TIM revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine 30. letnik • februar • cena 60 SLT • poštnina plačana v gotovini SANI BELEŽKA PUSTNE ŠEME Z MALO VNEME Namizna halogenska svetilka za drobiž NI TREBA BITI ODRASEL, DA LAHKO SKRBIŠ ZA ZEMLJO! Avtor, ki je napisal knjigo 50 preprostih stvari, ki jih otroci lahko naredijo za ohranitev Zemlje, je zdaj podobno knjigo namenil otrokom. Otroci! Tudi vi lahko... Lahko raziščete, kje vam pušča vodovodna napeljava. Če boste to ugotovili, boste vsako leto prihranili na milijone litrov pitne vode. Lahko se pridružite tistim, ki varčujejo z energijo. Približno 40% energije, ki jo porabimo v naših domovih, gre za ogrevanje in približno polovica nam je uide skozi okna. To lahko pomagate preprečiti. Lahko gojite deževnike. Deževniki so v veliko pomoč pri reševanju problemov z odpadki. Organske smeti namreč predelajo v zemljo. Lahko »posvojite« potok. Ob potokih se je čudovito igrati. Lahko »posvojite« enega in skrbite zanj, da bo vedno ostal čudovit. Lahko naredite še cel kup drugih stvari. Knjiga je polna zanimivih idej, podatkov in poskusov. Z njeno pomočjo se lahko naučite, kako ohraniti čisto in zdravo Zemljo zase, za druge otroke in za odrasle. Knjigo je izdala Tehniška založba Slovenija, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel. 213-733. -3*C--NAROČILNICA--- Nepreklicno naročam knjigo 50 PREPROSTIH STVARI, kijih otroci lahko naredijo za rešitev Zemlje po ceni 350,00 SLT Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani TIM revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine YU IS SN-0040-7712 _ FEBRUAR Revijo Tim izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pav¬ lič, Marjan Tomšič, Miha Zorec • Odgo¬ vorni urednik, oblikovanje in tehnično urejanje: Božidar Grabnar • Revija izhaja desetkrat letno • Naročajte jo na naslov: Tim, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603- 50480 • Tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana • Revijo sofinancirajo: Ministr¬ stvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za raziskovalno de¬ javnost in tehnologijo Republike Slove¬ nije • Revija je oproščena temeljnega in po¬ sebnega prometnega davka od prometa izdelkov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo št. 415-42/91, 15. 11. 1991. Božidar Grabnar MODELARSTVO PO SVETU Slika 2. Model buggyja, ki ga poganja zu¬ nanji motor z močjo 3,5cm, je plod mode¬ larskih izkušenj in znanja češkega mojstra Jana Kadla iz Prage. Iz nam vsem dobro znanih razlogov vemo o tem, kaj se dogaja v modelarskih logih po svetu, vse manj. Zato vam za pokušino tokrat predstavljam nekaj vrhunskih modelarskih izdelkov iz različnih evropskih dežel. Upajmo, da se bodo tudi na tem področju zdaj, ko je naša mlada država mednarodno priznana, razmere uredile. Do takrat pa nam ne preostane drugega, kot da vztrajamo na začrtani poti in ne vržemo puške v koruzo. Slika 3. S temle modelom remokerja v razredu F2A+B je na tekmovanju čeških in moravskih modelarjev nastopil senior M. Šestak iz Hulina. TIM 6 • februar 1992 • US 1 IZDELEK ZA DOM Slika 1. Anglež Butch Hadland je na raz¬ stavi letalskih modelov pokazal tole ma¬ keto letala Piper Cub, ki jo poganja guma. Slika 4. Na 19. prvenstvu mednarodnega združenja letalskih modelarjev v Švici je nastopilo kar 57 oldtajmerjev, s katerimi so modelarji tudi tekmovali. Matej Pavlič ŠATULJA ZA NAKIT Za 8. marec bo mamica najbolj vesela nečesa, kar ji boste naredili sami, zato smo vam pripravili načrt šatulje za nakit, ki ji bo gotovo prišla zelo prav. Sedaj imate še dovolj časa, da si priskrbite 1,5 ali 2 in 5 mm debelo ploščo balse, nekaj tanjšega kartona, brusni papir in lepilo. Od orodja boste potrebovali le rezljačo in oster modelarski nož. Na fotografijah in skicah sta prikazani dve različni obliki šatulj. Prva, ki je večja, je predeljena v štiri predalčke, manjša pa je valjaste oblike in je preprostejša za izdelavo. Večjo šatuljo naredite tako, da iz 5 mm debele balse (ali vezane plošče oziroma lesonita, če res ne gre drugače) izrežete dno (120 x 140 mm), dve zaobljeni stranici (180 x 50mm), dve ožji stranici (140 x 50 mm) in dve predelni steni (183 x 43 mm). Dele med seboj zlepite z belim mizarskim lepilom, nato pa iz tanjšega kartona (npr. hrbtišče starega stenskega koledarja) izrežite trak z merami 575 x 150mm. Nanj drugo poleg druge nale¬ pite letvice s presekom 5 x 2 mm, ki jih narežite iz balse. Če te nimate, uporabite lipove ali smrekove letvice z enakim pre¬ sekom. Papir z letvicami prilepite na dno šatulje, obe strani pa zavihajte prek zaob¬ ljenih delov. Kakšen naj bo stik obeh polovic na vrhu, se vidi na sliki, način »zaklepanja« šatulje pa prav tako. S šatuljo valjaste oblike bo precej manj dela. Ko se boste odločili za premer, izrezljajte dva enaka kroga ustrezne veli¬ kosti, dva kroga pa naj bosta nekaj mili¬ metrov manjša. Večjega in manjšega, ki sestavljata dno in pokrov, zlepite skupaj, na enega od njiju (pokrov) pa na sredino prilepite še košček lesa. Iz tanjšega kar¬ tona izrezan plašč valja naj bo po obsegu približno 2cm daljši, da ga boste lahko zlepili skupaj. Lepljenje letvic na obod poteka enako kot pri večji šatulji. Na koncu s finim brusnim papirjem zgladite vse robove in šatuljo prelakirajte z brezbarvnim nitrolakom. Kdor je bolj spreten, lahko notranjost obloži z žame¬ tom ali svilo. Tako bo šatulja še lepša. 