 1947. Pri tem bo mladina napravila 2000 prostovoljnih delovnih ur. Vse to bomo izvršili in še prekoračili v predkongresnem tekmovanju z zavestjo, da delamo za priključitev k FLRJ ter za gospodarsko utrditev naše nove Titove Jugoslavije. Kacin Zlatka. MLADINA, PRIJAVI SE ZA GRADNJO PROGE ŠAMAC—SARAJEVO! tudi prispevala k opremi naših delovnih Ja nakov-brigadirjev Referat sekretarja IOOF Mihe Marinka o naših nalogah v načrtnem gospodarstvu previškov, ta stimulacija bo velik pripomoček za izvršitev in prekoračenje proizvajalnih nalog, postavljenih v planu. Vsa težava v naši industriji je mo-mentano v tem, da so mnogi upravniki zamudili z uvajanjem enotnega knjigovodstva. Nimajo točne evidence o svojih osnovnih in obratnih sred-stvih, nimajo evidence stvarnih produkcijskih stroškov, zato imajo težave Pfi določanju norm, tarif in procentov, ki jih zahtevajo posamezne uredbe za določanje cen, dobička, skladov vodstva in dr. Iz bojazni, da bi podjetje ne bilo deficitno, odnosno v želji povečati sklad vodstva ponekod fiktivno povišujejo produkcijske in režijske stroške. Ker upravno osebje še misli po starem, po kapitalistično, mislijo, da bodo kaj več mogli pridržati za svojo tovarno. Vsi ti nerealni podatki, ki bodisi da izvirajo iz take zaostale miselnosti ali zaradi sigurnostnih obzi-rov, zaradi slabega knjigovodstva, bodo korigirani, ko bo kontrola, ki gre po več linijah, nujno morala odkriti vse te nepravilnosti. Do polovice leta bomo na čistem, kaj je pravilno in kaj ne. Poleg uprave kontrole imamo tudi še kontrolo denarja (bančni sistem). Vse poslovanje gre skozi banko in vse nepravilne kalkulacije bodo popravljene. Ob vsej tej mnogostranski kontroli nad upravljanjem proizvodnje in upravljanjem občeljudske imovine pa ima vendarle uprava podjetja velika pooblastila, kako pospeševati proizvodnjo, dvigati rentabilnost in efektivnost dela z nagrajevanjem udarnikov in zaslužnih uradnikov in vsa pooblastila za izboljšanje produkcijskega procesa. Ker sta evidenca in kontrola zelo izpopolnjeni, so minimalne možnosti zlorab. Angažirati bo treba delavske kontrolne organe in v še večji meri k temu pritegniti sindikate, pa bo uspeh planskega gospodarstva zagotovljen. Posebno poglavje pri našem planiranju pri izvedbi našega gradbenega investicijskega programa je pravilna in racionalna razmestitev in uporaba delovne sile — zlasti sezonskih gradbenih delavcev. Toda pri našem planskem gospodarstvu imamo posebne okolnostj, da imamo poleg državnega sektorja močan privatni sektor proizvajalcev. Uspeh našega občega planiranja ne more biti zagotovljen, če ne bo v gotovi meri to plansko gospodarstvo na svoj način vplivalo in obsegalo ^ tudi drobno privatno proizvodnjo. Državni sektor gospodarstva ima sicer država v svojih rokah, oziroma razpolaga z najbolj razvitimi produkcijskimi silami, da že zaradi tega izvaja močan vpliv na vso množico drobnih privatnih proizvajalcev. Toda ne bi bila mogoča skladnost, če bi planiranje bilo omejeno samo na državni sektor, če bi samo z gospodarsko nadmočjo vplivali na privatno proizvodnjo in če bi se ob njem drobna privatna proizvodnja naprej razvijala po stihijskih zakonih kapitalistične ekonomike. Ne bi bilo dovolj, če bi bil plan omejen samo na produkcijo državnih podjetij, če hkrati ne bi imeli plana o oskrbi naše industrije s potrebnimi surovinami in polsurovinami, ki izvirajo iz kmečkega dela, če bi izven plana ostala trgovina in preskrba in vsi kmečki pridelki za prehrano našega prebivalstva. Naša industrija rabi celo vrsto surovin, ki jih predstavljajo poljedelske kulture (lan, konoplja, sladkorna pesa, hmelj, oljarice itd.). Rast produkcije teh polsurovin mora odgovorjati rasti kapacitete naše pridelovalne industrije. Imeti moramo torej v evidenci vse previške poljedelskih pridelkov ne samo za načrtno prehrano industrijskega in mestnega prebivalstva, ampak tudi za reguliranje našega izvoza. Pri tej potrebi za stroji, ki jih moramo uvoziti iz inozemstva in za katere ne moremo imeti drugih valut, kakor naše izvozno blago, je zločin, če se gotovi kmečki pridelki odtegujejo naši planski evidenci, če se odtegujejo planski prodaji. Principe našega načrtnega gospodarstva bi rušili, če bi cene izdelkov privatnega sektorja določal samo stihijski faktor ponudbe in povpraševanja. Načrtno določanje cen poljedelskim pridelkom mora objeti vsaj ra-cionirane predmete preskrbe. Odstranjevanje faktorja ponudbe in povpraševanja, ki v prostem blagovnem prometu določa cene blagu s svojim