186 • TIM 6 • februar 199* IZDELEK ZA DOM TIM 6 • februar 199* • 187 Jelka Šenk IZDELEK ZA DOM SANI KOT BELEŽKA (Timov opomnik) bujemo lističe za kratka sporočila. Napi¬ šemo ga na deski sedeža, potegnemo za konec papirja in odtrgamo listič na spodnjem robu zadnje strani sedeža. MATERIAL Poleg materiala, ki je opisan v kosovnici, rabimo še lepilo za les, nitrolak in smir¬ kov papir. ORODJE IN PRIPOMOČKI: - rezljača, - kladivo, - šestilo, - ravnilo, - svinčnik, - vrtalnik in sveder 0 2 mm, - žaga (lisičji rep), - kombinirane klešče. DELOVNI POSTOPKI: - zarisovanje, - rezljanje, - brušenje, - lepljenje, - žebljanje, - lakiranje. NAVODILO ZA DELO Na vezano ploščo narišemo pozicije 1, 2 in 3 in jih izrežemo z rezljačo. Po načrtu zvrtamo luknje in obrusimo s smirkovim papirjem. Os (Poz 5) izde¬ lamo iz lesnega moznika 0 10 mm. Os odrežemo na pravšnjo dolžino in na obeh koncih zavrtamo luknji. S kleščami odščipnemo pocinkano žico in vse 4 kose vstavimo v levo in desno sanko (glej Poz 11). Vse dele imamo priprav¬ ljene za sestavo. Obe rebri (Poz 3) prile¬ pimo na desko sedeža in ju še pribijemo skozi izvrtane luknje v deski sedeža. Levo in desno sanko prilepimo in pribi¬ jemo (Poz 9) na bočno stran deske se¬ deža ter prilepimo rebra v izdelane utore leve in desne sanke. Ko se lepilo osuši, izdelek še enkrat obrusimo s finim smir¬ kovim papirjem ter ga dvakrat prelaki- ramo s prozornim nitrolakom. Prelaki- ramo tudi os (Poz 5), na katero bomo dali rolo papirja (računski trak), in jo po¬ stavimo med levo in desno sanko ter jo skozi utor, ki ga tvorita dve žici (Poz 6) privijačimo z lesnim vijakom (Poz 7), na katerega smo še prej nataknili podložko (Poz 8). Na obeh straneh vijak uvijemo v os toliko, da lahko os z rolo gladko drsi po utoru (med žicama). Tako bo papirni trak ves čas uporabe prosto ležal na podlagi in se zaviral, ko bomo trgali vstran lističe. Nekaj centimetrov papirja odvijemo in ga prevlečemo skozi izreza v deski sedeža. Naredili smo prikupen in koristen izde¬ lek. Postavimo ga lahko na pisalno mizo, poleg telefona in povsod tam, kjer potre- Poz.2 KOSOVNICA 188 • TIM 6 • februar 1992 IZDELEK ZA DOM <5 8 7 19 3 5 2 9 4 Pogled A 4 3 TIM 6 • februar 199* • 189 IZDELEK ZA DOM Miloš Macarol NAMIZNA HALOGENA SVETILKA Že nekaj časa so končno tudi pri nas naprodaj nizkovoltažne halogene baterij¬ ske žarnice. Najbolj primerne so tiste, ki imajo navaden navoj, a so prirejene za 6-voltno napetost. Dobite jih v trgovinah z elektromaterialom, prav tako tudi v tr¬ govinah s kolesarskimi potrebščinami, kajti odlično se obnesejo tudi za dinamo svetilke na dvokolesu. Napajamo jih lahko z istosmernim ali z izmeničnim tokom. Te žarnice dajejo, navzlic malen¬ kostni porabi električnega toka, izredno močno in dokaj naravno svetlobo, zato so nadvse primerne tudi za domačo rabo. Najbolj se obnesejo kot namizne reflektorske svetilke pri natančnih delih, pa tudi pri risanju, šivanju, pisanju in branju. Takšno svetilko lahko izdelate sami. Poleg halogene žarnice zanjo potrebu¬ jete mali nizkovoltažni omrežni trans f or- mator za 6 voltov sekundarne napetosti, eno ali dve stikali, priključno vrvico z vti¬ kačem, kovinski reflektor z okovom za žarnico, kovinsko cevko z navojem in maticami (takšne so v rabi pri lestencih za pritrditev žarničnega okova) in ustre¬ zen podstavek, v katerega boste vgradili transformator. Sam sem za ta namen uporabil stropni nastavek za lestence, ki je prosojen, zato sem vanj vgradil poleg transformatorja še običajno žarnico s sti¬ kalom za nočno rabo. Za halogeno žar¬ nico so uporabni tudi reflektorji starih baterijskih svetilk, priporočljivo pa je, da z ustreznim medeninastim trakom na¬ pravite objemko za cev in nanjo pritrdite reflektor tako, da lahko poljubno spremi¬ njate njegov nagib na delovno površino. Na koncu samo še opozorilo: podsta¬ vek naj bo z vseh strani zaprt, da bomo varni pred dotiki z omrežno napetostjo. Sam sem v dno podstavka vgradil okrog¬ lo ploščo, ki sem jo izžagal iz 5 mm debelega akrilnega stekla in jo utrdil s tremi vijaki v razmaku 120°. Alenko Pavko-Čuden PUSTNE ŠEME Z MALO VNEME Spet je pred nami pust, prijeten čas nor¬ čij, ki nam dopušča, da se spremenimo v kogar koli ali kar koli si želimo. Spro¬ stimo lahko vso svojo domišljijo in kre¬ ativno sposobnost ter si izdelamo ma¬ sko, ki je nima nihče drug. Čeprav vem, da ste polni idej in da si boste v letoš¬ njem pustnem času nataknili vsaj dve ali tri različne maske ob obisku pustnih pri¬ reditev in zabav, vam bom prišepnila nekaj drobnih idej. Ni nujno, da si doma narejene maske nadenete. V pustnem času lahko masko obesite na vhodna vrata, poživite svojo sobo in tako odvr¬ nete pogled staršev od kupov ropotije. 190 • TIM 6 • februar 1992 MAŠKARE Lahko pa iz papirja naredite miniaturne maske, jih nalepite na vizitko ter starim staršem ali osamljenim prijateljem, ki težko pričakujejo kakršno koli pošto, po¬ šljete vesel pustni pozdrav. Rjavi papirnati nakupovalni vrečki od¬ strižete ročaje ter si jo poveznete na glavo. V višini oči z olfa nožem izrežete kvadratni odprtini. Kjer je nos, izrežete pokončen pravokotnik, na mestu kjer so usta, pa trikotnik, krog ali elipso. Dve škatlici vžigalic izpraznite. Pokrova nale¬ pite namesto ušes, škatlici pa nad oči kot obrvi. Vžigalice lepite posamično na čelo kot lase ter okoli ust kot brke in brado. Maska je brž gotova, pa še prepoznati vas bo težko. Prijazno miško izdelajte iz tršega pa¬ pirja. Krožni izsek s polmerom 12cm in kotom 300° oblepite z barvnim papirjem ter zlepite, da dobite obraz. Masko po¬ merite in izrežite oči. Na konico obraz¬ nega dela maske prišijte leseno kroglico ali pisan okrogel gumb. Bel tanjši papir za brčice v velikosti 7 x 2 cm resasto nastrižite v dolžini 6cm, zapognite ter prilepite levo in desno od konice nosu. Ušesa izrežite po kroju iz tršega papirja, jih oblepite z barvnim kolaž papirjem ter v sredino prilepite notranje dele ušes kontrastnih barv. Pod smrčkom prilepite dva bela zobka iz tanjšega belega pa¬ pirja, pod ušesi pa rob obraznega dela maske utrdite (prilepite kvadrat 1,5 x 1,5cm trdega papirja) in preluknjajte z luknjačem. Skozi luknjici napeljite ela¬ stiko. Marsovčka lahko izdelate iz tršega pa¬ pirja, pingpong žogic, počenega balona in nekaj plastificirane žice. Obrazni del maske je bel in ovalen v velikosti obraza. Na mestu, kjer so oči, z olfa nožem izstrižite ali izrežite okrogli odprtini s pre¬ merom 5cm. Obrobite ju z resasto na- striženim pravokotnim (16 x 6cm; daljše rese, t.j. trepalnice so dolge 4cm in ši¬ roke 3mm, krajše rese za lepljenje tre¬ palnic okoli oči pa so dolge 1 cm in široke prav tako 1 cm). Nos izdelajte po načrtu. Za usta izre¬ žite režo, skoznjo potegnite ustni del po¬ čenega balona in ga na notranji strani odstrizite, da ustreza reži, ter prilepite. Na zunanji strani ga obrežite v obliki ustnic. Pingpong žogico razpolovite in polovici prilepite na lička. Plastificirano žico ovijte na ročaj metle ali česa podob¬ nega, na vrh nataknite žogico in jo z lepi¬ lom utrdite ter spodnji del »antene« pritr¬ dite na čelo. Ne pozabite na elastiko, ki jo v ojačeni rob obraznega dela maske vpeljete ob straneh. Rdeč nos si lahko na hitro izdelate iz emabalže za jajčka. Izrežete vdolbino za eno jajce, jo prebarvate in prelakirate, da SV:i. ; - ne pušča barve, ob straneh izvrtate luk¬ njici in vpeljete elastiko. Na hitro se lahko namaškarate s po¬ močjo celofana, polivinila in raznobarv¬ nih šmink. »Ledena deklica« ima ruto in šal iz celofana. Če je celofan niansiran v preli¬ vajočih se pastelnih tonih, je učinek še bolj pusten. Oči so obrobljene s kajalom, na licih pa so ledene solzice v barvah celofana. Pobrskajte po svoji ali družin¬ ski garderobi in dopolnite učinek z eno¬ stavno obleko ustrezne barve, okrašeno s pentljami iz celofana. »Polivinilna deklica« ima lase spete s polivinilasto vrečko pisanih barv. Obraz je porisan z motivi z vrečke v ustreznih barvah, učinek maske pa povečuje ustrezna enostavna obleka s polivinilnimi dodatki. Okrašena je lahko npr. tudi z rožami iz razcefranih jogurto¬ vih lončkov (stranice lončkov po višini narežemo z olfa nožem na 1 cm široke »liste«, dno pa preluknjamo in priši¬ jemo). Veselo pustovanje vam želim! TIM 6 • februar 1992 • 191 MODELARSTVO Jože Čuden SS-1 SCUD V prejšnji številki smo se seznanili z ameriškim raketnim sistemom Patriot, vrhunskim dosežkom sodobne zahodne tehnologije. Tokrat pa si oglejmo še nje¬ govega nasprotnika v zalivski vojni, ki jo je zaznamoval prav spopad dveh vodil¬ nih raketnih tehnologij, ameriške in sov¬ jetske. Iraška stran je v tem spopadu namreč uporabljala sovjetske taktičnooperativne rakete Scud B (SS-1 C) in izboljšane verzije teh raket Al husein in Al abbas. Pri teh so Iračanom pomagali zlasti za¬ hodnoevropski raketni strokovnjaki. Viri informiranja pri tem izpostavljajo po¬ memben nemški delež. Irak si je pred zalivskim spopadom nabral kar precej izkušenj med osem let trajajočo vojno z Iranom, ko je s scudi obstreljeval iranska mesta, ki so bila v dosegu njegove raketne oborožitve. Tudi med zalivsko vojno je Irak izvajal napade na mesta v Izraelu in Saudski Arabiji. Šlo je torej predvsem