spremljajočim pojavom dviganja in padanja cen, za kmeta nikakor ne predstavlja negativnega efekta. Načrtno normiranje cen kmečkih pridelkov v skladu s cenami industrijskih izdelkov kmeta osvobaja vseh rizikov in negativnosti, ki ga običajno tarejo v kapitalističnem sistemu, 'l am so _ tako imenovane škarje med cenami ipdu-strijskih izdelkov in cenami poljedelskih izdelkov, bile vedno močno razprte v ogromno škodo kmeta. Prav redke in kratkotrajne so bile periode, ko je kmet bil v povoljnejšem položaju. Momentano bi nekaj podobnega bilo tudi v tej dobi, če bi dopustili anarhijo v trgovini, v kolikor kmet ne bi bil žrtev špekulantskih prekupčevalcev. Toda špekulacije v našem družbenem sistemu ne moremo trpeti, ker našim načelom ljudske oblasti nasprotuje, da bi špekulantski posredniki parazitsko odirali našega producenta in potrošnika, ker bi to povzročilo anarhijo proti našemu načrtnemu gospodarstvu. Prav v tem momentu je pred našimi terenskimi organizacijami in nižjimi LO nalogo preprečiti anarhijo v naši prehrani. Nobene resnične podlage nima skrito prišepetavanje sovražnikov, češ da bo kriza v prehrani. Ce izključimo in onemogočimo efekt sovražnega rovarjenja o dozdevnem občutnem pomanjkanju žita in razbijemo iluzorna pričakovanja o višjih prodaj- nih cenah spomladi, ki povzročajo, da kmetje zadržujejo in skrivajo svoje pridelke, ni nikakega razloga za paniko. Odtegovanje previškov kmečkih pridelkov načrtni preskrbi pa moramo tudi zakonito preganjati. Delovanja faktorja ponudbe in povpraševanja, ki povzroča zmedo v naši prehrani, ne moremo dopustiti. Vztrajati hočemo na principu solidnih cen. Tiste pa, ki tega ne verjamejo in kljub temu računajo na višje cene ter zaradi tega zločinsko skrivajo svoje previške in jih izpostavljajo kvaru, mora doleteti kazen, zlasti pa one, ki prikrivajo večje količine. Sistematična planska preskrba z življenjskimi potrebščinami ne dopušča skakanja cen. Kakor v industriji, tako tudi v poljedelstvu uveljavljamo načelo stimuliranja, toda stimuliranja po planu. Za vsako ceno pa moramo izključevati in preganjati špekulacijo. Dopušča se svobodna prodaja samo za nadplanske previške tistemu, ki je državi že oddal svoj dolžen del pridelkov. Stimulans velja torej tudi pri vključevanju celotne kmečke produkcije. Pri vskladanju poljedelske produkcije z našim planom, moramo imeti določen sistem, da bomo vplivali na kmečko proizvodnjo z dajanjem posebnih ugodnosti za tistega, ki se ravna po priporočilih planskih oddelkov, kaj naj seje v prvi vrsti. V zvezi z našo industrializacijo smo že govorili, da je pričakovati velikega priliva delovne sile iz vasi v tovarne. Na vasi bo pomanjkanje delovne sile. Vendar za nobeno ceno ne smemo dopustiti, da bi padala poljedelska produkcija, da ne bi še povečali intenzivno obdelovanje zemlje. Pred nami je naloga, da ne sme niti ped zemlje ostati neposejane, neobdelane. Proti sovražnim elementom, ki skušajo kmeta odvračati, češ »kaj se boš pehal, saj ti bodo vse vzeli«, bomo nastopili na dva načina. Na eni strani morajo posredniške zadružne organizacije in državna odkupna podjetja že vnanrej kontrolirati odkup kmečkega pridelka ter z dejanjem kmeta prepričati, da naše načrtne 'mere ne škodijo kmetu, da mu zagotavljajo cene, ki odgovarjajo. Tako bomo kmeta osvobodili vpliva vaškega magnata, s slednjim pa bomo ravnali tako, kakor zasluži. Na vasi pa bo treba tudi pomagati pri zboljšanju metod dela, organizaciji dela. Naše poljedelstvo je na splošno še zelo nerentabilno. Manjkajočo delovno silo naj po možnosti, kjer koli je to mogoče, nadomesti stroj. V intenzivni in strojni obdelavi zemlje bomo morali še veliko napredovati. Na malih parcelah je uporaba stroja seveda otežkočena. Priporočati bo treba tako obliko zadruge, da bodo kmetje zadružno najemali stroje zn skupno obdelavo. Če se bodo kmetje med seboj sporazumeli, da posejejo določene komplekse njiv z isto kulturo, bo ta strojna obdelava lažja, bolj smotrna in rentabilna. Stroj in zadruga bosta prinesla tudi več načrtnosti v poljedelstvo. Naši agronomi in načrtni oddelki na ministrstvu bodo izdelali plan, katere poljedlske pridelke najbolj potrebujemo in na katerih ozemljih ta ali ona kultura najbolj uspeva. Stvar državne gospodarske politike bo stimulacija, ki bo dala ugodnostne pogoje kmetom, ki se bodo odločili za gojitev tiste kulture, ki nam je po planu najbolj potrebna in ki jo bomo tudi najboljše plačali. Stvar naših političnih, zadružnih in kulturno-prosvetnih organizacij pa