za mašče¬ valne protiukrepe oziroma teroristične napade na civilne cilje. Na srečo je bila povzročena škoda relativno majhna, kar gre pripisati tako uspešni protiraketni obrambi s patrioti kot tudi nenatančnosti Iračanov pri zadevanju ciljev. Prvotna verzija Scud-A (SS-1 B) se je prvič pojavila na vojaški paradi leta 1957. Mobilna lansirna naprava, nameš¬ čena na goseničnem podvozju tanka JS- -3 (tudi JS-2 ali KV-85) je bila predvidena za izstreljevanje raket srednjega dosega z naključno izbranega nepripravljenega terena. Na videz okretno sredstvo za taktično podporo na bojišču vendarle ni bilo sposobno že v nekaj minutah dej- stvovati po nasprotnikovih ciljih, kot so nekateri napovedovali, kajti za pripravo na lansiranje je bila potrebna kar polna ura. Zamuda je šla predvsem na račun sondiranja višjih slojev ozračja s po¬ močjo posebnih atmosferskih balonov, ki so jih spremljali s pomočjo teodolitov ter polnjenja rezervarjev na raketi s tekočim oksidantom in gorivom (RFNA-Red Flu- ming Nitric Acid + UDMH-asimetrični di- metihidrazin). Osnovna verzija naj bi imela žiroskopsko stabilizirano vodenje, podobno nemški A4 (V2), kombinirano z radijsko prekinitvijo dotoka goriva, pri čemer po ustavitvi dovoda ni bila več možna korektura tirnice leta. Podatki za sovjetske vojaške rakete so bili vselej zelo skopi, večina informacij pa izhaja iz zahodnih virov. Za izbolj¬ šano verzijo Scud-B slednji navajajo tele osnovne podatke: raketa je dolga 11,25 m, ima premer trupa 0,85 m, na štartu tehta okoli 6300 kg in ima doseg od 160 do 280 kilometrov. V javnosti so jo prvič pokazali leta 1962, in sicer na goseničnem podvozju IS-3. Dvižni nosi¬ lec je bil opremljen z vzdolžnimi lestvami za pristop k zgornjemu delu rakete, ko je v vertikalnem položaju. Na moskovski paradi leta 1965 pa je bil Scud-B že nameščen na novem osemkolesnem transportnem vozilu MAZ-543, ki je pred¬ vsem lažje, okretnejše in dvakrat hitrejše od goseničnega predhodnika. Popol¬ noma nova je bila tudi dvižna lansirna podlaga, poslej brez značilnih stranskih lestev. Posebej opazno je bilo močno dvojno oprijemalo, ki drži raketo na zgor¬ njem delu trupa. Zahodni opazovalci so kmalu ugotovili tudi razlike med lansir- nimi napravami, ki so v oborožitvi sovjet¬ ske armade in napravami armad drugih članic bivšega Varšavskega pakta in drugih kupcev, kar je dalo slutiti na ver¬ jetnost uporabe jedrskih bojnih glav le v sovjetskih enotah. Vodenje rakete je preprosto, inercijsko, krmiljenje pa kot pri prvotni varianti prek aerodinamičnih krmil na stabilizatorjih ter plinskih krmil, postavljenih v curek iztekajočih plinov. Predlansirna priprava pri raketi Scud- -B je že bistveno krajša od ene ure. Po¬ datke o višjih zračnih plasteh dobe s po¬ močjo posebnega radarja, s katerim spremljajo atmosferske balone, oprem¬ ljene z radijem. Posadka se pripravlja v vozilu. Na levi strani je prostor za voz¬ nika, na desni pa kabina za operaterja s kontrolno preizkusno aparaturo. Upravljanje s posameznimi agregati lan- sirne naprave se izvaja prek naprav, na¬ meščenih v kontejnerjih na bokih vozila. V borbeni komplet osnovne enote spadajo tudi rezervne rakete, ki jih pre¬ važajo na posebnih vlačilcih, prikloplje¬ nih na tovorno vozilo ZIL-157, z vgraje¬ nim žerjavom (Ural-375) za postavljanje raket na lansirno napravo. Rakete se nalagajo na lansirno napravo trans¬ porterja MAZ-543 vedno v spuščenem oz. vodoravnem položaju. Scud-B se v večjih količinah nahaja v oborožitvi sovjetske armade, poleg te pa tudi v armadah sedaj že bivšega Var¬ šavskega sporazuma ter Egipta, Iraka, Sirije in Libije. Prvič so jih uporabili Egip¬ čani leta 1973 med izraelsko-arabsko vojno. Izstrelili so tri rakete proti ciljem na zasedenem Sinaju, vendar so vse zgrešile cilj. Dve leti zatem so poročali Sirci o uspešni izstrelitvi scuda na razda¬ ljo 250 km. Najdlje pri posodabljanju sov¬ jetske tehnike pa so prišli Iračani. S po¬ močjo zahodnih strokovnjakov so uspeli bistveno povečati doseg svojih izpopol¬ njenih inačic Al husein in Al abbas glede na originalne sovjetske rakete. Tako ima Al husein doseg 650 km, Al abbas pa kar 850 km. To jim je uspelo predvsem za¬ radi zmanjšane količine razstreliva v bojni glavi. Pri povečanem dosegu pa je v precejšnji meri padla natančnost pri zadevanju ciljev. Pozneje so dogodki po¬ kazali, da je bil eden poglavitnih ciljev teh raket doseči predvsem psihološki učinek z obstreljevanjem zelo oddaljenih ciljev. Sistem vodenja oz. usmerjanja ni doživel posebnih sprememb, uspelo pa jim je skrajšati čas predlansirne priprave samo na pol ure. 192 • TIM 6 • februar 1992 MODELARSTVO IGRA Matej Pavlič MARJANCA Da v svetu obstaja veliko število naj¬ različnejših iger, ste se bralci Tima lahko že sami prepričali, saj smo jih v zadnjih nekaj letih objavili že precej. Nekatere so bile nekoliko zahtevnejše za izdelavo in preprostejše za igro, druge so bile hitro narejene, a je bilo treba pri njihovi »upo¬ rabi« krepko napenjati možgane. Naš namen je, da te igre lahko naredi prav vsak, zato jih vedno kolikor je le mogoče poenostavimo. Enako je tudi z igro, ki smo vam jo pripravili tokrat. »Marjanc«, fliperjev, »enorokih Jackov« in številnih drugih po¬ dobnih iger je zelo veliko, vendar je vsem skupno to, da poženemo kroglico v igro z ustrezno oblikovano in nameš¬ čeno vzmetjo. Ker je v domači delavnici nekaj podobnega, pa čeprav še tako preprostega, posebno začetniku zelo težko narediti, smo namesto vzmeti upo¬ rabili kar naravo oziroma enega izmed temeljnih fizikalnih zakonov, ki govori o zemljini privlačnosti. Igralo smo iz ne¬ koliko poševne lege premaknili v nav¬ pično - in že imamo igro, ki jo je moč narediti hitro, preprosto in z najmanjšimi možnimi stroški. Kroglica med ovirami - žeblji - potuje sama od sebe; njena lastna teža jo namreč vleče v najnižjo točko - v predalček. Orodje Potrebovali boste ročno ali električno krožno žago, žago za železo, pilo, elek¬ trični brusilnik ali brusni papir različnih zrnatosti, kladivo, klešče, dve večji mi¬ zarski svori, vrtalnik s svedrom 0 1,5 ali 2 mm, trikotnik, daljše ravnilo, šestilo in svinčnik Material Ohišje igre je večinoma iz 10 mm debele vezane plošče, lahko pa uporabite tudi enak material debeline 5 mm in zlepite po dva dela skupaj. Za zaslon je uporab¬ ljen kos akrilnega stekla ali kakršne koli druge prosojne plastične snovi. Upora¬ ben je tudi ščitnik za ekran z odsluže¬ nega televizijskega sprejemnika. Žičmke kupite v trgovini z železnino, belo mizar¬ sko lepilo pa imate gotovo že doma. Kroglica je lahko iz katerega koli materi¬ ala (stiropor, pluta, guma, plastika), le da ni kovinska. Kroglice iz ležajev torej niso primerne, saj so pretežke in bi sčasoma lahko poškodovale igralo. Izdelava Najprej natančno preglejte načrt. V njem so namenoma narisani le tisti deli, ki so zahtevnejši, mere tistih, ki imajo obliko navadnega pravokotnika, pa najdete v kosovnici. V načrtu sta narisana tudi tloris in stranski ris, ki naj bosta v pomoč pri sestavljanju; iz njiju je mogoče ugoto¬ viti tudi to, da je igralo po obliki nekoliko podobno poštnemu nabiralniku. Na vezano ploščo s pomočjo risal¬ nega orodja iz načrta in kosovnice pre¬ nesite mere sestavnih delov 1, 2, 3, 4 in 5 ter jih tik ob črti pazljivo izrežite. Porav¬ najte in obrusite jim robove, nato pa poskusno sestavite ohišje. Zaslon (6) boste morali izrezati z žago za železo. Če se vam bodo pri tem delu robovi nekoliko okrušili, nič ne de, saj bo kas¬ neje viden le eden izmed njih - spodnji. Obrusite ga, da bo čim bolj gladek. Sedaj pride na vrsto obdelava posa¬ meznih sestavnih delov. V dve notranji (bočni) stranici (2) z rezljačo naredite 300 mm dolg in približno 5 mm širok utor, v katerega bo vpet zaslon (6) iz akril¬ nega stekla, v gornjo stranico (4) pa izrežite okroglo odprtino s premerom 40 mm, skozi katero boste spuščali kro¬ glico (9). Dele obrusite in po eni strani prelakirajte ali prebarvajte. Največ opravka bo s hrbtom ohišja (5), v kate¬ rega morate s svedrom 0 1,5 ali 2 mm izvrtati 52 luknjic za žeblje (8), od katerih se bo odbijala kroglica na poti navzdol. Pri vrtanju morate paziti, da luknjice ne bodo globje od 7 mm, saj žebelj pri zabi¬ janju ne sme pogledati skozi hrbet. Obrušeno ploskev prebarvajte, na spod¬ nji del z vodoodpornim flomastrom ali letrasetom izpišite številke, nato pa sledi zabijanje žebljev. Pripravite debelejšo kovinsko ploščo, nanjo položite hrbet ohišja in v luknjice s kladivom čim bolj navpično zabijte vseh 52 žebljev, ki naj bodo dolgi 50 mm. Manjša odstopanja popravite s kleščami, Kosovnica če pa se vam zgodi, da je »ušel« kak žebelj vseeno predaleč, mu na hrbtni strani popilite konico, da se kasneje pri igri kdo ne opraska ob njej. Ko ste s tem delom gotovi, začnite s sestavljanjem. Pomagajte si z mizar¬ skimi svorami, pazite pa tudi, da ne bo¬ ste pozabili vstaviti zaslona! Ohišje zle¬ pite z belim mizarskim lepilom, stike po potrebi utrdite s 15-20 mm dolgimi žič- niki. Ko bo lepilo suho, zaoblite vse ro- b° ve ter ohišje prelakirajte ali prebar¬ vajte še z zunanje strani (z notranje ste to storili že pred sestavljanjem). Kdor želi, naj na spodnji zunanji rob nalepi zadrževalno letvico (7) s presekom 5x5 mm, ki bo preprečevala, da bi se kroglica po »pristanku« v enem od ošte¬ vilčenih predalčkov odkotalila po mizi. Pravila igre O pravilih nima smisla izgubljati besed, saj so otročje lahka. Kroglica, ki jo spu¬ stite skozi odprtino na vrhu, se bo po nekaj sekundah po številnih trkih ob žeb¬ lje ustavila v enem od predalčkov na dnu ohišja. Igralcev je lahko poljubno veliko Vsak ima na voljo en met (oziroma »spust«), dobljene točke pa se po vnaprej dogo¬ vorjenem številu metov seštejejo. Tisti, ki jih zbere