bo, da ob teh dejstvih kmeta prepričajo o prednostih zanj, če se bo ravnal po teh načelih. Naše poljedelstvo je neracionalno in nedonosno, ne samo zaradi drobne zemljiške posesti, temveč tudi zaradi tega, ker so kmetje navajeni, da na svojih relativno malit^ kmetskih posestvih goje mnogo raznih kultur, ne glede na to, kako uspevajo, in to samo zato, da po možnosti zadovoljijo vse potrebe gospodinjstva v prehrani. Iz preteklosti je ostala pri kmetu še navada, da čim manj prideluje za prodajo na trgu, da je čim manj navezan na trg, ker je s trgom imel vedno slabe izkušnje. Vse, kar je imel naprodaj, je moral poceni prodati, kupo\ati pa drago. Odslej pa je popolnoma neutemeljeno kmetovo nezaupanje do trga, ker smo s trga izključili špekulanta, ker so cene vseh pridelkov in potrebščin v svoji osnovi načrtno regulirane. Zato bo treba kmetu s prepričevanjem pomagati, da se otrese stare navade in preide na pridelovanje tistih kultur, ki na njegovi zemlji najbolje uspevajo in za katere bo dobil tudi največji izkupiček. Drugo, kar rabi, bo pa prav tako po reguliranih cenah kupil na trgu. S tem bo donosnost našega poljedestva v celoti narasla. Vse naše odkupne kampanje so doslej šepale zaradi tega, ker nismo imeli dovolj gibčne in razpredene posred- 'y,n osnov, postavljenih s popolno zma-b ,.t°nnega ljudstva o osvobodilni °rbi. Osnova novega ekonomskega .an.ja, t. j. oblast delovnega ljudstva n jasnost cilja, t. j. svoboda, sreča in lagostanje delovnega človeka, zahte-V.°. °d nas, da prav ose svoje delo Mjučimo o plan, da planiramo prav ako naše kulturno prosvetno delo, nravstvene in socialne naloge, kakor Uvajamo plan o industriji, kmetijstvu ® 1 trgovini. Če hočemo pri tem o polni ^ri uspeti, moramo ose svoje misli °sredotočiti na plan. ^tan ni enostavni načrt, n. pn za gradnjo hiše, ki ga lahko izvršimo z necI0. ali manjšo matematično natanč-.°stjo. Plan ima svoje življenje, svo-v. vsebino, svojo družbeno zakonitost, laamiko in je odvisen od zavesti sa-izvajalcev, od njihove sposobnosti Pravilno oceniti dane možnosti, od nji-• onega poznavanja družbenih zakonov, Kl. *0 gibalo plana ter prav posebno I Predanosti osnovnih kadrov, ki bo-o morali na poti k izvedbi premagati Marsikatero težko oviro. Če pravimo, da je plan bistvena se-’aoinn novega družbenega življenja, Potem velja zanj tudi osa zakonitost le8* življenja. Zato pomeni, razumeti .togo in pomen plana, predvsem, doleti osnovno vsebino marksistično-leni-Ptstičnih naukov o družbenih zakonih ln naravnih zakonitostih. Dober akti-Mst za izvedbo našega plana bo moral Mii oborožen s to znanostjo, ker mu Po vedno najboljši vodnik preko ne-°àrnosti, ki jih pri nas ustvarjajo idej-ni ostanki razbitih kapitalističnih Pfnov, ki jih namerno povzročajo nogici teh idejnih razbitin in ki so neparne prav zaradi tega, ker jim ne Znatno vselej zoperstaviti znanstvenega ?r.°žja iz marksistično-leninistične za-padnice. Zato je študij in vseobče pomično prosvetijevanje eden osnovnih Pogojev za izvedbo plana. Plan ima svoje življenje, svojo dinamiko. Če ga hočemo izvajati, morato zato neprestano spoznavati njegovo Psebino. Ob potrebah, ki jih n. pr. narekujejo neštete uredbe za uvedbo plana o industriji, poljedelstvu ali trgovini, se ne smemo zadovoljevati samo z razumevanjem pisane črke. Spoznavali Moramo strukturo in funkcioniranje Podjetij, način dela, predvsem tiste se-naoine, po katerih se novo delo bistveno razlikuje od izkoriščevalskega 0 fabriki kapitalista. Razumeti mora-Mo novo vlogo dobička, pomen prometnega davka, študirati poljedelstvo, itd. Študij in Bodoči razvoj tržaškega svobodnega ozemlja je odvisen od skupnega sodelovanja vseh demokratičnih sil gozdarstvo, zadružništvo ^Poznavanje vsega tega nam bo šele temveč samo s tistimi finančnimi sréd- Podpis mirovne pogodbe s strani oseh prizadetih držav z bivšimi sateliti nacistične Nemčije pomeni nedvomno važen zgodovinski dogodek na poti miru in normalizacije mednarodnih odnosov. Ta dogodek pa pomeni posebno za nas, za prebivalstvo Julijske krajine in 'Trsta važno etapo o borbi za demokratične in nacionalne pravice našega ljudstva. Prav gotovo je, da mirovna pogodba in njene določbe ne prinašajo rešitve, ki bi zadovoljila demokratične in nacionalne težnje večine prebivalstva Julijske krajine in Trsta. Ne mislimo se spuščati na tem mestu v to, kdo je več dobil in komu se je zgodila večja ali manjša krivica. Pouda-'isiaoti* ua ftti hočemo dejstvo, da se s podpisom so »nižji organi oblasti — ljudski’ od- pogodbe pri nas zaključuje bori sicer dosledno demokratični po ?, ,orbe: z?. teritorialno pripadnost formi, po principih volitev in dela, o omniti ne smem, Trpljenje je bilo tolikšno, da sem se odločil za vrnitev, naj stane kar hoče. Večkrat sem šel do uprave taborišča, kjer so me porogljivo sprejeli, ker so vedeli, da sem namenjen domov. Vselej so me prepričevali, da naj ostanem. Izmišljali so si razne laži o tem, da bo Jugoslavija propadla, da bo morala propasti, ker vlada nad ljudstvom teror, govorili so o lakoti itd. Ker sem vztrajal, da hočem kljub temu nazaj, so pričeli groziti in napadati. Imenovali so mi tovariše, ki so bili ustreljeni po vrnitvi iz taborišča domov. V resnici so vsi živi in so mi povedali kako srečni so, da so se vrnili iz tega pekla. Govorili so mi o transportih in preselitvah. Jaz sem vztrajal pri svojem. Videli so, da ne opravijo nič, zato so mi končno izjavili, da sam ne morem potovati, tem- več samo skupina, -r.jmanj še.t ljudi. Iz pisarne sem tekel naravnost v taborišče, ker sem vedel, da nisem sam takih misli in da si večina želi domov. V nekaj minutah sem zbral dvanajst ljudi in odšel z njimi v pisarno. Skrajno nevoljni so nam med grožnjami naredili dovolilnice. Strašili so na- do konca, še v Podrožu so nas zastraševali z smrtjo, ječo, samo da bi se vrnili nazaj. Nikako. nam ni bilo vseeno, ko smo se peljali proti Jesenicam. Stanja v Jugoslaviji sploh nismo poznali. Vseh 22 mesecev smo morali poslušati samo laži, nobene novice nismo imeli. Prihajala so redka pisma, ki pa so šla skozi natančno c nzuro taboriščne uprave, ki je črtala vse, kar bi nam pokazalo resnično življenje v domovini. Vendar nam je ravno napadanje na položaj v Jugoslaviji marsikaj povedalo in predvsem smo se naveličali vedno ene in iste pesmi belogardistične lažne propagande. Prihod na Jesenice, postopanje oblasti in vsa pot do doma se mi zdi kot čudovite sanje — lepe in svetle in kar najbolj cenim — resnične! Red in izvajanje uradnih predpi nam je pokazal vso stvarnost in trdnost ljudske države, katero so nam tako blatili. Bili smo pogoščeni in sprejeti kot bratje, bilo mi je tako pri srcu, da bi jokal od ginjenosti. Po nekaj dnevih, ko sem opravil vse uradne formalnosti, sem stopil kot enakopraven državljan med svojce. Moje veselje je bilo nepopisno, objeti bi hotel vso to rodno grudo in si jo prižeti na prsi, vso to našo lepo in urejeno zemljo o kateri so si v taborišču izmišljali podle laži. Danes ko sem tako srečen in poln življenja, imam eno samo željo, da bi lahko odkrito povedal še vsem onim, ki so ostali v taborišču, vso resnico o domovini, da bi tudi oni bili rešeni trpljenja in muk, katerim so izpostavljeni. Težki trenutki, polni trpljenja in dvomov ne bodo nikoli pozabljeni, ker šele sedaj lahko sredi svojcev vidim, skozi kakšen pekel smo morali iti. Hvaležen bom sledil edinemu pogoju, ki mi ga je ljudska oblast postavila in to je, da bom z vso ljubeznijo pomagal graditi mlado ljudsko republiko Jugoslavijo in to dokazal najbolj s svojim delom za domovino. Tako govore danes ljudje, ki so se vrnili v domovino in prestali trdo življenjsko šolo begunskih taborišč, kjer vladajo in terorizirajo begunce zločinski domobranski kvizlinš.ki elementi, ki jih domovina ne bo nikoli sprejela, ker se njih rok drži kri bratov in sestra- Stran S tekmovanjem se bomo prxjpravfli na III. kongres LM Slovenije BRIGADE BOMO OPREMILI! Po VI. plenarnem sestanku Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije, ki se je vršil januarja v Beogradu, se je rSek^Gkvnil^HlL111' /V' Pj*n^,se- fizkul.uma organizacija razširi c,“ k::Gla™fž,a .°,dbora L>ur ske sleherno vas in zajame vso mladino, pa o nalogah mladine po I. kongresu Fizkulturne zveze Jugoslavije. Poudaril je, kako važno je, da prav v Slovenije, TJdaležili Glavnega odbora LMS,'pred*ednikT“in fUQI- P10™!6' ^jvaznejsa optika v te- venifeat’Ì Okra,nih odb«rov 12 vse,,Sl0' 1^01,^^ ^Tp^og^ Aidovš- ZpS PfniJU ■ kuTn(e!a 0d^°ra Z redno udeležbo na splošnih vajah se nU0r rn(!PrlS°;3n ,e7AM wd- Zm ^ ! b< Pripravili na razne velike fizkul- nega^dborf Trsta^ ZAMJK “ Me i tUrne nastope v ktošn'em letu- Mladina M, ________ , , .. . ... se bo seznanjala tudi z raznimi panoga- Na plenumu so delegati pretresli, ka- ! mi tehnikc ^ àporta, predvsem letal- da bomo v vse fizkul esli novega duha ljubezni do domovine, pripravljenosti za njen Ud*-?»cs *<«• v*, i«, arar v mac-Sarajevo, poleg tega pa so obrav-navali tudi izvajanje sklepov 1. kongre- razvoj in za njeno