največ, je zmagovalec. Lahko se dogovorite tudi tako, da izbe¬ rete neko številko in določite število me¬ tov, zmagovalec pa je tisti, ki se s konč¬ nim seštevkom dobljenih točk najbolj pri¬ bliža izbrani številki. Ker kroglica nikoli ne potuje po povsem isti poti, je rezultat vsakega meta nepredvidljiv. Prav v tem pa je tudi čar te igre. 194 • TIM 6 • februar 1992 IGRA TIM 6 • februar 199Z • I 9 S MALE ŽELEZNICE Vlado Zupan VODENJE PROMETA Z RAČUNALNIKOM Ljubitelji malih železnic po svetu danes veliko razpravljajo o uvajanju računal¬ nika za upravljanje prometa. Ena stran trdi, da računalnika ni mogoče več po¬ grešati, druga pa nasprotuje in kot glavni argument navaja dokaj zapleteno teh¬ niko pri delu z računalnikom in pomanj¬ kanje zabave, ki jo nudi ročno upravjanje lokomotiv. Kadar uporabljamo računalnik, kot je pisalni stroj, imamo na razpolago celo vrsto programov (VVORDSTAR, VVORDj, ki so prilagojeni za pisanje tek¬ stov. Program je le treba vnesti v raču¬ nalnikov spomin in delo se lahko začne. Interesentov za pisanje tekstov je ne¬ šteto in tak program je primeren za vse pisce. Z uporabo računalnika za vodenje vlakcev je dosti težje. Ljubitejev železnic - posebno takih, ki bi želeli za svoj konji¬ ček uporabiti računalnik - je v primerjavi s prej omenjenimi pisci neznansko malo. Zato se velikim organizacijam, ki sestav¬ ljajo zapletene programe, tovrstnih pro¬ gramov ne splača izdelovati. Za izdelavo kolikor toliko zapletenega programa je potrebno dolgotrajno delo skupine stro¬ kovnjakov. Število maloželezniških inte¬ resentov pa se še zožuje, saj je vsaka maketa nekoliko drugačna, obstaja več različnih proizvajalcev lokomotiv in več sistemov, poleg tega pa so posamezne želje maketarjev glede na vodenje pro¬ meta različne. Nemogoče je sestaviti univerzalni program, ki bi bil primeren za vsak sistem, za vsako maketo in za šte¬ vilne želje. Ljubitelj male železnice, ki je hkrati še strokovnjak v programiranju, običajno sam izdela program za svoje potrebe. Vendar je takih, ki združujejo oboje, zelo malo. Tako delo je zapleteno in zahteva veliko časa. Pri našem hobiju si seveda lahko po¬ magamo z računalnikom pri evidenci in načrtovanju, saj so za to dobri splošno dosegljivi programi. S primernim progra¬ mom za evidenco (najbolj popularen je DATABASE) si lahko uredimo podroben pregled vseh lokomotiv in vagonov. Če ima kdo le tri lokomotive in deset vago¬ nov, takega pregleda ne rabi. Če pa je na maketi 30 lokomotiv in 100 vagonov, že ni mogoče vsega obdržati v glavi. V tak pregled lahko vnesemo prav vse podatke: lokomotive bomo razvrstili v parne, dizelske in električne, nadalje po razporeditvi osi, po oznaki s številko, po dolžini, po letnici izdelave in še vsem mnogočem. Računalnik nam bo omogo¬ čil poiskati v sekundi, na primer, vse lokomotive z razporedom osi 2’C2’ in podobno. Zelo koristen je računalnik tudi pri na¬ črtovanju proge na maketi. Zopet lahko rečem, da za enostaven krog z dvema kretnicama načrtovanje ni potrebno. Vsak maketar pa si sčasoma omisli bolj ali manj zapleten načrt. Da ne bi kupoval tirnega materiala »v tri dni«, je treba potek proge z vsemi kretnicami in signali kolikor toliko podrobno narisati. Na klasi¬ čen način z ravnilom, šablono in svinčni¬ kom je kar precej zamudno. Če nismo bili dovolj natančni pri risanju krivin in kretnic, nam izdelek ne bo dosti koristil, saj se elementi proge ne bodo pravilno ujeli. S primernim risanim programom (najboljši je AVTOCAD) pa je po nekaj vaje delo prijetno, razmeroma hitro in izdelek dober. V računalnikov spomin vnesemo posamezne elemente proge (ravne tire, krive tire, delne tire, kretnice in podobno) kot bloke, ki jih nato eno¬ stavno iz spomina kličemo in vnašamo na poljubni del proge. Če nam načrt ni všeč, kak element prestavimo, zbrišemo ali narišemo na novo. Opisani primeri so le splošna uporaba računalnika. Na tak način in s temi pro¬ grami ga lahko rabimo na katerem koli področju. Kot sem že omenil, se pojavijo težave, ko hočemo z računalnikom pre¬ mikati kretnice, odpirati signale in uprav¬ ljati lokomotive. Pri tem imamo dve stop¬ nji: v prvem primeru računalnik dela ti¬ sto, kar bi sami naredili, ko bi pritiskali na gumbe za kretnice ali z regulatorjem vo¬ zili lokomotive; reklik bi, da »ročno« upravlja promet. Druga stopnja pa pred¬ stavlja avtomatsko vodenje prometa. V tem primeru lokomotiva pri prevozu določenega kontakta sproži element (kretnico, signal) in vpliva tako posredno na vožnjo druge lokomotive. Po določe¬ nem voznem programu (ne računalni¬ škem) se tako s strani vozečih lokomotiv samodejno vključujejo določeni elementi in promet teče sam, avtomatsko, ne da bi kdo pritiskal na gumbe. Pri uporabi računalnika se stanje na progi stalno javlja v računalnik in ta po programu daje ukaze kretnicam, signalom in lokomoti¬ vam za potek prometa. Računalniški