obrambo. V diskusiji je zastopnica Vzhodno primorskega okrožja nakazala nekatere glavne pomanjkljivosti fizkulturnega gibanja v naših krajih. Predvsem nismo znali mladinskega potata v nastopih v Trstu, Ljubljani in na Paradi dela usmeriti v stalno in vztrajno širjenje lizkul-ture. Izgovor, da primanjkuje orodia, ne sa Fizkulturne zveze Jugoslavije in priprave za HI. kongres LMS. Tovariš Iztok Žagar, član sekretariata GO LMb, je v svojem referatu o delu mladinskih aktivov na vasi prikazal naloge, sprejete na VI. plenarnem sestanku CS LMJ, in jih prilagodil drži;' tTeba^je iTi^iciat^e? kot” jo^e'po-razmeram slovenske mladine. Poudaril kazala mladina ^ neke ,asi v graarskem ! je, da mladinska organizacija doslej m okrajU) ki si je sama jzdelaIa preprosto | posvečala dovolj pazn,e kmečki mladim orodje. Važno je tudi, da bomo vse tiste ! v obdelovalnih zadrugah. Zato ,e bilo tovarišei ki so že bili na raznih fizkul-sklenjeno, da bo organizacija LMS od- turnih tečajihi upo,rabljali stalno za uče-slej seznanjala vso m adino s pomenom n,je drugih. Mladinski aktivisti pa bodo in oblikami zadružništva, aktivi LMS v ; našJi čas 2a telesno v2(, -0| Č£ si bodo '.adrugah pa bodo organizirali tekmova- pravilno razdelili delo. nje na gospodarskem, kulturno prosvetnem in fizkulturnem polju. Mladino bo- Zakjučni referat mo vključili v vse panoge gospodarske- 0 m. kongresu Ljudske mla-ga delovanja in jo povezali v delovne dine Slovenije je imel organizacij-enote, skrbeli pa bomo za najširšo stro- ski sekretar GO LMS tovariš Niko Belo-kovno gospodarsko vzgojo, kakor tudi pavlovič. Dejal je, da bo ffl. kongres preža politično in splošno kulturno iz- J gIed uspehov dela mladine Slovenije, nje-obrazbo. ! nih velikih naporov, pa tudi pomanjklji- asto nik Vzhod, primorskega okrož-’ vostii S Kongresom se bo mladina prija je med drugim v diskusiji poudaril, pravila za deilo v petletnem gospodar-kako važno je sodelovanje mladme z skem p]anu industrializacije in elektrifi-načrtnimi in tekmovalnimi komisijami; kacije. Kongres, na katerem bo sodelo-osnovna naloga v dvigu kulturnega zna- ; vai0 okrog 360 delegatov, se bo vršil nja pa je odprava nepismenosti, ki je v Z veliko požrtvovalnostjo in z razumeva njem našega delovnega prebivalstva bomo ustvarili močne stebre našega državnega gospodarstva. Mladinka iz Hruševja zbira v tednu za opremo delov nih brigad po vasi hrano. POLJUBINJ BO DAL 22 BRIGADIRJEV Iz dneva v dan naša mladina bolj razume smisel skupnega dela, to je, dela v mladinskih brigadah, kakor tudi tekmovalno delo doma. Zaveda se dolžnosti, nalog pred katerimi se danes nahajamo, , -, . ... 15. maja 1947, delegate pa bodo izvolili in sicer čimprejšnjo obnovitev 'domovi- Istri še precej razširje-a, ter izboljšanje po 0lkraj{b od 15_ marca do 15. aprila, ne kakor tudi industrializacijo države, znanja slovenščine in ostalih predmetov ysa mladina se bo na Kongres pripra- j ter s tem dvig politično gospodarske za-z večernimi tečaji. 1 - " . . * . . ... . . . . Tovariš Jelo Gašperšič, član sekretariata GO LMS, je v referatu o gradnji Mlad. proge Šamac-Sarajevo poudaril važnost te proje, ki jo bo gradilo 180.000 mladine iz vse Jugoslavije. vila s predkongresnim tekmiJvanjem, ob zaključku pa bodo najboljše organizacije prejele prehodno zastavico. Delegati Vzhodno primorskega okrožja so v diskusiji povedali, da so v času tekmovanja priključitve k Jugoslaviji prejeli prehodne zastavice aktiv delav- Iz izkušenj lanskoletne gradnje proge ške mladine v tovarni Rizzatto v Ajdov-Brčko-Banoviči bomo takoj pričeli z, ščini, aktiv kmečke mladine v Gabrju, najširšimi pripravami in mobilizacijo bri- aktiv srednješolske mladine v idrijski gadirjev, o čemer bodo vsi mladinski aktivi sprejemali obveze; iz Slovenije bo šlo gradit progo nad 15.000 mladincev in mladink. V prvi izmeni, ki bo pričela z delom 1. aprila, bo gradila progo kmečka in delavska mladina, predvsem vajene' pri zasebnikih, dijaki pa bodo odšli na progo po končanem študiju, toda le taki, ki bodo imeli dobre učne uspehe. Posebno skrb bo mladinska organizacija in vse ljudstvo posvetilo opremi brigad in vzgoji voditeljev. Do 10. marca bodo brigade za 1. izmeno že sestavljene. Zastopniki iz okrajev v Vzhodno primorskem okrožju so se obvezali, da bo šlo skupno iz vseh priključenih krajev gradit progo v vsem letu 2500 mladincev in mladink, v 1. izmeno pa 300. Za opremo brigad bo vse ljudstvo zbralo potreben denar in blago v Tednu naših brigad od 23. febr. do 2. marca. Okrožni odbor pa bo v februarju in marcu priredil tečaje za četne in vodne voditelje. Tovariš Janez Vipotnik, predsednik GO LMS, je govoril gimnaziji in pionirski odred v Zatolminu; v predkongresnem tekmovanju v katerem bomo ponovno razdelili zastavice najboljšim, pa bomo vse svoje mlade sile vložili v delo, da bomo čim prej dosegli take uspehe, kot jih je že dosegla mladina ostalih predelov Jugoslavije. Delo plenuma je pozdravil tudi predstavnik Glavnega odbora ZAMJK in Mestnega odbora Trsta, kateremu je mladina obljubila, da bo tudi v bodoče pomagala in se borila za pravice mladine v onih predelih Julijske krajine, ki še niso priključeni k Jugoslaviji. S plenuma so poslali pozdravne brzojavke Centralnemu svetu LMJ, Izvršnemu odboru OF, vladi LR Slovenije, Pokrajinskemu odboru OF za Koroško in Mestnemu odboru ZAMJK v Trstu. Plenum bo prinesel velik napredek v dvigu celotne mladinske organizacije Slovenije, ako se bodo prav vsi mladinci in mladinke temeljito seznanili z njegovimi sklepi in jih tudi v delu izvajalk Prav tako pa naj se s plenumom seznani tudi vse ljudstvo. vesti in splošnega ljudskega blagostanja. Na masovnem organizacijskem sestanku ZAMJK v Poljubinju je mladina obširno diskutirala o gradnji proge Šamac —Sarajevo, o utrjevanju bratstva mladine med Jugoslovanskimi narodi, o preka-iitvi mladine v teh brigadah ter sploh o odmevu v svetu, kateri dejansko danes gleda na jugoslovansko mladino z občudovanjem, bratske države pa s ponosom. Prostovoljno se je odzvalo za delovno brigado Šamac—Sarajevo 22 mladincev in mladink ter se predvideva, da se bodo še drugi javili. Vsa ostala mladina pa se je obvezala, da bo pomagala potrebnim družinam prijavljencev pri raznem domačei. delu v času njihove odsotnosti. Navdušenost za delovne brigade se vsak dan veča. Mladina ob vsaki priliki razpravlja o nalogah in dolžnostih za skupne cilje. Prijavljene! komaj pričakujejo odhoda prve izmene, ker se zavedajo, da gredo v borbo za obnovo skupnega interesa in osebne prekaljenosti in izgraditve. | FIZKULTURA \ IZLET V PLANICO Okrožni fizkultumi odbor bo organizi- v večernih urah. Društva naj nam takoj času smučarskih poletov v Planici fizkulturni izlet v Planico s posebnim vlakom iz Sv. Lucije v noči med 8. in 9. marcem 1947. Ker je treba najmanj 200 udeležencev za posebni vlak, naj fizkultuma društva Ajdovščina, Idrija, Čepovan in Tolmin organizirajo čim več udeležencev, katere naj z avtomobili prepeljejo v Sv. Lucijo. Točen odhod vlaka bo javljen vsem pravočasno, verjetno pa bo v nedeljo, dne 9. marca med 2. in 4. uro zjutraj. Vsi udeleženci bodo imeli polovično voznino in bo stala tja in nazaj cca 130 lir. Vstopnina na prireditvi bo tudi okoli 30 lir in to bi bili vsi stroški, ki so predvideni poleg vožnje s kamijoni do železniške postaje Sv. Lucije. To vožnjo do postaje pa si organizira vsako društvo samo. Vsa društva naj takoj prično pobirati prijave za udeležence in naj s tem obvestijo tudi vse uprave šol in šolske fizkulturne aktive. Društva naj tudi takoj stopijo v stik z okrajnimi odseki za notranjo upravo, da si bodo za vse udeležence preskrbeli pravočasno potna dovoljenja za prehod meje pri Podbrdu. Zato naj društva sestavijo spiske prijav-Ijenci v v treh izvodih s podatki iz osebne izkaznice in to predložijo odseku za notranjo upravo. Poudarjamo, da je dolžnost društva sledeča: 1. Zbrati čim več prijav udeležencev. 2. Od vsakega udeleženca pobrati znesek 180 lir za vlak in vstopno. 3. Preskrbeti prevozno sredstvo do postaje Sv. Lucija. 4. Preskrbeti vsem udeležencem skupna potna dovoljenja. Točen odhod vlaka bo javljen vsem pravočasno, povratek nazaj bo še isti dan sporočijo vsaj približno število udeležencev, da bo na vlaku za vse dovolj prostora. Fizkulturno društvo Ajdovščina in Tolmin lahko pobirata prijave tudi za fiz-kulturnike iz Gorice, v kolikor imajo legitimacije Zveze društev za telesno vzgojo iz Trsta. Fizkulturno društvo II. Bistrica in Postojna, lahko organizirata skupen izlet preko postaje Postojna, ter naj se o vsem dogovorita z železniško upravo v Postojni za posebne vagone. V kolikor pa se hočejo udeležiti izleta preko postaje Sv. Lucija, naj nam takoj javijo te-lefonično in veljajo za nje ista navodila kot za ostala fizkulturna društva. Objava V zadnjem času so bili ugotovljeni primeri zlorabe industrijskih kart in izdanih nakazil za nabavo določenega blaga, ki se vrši na ta način, da se posamezniki okoriščajo s tujimi točkami in kuponi, katere so si nabavili proti odplačilu. Da se v bodoče preprečijo take zlorabe, opozarjamo vse prebivalstvo in vsa trgovska podjetja, da se bo nad takimi zlorabami vršila tozadevna kontrola. Dolžnost vseh je, da se držijo sledečih navodil: 1. Na nakaznico mora biti vpisano potrošnikovo ime in priimek. Nakaznico sme uporabljati samo ona oseba, na katero se glasi. 