programi za prvi način upravljanja so enostavnejši, cenejši (od 10 do 100 DEM) in več jih je na razpo¬ lago. Programi za avtomatsko vodenje prometa pa so maloštevilni, ozko upo¬ rabni in razmeroma dragi (okoli 300 DEM). Ko rabimo računalnik za sestavo evi¬ dence ali načrtovanje, razen računal¬ nika, programa in tiskalnika ne rabimo ničesar drugega. Za upravljanje prometa na maketi pa rabaimo še napravo, ki bo ukaze (impulze) iz računalnika pretvorila v tako obliko, da lahko lokomotiva, kret¬ nica ali signal izvrši dani ukaz. Rabaimo torej neko »roko«, ki bo pritisnila na gumb stikala za kretnico. Takemu vmes¬ nemu členu pravimo s tujko INTER- FACE. Znani proizvajalci malih železnic, kot so med drugimi MAERKLIN, AR¬ NOLD in FLEISCHMANN, so že uvedli za svoje vlakce posebni digitalni način vodenja in prodajo tudi ustrezne vmesne člene. Z dodatnim povratnim modulom prek istega vmesnega člena dobiva ra¬ čunalnik tudi obvestila o stanju na progi. Uporaba računalnika je primerna po¬ sebej za postaje, »skrite« pod kakim hri¬ bom, ki so težko dostopne in nevidne. Navadno je na takih postajah veliko ti¬ rov, vrsta kretnic in signalov. Upravljalec prometa ne more biti prepričan, da bo vedno teklo vse tako, kot je predvidel. Lahko pritisne na napačno kretnico, morda signal ni zaprl določenega tira, en vlak je lahko iztiril in podobno. Z dosti dela in veliko denarja lahko izdelamo kontrolno ploščo z zelenimi in rdečimi lučkami za signale in kretnice, kot so jih imeli včasih v kontrolnih stolpih na po¬ stajah. Če vodimo promet z računalni¬ kom, lahko vidimo načrt proge z vsemi elementi na zaslonu, kar ne zahteva iz¬ delave drage kontrolne plošče. Poglejmo najprej, kako deluje pro¬ gram za »ročno« vodenje prometa z ra¬ čunalnikom. Predstavljajmo si, da teče promet dveh v isti smeri vozečih vlakov po krožni progi, ki je prikazana na sliki št. 3. Počasnejši tovorni vlak mora na po¬ staji počakati, da ga bo prehitel brzovlak. Da ne bo prišlo do naleta, bo tovorni vlak pred postajo prek kretnice zapeljal na drugi tir in tam počakal, da bo po glav¬ nem tiru mimo odbrzel brzovlak. Ce bi sami pritiskali na stikala, bi morali najprej kretnico 1 obrniti v desno in zapeljati tovorni vlak na drugi tir. Nato bi morali signal za drugi tir zapreti, da tovorni vlak ne bi »ušel« s postaje. Seveda bi morali hkrati obrniti kretnico nazaj v ravno smer, saj naj brzec hiti po glavnem tiru. Ko bi ta vlak odpeljal, bi odprl signal in tovorni vlak bi se prek kretnice 2 po¬ novno vključil na glavni tir. Seveda bi morali istočasno tudi z regulatorjem uravnavati hitrost lokomotiv. Kako pa z računalnikom? Vzemimo za primer Maerklinov digitalni sistem, ki ima kodirane (označene s svojo številko) vse lokomotive in magnetne artikle (kretnice in signale). Že pred petimi leti so nudili računalniški program za takratne hišne računalnike (HOMECOMPUTER) Schneider in Commodore C 64. Ko smo program v računalniku priklicali, bi morali za prej prikazani promet natipkati na¬ slednje ukaze: 196 • TIM 6 • tebruar 1991 MALE ŽELEZNICE OPEN2,2,0,CHR$(10)+CHR$(10) PRINT#,CHR$(X);CHR$(Y) PRINT#2,CHR$(34);CHR$(1) ... za kretnico št. 1 v desno PRINT#2,CHR$(10);CHR$(5) ... za lo¬ komotivo št. 5 srednje hitro PRINT#2,CHR$(33);CHR$(1) ... za kretnico št. 1 v levo PRINT#2,CHR$(34);CHR$(22) ... za¬ prtje signala št. 22 PRINT#2,CHR$(13);CHR$(9) ... za lo¬ komotivo št. 9 hitro in podobno naprej. V ukazu drugi CHR predstavlja šte¬ vilko (kodo) lokomotive ali magnetnega artikla.Tako imajo lahko lokomotive kode od 1 do 80 in magnetni členi od 0 do 255. Prvi CHR ima dvojni pomen : pove raču¬ nalniku, ali gre za lokomotivo ali za mag¬ netne artikle in nato pove, kaj naj naredi. Številke od 0 do 31 predstavljajo funkcije za lokomotive, številke 32, 33 in 34 pa za magnetne artikle. Pri regulatorju za digi¬ talni sistem ne moremo hitrosti spremi¬ njati poljubno zvezno, ampak imamo samo 14 hitrostnih stopenj: 1 je najpo- K1 u r u@zč> i- U ^ 53 Sl. 1 -Ukaze kretnicam in signalom lahko dajemo ročno preko stikal. Sl. 2 - Primer ročnega upravljanja prometa na postaji z dvema kretnicama. Sl. 3- Avtomatski potek prometa dveh vlakov na krožni progi. A, B, C - odsek proge (postaja), ki je zaprt ali odprt 1 do 6 - kontakti, ki jih sproži lokomotiva Sl. 4 - Na ekranu se prikaže »kontrolna plošča« postaje - razpored kretnic in sig¬ nalov. časnejša, 14 najhitrejša, pri 0 pa se vlak ustavi. Pri magnetnih artiklih predstavlja številka 33 premik v levo, 34 v desno, 32 pa izključi tok. Ko na ekranu preverimo, ali smo vse ukaze pravilno napisali (pozorni bodite na vejice, oklepaje in druge znake!), s tipko ENTER ukaz prek vmesnika pre¬ nesemo na maketo in promet bi se moral odvijati, kakor smo predvideli. Vsako tako verigo ukazov - naš program vož¬ nje - lahko shranimo v računalnikov spo¬ min pod posebnim imenom. Kadar bomo