2. Na levi strani industrijske nakaznice mora biti vpis nakazila, ime in priimek potrošnika. 3. Trgovec ne sme prodajati blaga, če ni nakaznica pravilno izpolnjena. Prodajalci morajo od časa do časa kontrolirati identiteto potrošnikov na podlagi osebne izkaznice ali kake druge legitimacije o identiteti. TOLMINSKI UČITELJIŠČNIKI GREDO NA PROGO Kampanjo za gradnjo proge Šamac— Sarajevo izvajamo tudi v naši srednji šoli v Tolminu. Na skupnem sestanku vse mladine učiteljišča smo sklenili, da se hočemo vsi učiteljiščniki, v kolikor nam bo dopuščalo zdravje, udeležiti tega velikega dela. Prepričani smo, da bo to velika politična in strokovna šola za vse dijake, obenem bomo doprinesli mali delež k izgradnji naše dežele, pri izgradnji nove socialistične države. Ker občutimo velik ponos, da imamo možnost udejstvovati se v mladinski delovni brigadi, smo sklenili, da bomo še krepkeje in načrtneje pograbili za študij, kajti le najboljše kvalificirani dijaki bodo znali ceniti veliko delo, ki je ponos vse naše mladine. Ostali dijaki bodo preko poletja morali popravljati slabe ocene. Od 25 dijakov nas gre 18 v delovno brigado, ostali pa so zaradi bolezni opravičeni. Obenem se obvezujemo, da bomo vestno študirali, da se bomo čim več naučili in tako lahko mnogo doprinesli pri delu za domovino. TUDI UČITELJSTVO SE JAVLJA V BRIGADE Priobčujemo pismo učiteljice in odgovor na vprašanje, ali obstoji možnost za delo na mladinski progi. Podpisana Žurko Jelica, sekretarka mladine na Gočah, prosim za sledeče pojasnilo. Po poklicu sem učiteljica in zaključim šolo junija meseca. Rada bi šla na pirogo Šamac-Sarajevo, ker hočem tudi jaz iz moje strani prispevati k skupnosti ter se čutim vredna in dolžna tega dela se udeležiti. Pa ne morem, ker j Prva izmena april - maj, druga junij - julij, tretja pa avgust - september, ko se že zopet prične pouk. 4. Prepovedano je vršiti prodajo za točke ali kupone, ki so odrezani od industrijske nakaznice. 5. Dovoljeno je izkoristiti industrijske karte članov enega gospodinjstva. Vsi odrasli člani gospodinjstva smejo izkoristiti nakaznice odraslih članov gospodinji stva, ki imajo I. G. in I. R. nakaznice za vse proizvode, a ID nakaznice svojih otrok za nakup proizvodov za otroške potrebe; za potrebe gospodinjstva in za metrsko blago. Kršilci teh navodil bodo prijavljeni organom za pobijanje kriminalitete in špekulacijo, v težjem primeru bodo organi notranje uprave kršilce oddajali pristojnemu javnemu tožilcu. Objave Tov. Štok Silva iz Gorenj pri Divači je izgubila osebno izkaznico ter jo s tem proglaša za neveljavno. Jaz sem prosta ravno julija in avgusta in torej ne vem, ali se bo takrat odpotovalo, ali pa, ko bi se šola eventuel-no prej zaključila ,ali pozneje začela. Naprošam takojšnji odgovor od okrajnega sekretarjata ZaMJK za Goriško. Odgovor: Tov. Jelica, v tistih mesecih, katere si navedla, boš lahko odšla na gradnjo mladinske proge Šamac-Sarajevo, ne da bi bil pouk kaj oviran. In sicer po sledečem redu: v že navedenih mesecih junij in avgust bo odpotovala . Šamac-Sarajevo druga grupa druge izmene julija, meseca avgusta pa odpotuje I. grupa IH. izmene, ki bo končala de' i zadnjega septembra. Za učiteljstvo priporočamo, naj se udeleži gradnje proge Šamac-Sarajevo v Posnemajmo ! Imamo ljudi, ki razumejo našo gospo' darsko borbo, ki razumejo, da je treba upoštevati želje ljudskih odborov, ki stremijo za tem, da bi bilo preskrbljeno vse ljudstvo s potrebnim živežem do prihodnje žetve. Pripetil se je primer, da sta šla na bolovanje dva idrijska rudarja, in sicer tov, Novak Henrik Partizanske ulice ter Kosmač Anton iz Titove ulice, katera sta imela že posesti živilske nakaznice za težke delavce. Zavedajoč se, da jima kot takima ne pritiče živilska nakaznica za TD, sta isto vrnila na gospodarski odsek Mestnega NOO z motivacijo, Ja ker sta na bolovanju, naj s® jima dà navadna živilska nakaznica. Zares ju lahko postavimo za vzgled požrtvovalnosti in .ebičnosti. Ako bomo vsi tako postopali, bodimo uverjeni, da nam ne bo ničesar manjkalo! Ferdo Vidmar. Vas Stopnik bo dala sedem graditeljev mladinske proge Na mladinskem sestanku smo dne 23. februarja 1.1. govorili o izgradnji proge Šamac-Sarajevo. Poudarjali smo ekonomski, gospodarski, industrijski in proizvajalni pomen te proge. Mladina je z navdušenjem pristopila k razpravljanju ter se prostovoljno javila za delovno brigado. Naša mala vas, ki šteje letos j amo 15 članov mladine, bo dala v delovno brigado 4 mladinke in 3 mladince. Vsak, prav vsak bi rad do- V zvezi z izvajanjem sklepov IV. plenuma Enotnih sindikatov v Beogradu in z izvajanjem »Petletnega načrtnega gospodarstva« je tukajšnji Krajevni sindikalni svet organiziral in sprovedel ustanovitev Stanovanjske zadruge po vzgledu Stanovanjskih zadrug že obstoječih v LRS. Krajevni sindikalni svet sestavlja 22 podružnic, od katerih se je do sedaj vpisalo v Stanovanjsko zadrugo 11 z 272 člani, druge podružnice pa se še vpisujejo. Ustanovni občni zbor se je vršil v nedeljo 9. februarja 1.1., predsedoval mu je tov. Logar Anton, 72 letni zidar in star zadrugar. Delavstvo je pokazalo veliko zanimanje za zadrugo, ki je prva in edina v celem Slovenskem Primorju. Med živahnimi in pomembnimi diskusijami se je zbor končal z dobro izvedenimi volitvami in z vrsto važnih in pomembnih sklepov. Delež je bil določen na 500 Kr, jamstvo na desetkratno. Sklenjena j bila tesna povezava med Ob- novitvenimi zadrugami in Medzadružnim I obnovila in razvila k boljšemu in lep-odborom, kakor tudi med Mizarsko za- I šemu življenju. Tovarišica Lavrenčič Marjana iz Postojne, Vojkova ul. št. 20 proglaša svojo SIAU izkaznico za neveljavno, ker ji je jevnega odbora Ozeljan ter jo bila z denarnico vred ukradena. I proglaša za neveljavno. Tov, Peršič Rudolfa, Selo št. 56, okraj Vipavski, je izgubila dve oblačilni izkaznici, izdani od Okrajnega INOO za-Vipavsko, gospodarski odsek v januarju 1947, glaseči se na ime Peršič Rudolla in Peršič Marijo. Številki oblačilnih izkaznic ta 044916 in 044917. Navedene oblačilne izkaznice proglašamo za neveljavne. Osebno izkaznico št. 524 na ime Žele Franc iz Hrastja št. 46, izdana od Mestnega NOO Št. Peter na Krasu, se je izgubila ter se s tem proglaša za neveljavno. Tov. Ambrožič Mariji iz Postojne, Pot na Sovič št. 3, je nekdo ukradel osebno izkaznico ter izkaznico SIAU pri Jami v Postojni dne 2. febr. 1947, ter ona s tem proglaša izkaznici za neveljavni. Tov. Furlan Franc iz Ozeljana št. 63 je izgubil osebno izkaznico št. 10980, izdano od Notranje uprave okraja Vipava ter jo s tem proglaša za neveljavno. lov. Klamič Dora iz Ozeljana je izgubila osebno izkaznico, izdano od Kra- tem Tov. Čehovin Zdravko, Gaberje št. 53, okraj Vipavski je izgubil osebno izkaznico št. 3178, izdano dne 28, aprila 1946 od Okrajnega odbora INOO v Ajdovščini ter jo s tem proglaša za neveljavno. Uprava Idrijskega državnega gozda, Idrija, proglaša račun št. 17/3-46, z dne 31. marca 1946, glaseč se na 560 lir z* neveljavnega. Dne 16. febr. 1947 je bila tovarišici Testen Va’ riji, sulžbenki PPNOO-ja ukradena osebna izkaznica pod št. 637, izdana od oddelka za notranjo upravo pri PPNOO-iu, vojaška knjižica ter k' kaznica SIAU, katere se proglašajo za neveljavne. OB VESTILO I Obveščam vse sorodnike in znance, da je umrl tov. Ludvik Lapajna, roj. 22' julija 1903 v Št. V. gori ob Sv. Lucij1 dne 15. februarja 1947 v bolnišnici v Postojni. H. grup-’ H. izmene, ki prične delo prve- ; kazal v dejanju, da ljubi svojo domovi-ga julija in konča zadnjega avgusta. j no, da se zna za njo žrtvovati in da j® Vsi in vse za naše mladinske delov- pripravljen dati od sebe vse za njeno ne brigade! ' srečo PRVA STANOVANJSKA ZADRUGA USTANOVLJENA drugo. Sklenjen in določen je bil tudi prostor, kjer se bodo postavile prve stanovanjske hiše za delavstvo. Sklenjeno in dol. čeno je bilo tudi, kakšne hiše s® bodo postavile. In sicer s skoro enoglasno večino je bilo določeno za dvostanovanjske hiše tako imenovane dvojčke. Gradnja se bo izvajala v skladu 2 regulacijskim načrtom Mestnega ljudskega odbora. Novo izvoljeni odbor je dobil ob tej priliki nalogo, da takoj začne s predpripravami, z n ib avo in poskrbo materiala, z izdelavo načrtov, pri katerih .nora upoštevati, da bodo posamezne stanovanjske hiše imele vse potrebuo: igrišča za deco, bazene itd. Važen je tudi sklep, da se bodo včlenile v Zadrugo tudi vse podružnice kot celota z enim deležem. Z ustanovitvijo stanovanjske zadrug® je delavstvo Ilir. Bistrice r jbolje dokazalo, koliko se zaveda svojih dolžnosti do skupnosti in kako hoče napeti vse sile, da bi se naša domovina čimpr®! »Primorske borba« izhafa tedensko v Ajdovščini — Urejuje uredniški odbor.