hoteli, da bodo vlaki vozili na tak način, bomo shranjeni programček priklicali in ga s tipko ENTER posredovali maketi. Sedaj pa poglejmo preprost primer av¬ tomatiziranega poteka prometa na skici št. 4. Na krožni progi vozita drug za drugim dva različno hitra vlaka. Če bi ju pustili brez nadzora voziti, bi v kratkem hitrejši vlak naletel na počasnejšega. Pri pravi železnici so prvotno zaradi varnosti dovoljevali, daje med dvema postajama v isti smeri lahko vozil en sam vlak. Šele, ko je prvi vlak dospel na postajo, se je lahko drugi vlak podal na pot s pred¬ hodne postaje. S povečanjem prometa ta način ni več ustrezal, saj bi morali vlaki predolgo čakati, posebej tam, kjer so bile med postajami daljše razdalje. Zato so progo med dvema postajama razdelili glede na razdaljo na več odse¬ kov - blokov. Na vsakem odseku je lahko vozil le en vlak. Na začetku vsa¬ kega bloka je bil signal, ki je zapiral pot prihajajočemu vlaku, če predhodni še ni zapustil bloka. Če prenesemo ta način na našo ma¬ keto, bomo progo na skici razdelili na bloke in poskrbeli, da bo vsakokrat med dvema vlakoma en blok zaprt, brez toka. Na začetek vsakega bloka bomo vgradili signal, ki bo temu delu proge dovajal ali pa odvzel tok, hkrati pa nam optično sporočal, ali je blok odprt ali zaprt. Če bi upravljali progo ročno, kot v prej opisa¬ nem primeru, bi morali glede na vožnjo obeh vlakov sproti ustrezne signale zapi¬ rati in odpirati. Če pa smo se namenili promet avtomatizirati, se pravi, da nam ne bo treba pritiskati na stikala, promet pa naj bi vseeno varno potekal, potem mora namesto nas nekdo drug »pritiskati gumbe«. To bomo prepustili obema lo¬ komotivama! Vsakokrat, ko bo lokomo¬ tiva prevozila posebni kontakt, bo s tem prek signala zaprla ali pa odprla dotok električnega toka v določen odsek proge (blok) in drugi vlak se bo tu ustavil ali pa speljal: Vlak X izpelje iz bloka A pri tem prevozi najprej kontakt 1, s čimer odv¬ zame bloku A tok, tako, da se bo moral vlak Y tam ustaviti in ne bo mogel nale¬ teti na vlak X. Ko nato X zapelje še prek kontakta 2, dovede tok bloku C in vlak TIM 6 • tebruar 199* • 197 MALE ŽELEZNICE % se bo lahko premaknil proti bloku A. Vlak %o še ne more zapeljati na blok B, ker je ta brez toka. Šele ko vlak Y pre¬ vozi kontakt 6, dobi blok B tok in vlak X lahko spelje. Seveda je vlak Y pred tem prek kontakta 5 odvzel tok bloku C, kjer se bo mora) vlak X zato ustaviti. To se ponavlja od bloka do bloka, od kon¬ takta do kontakta in do naleta enega vlaka na drugega ne more priti. Pri raz¬ delitvi proge na bloke mora biti blokov vedno za enega več kot vlakov. Če bi na taki progi hoteli vpeljati varen promet za pet vlakov, bi morali progo razdeliti na šest blokov. Tudi v tem primeru lahko uporabimo računalnik, če imamo primeren program. Najprej po lastni želji sestavimo vozni program in ga preiskusimo ter šele nato vnesemo v spomin. Kot je pri ročnem upravljanju vožnje zanimivo neposredno vodenje, pri čemer smo lahko obilno zaposleni (z možgani in rokami), tako je pri računalniškem vo¬ denju čar pri sestavi voznega programa. Da ne bo pomote in zamenjav pri »pro¬ gramih«: dobiti moramo računalniški program, ki bo šele omogočil računal¬ niku, da bo sprejel od nas izdelan vozni program in po njem uravnaval promet. Ker danes hišni računalniki izumirajo - našli jih bomo le še pri otrocih za preproste igre - so sedanji programi se¬ stavljeni za osebne računalnike (PC - PERSONAL COMPUTER), ki so nepri¬ merno zmogljivejši in hitrejši od hišnih. Temu primerno so tudi programi lahko bolj obsežni in zapleteni. Nekateri pro¬ grami zahtevajo pomnilnik s 640 KB, kar je desetkrat več, kot pri nekdaj tako po¬ pularnem Commodore 64. Kot primer takega programa navajam DIGIPET 2.0, ki ga za 298 DEM nudi zobozdravnik dr. Peter Peterlin iz nem¬ škega mesta Huerth. Na razpolago mo¬ ramo imeti osebni računalnik AT 286 ali 386 z EGA ali VGA grafično kartico, z najmanj 640 KB RAM, trdnim diskom in Sl. 5- Kretnice in signali na maketi morajo biti oštevilčeni, sicer ne vemo, kateri člen naj premaknemo. miško. Program je zelo zmogljiv in »dela čudeže«. Seveda je možno promet upravljati tudi »ročno«, vendar je bistvo v avtomatiki. Na ekranu lahko prikažemo osem različnih postaj s »kontrolnimi ploščami«, na vsaki pa je možno progra¬ mirati 30 različnih voznih poti. Če imamo barvni monitor, je slika še preglednejša! Pri avtomatizirani vožnji sestavimo za vsak vlak posebej vozni program, ki ob¬ sega prav vse posameznosti: speljave, hitrost, zaustavitve in smer poti. Če je lokomotiva opremljena z zvočnim signa¬ lom in vagoni z osvetljitvijo, lahko tudi spremembe teh funkcij vnesemo v vozni program. Program celotne makete, več KOLO Na Cipru za shranjevanje vina namesto sodov uporabljajo ogromne keramične posode, ki jih ljubeznivo imenujejo po¬ ročni lonci. Očitno so te vinske posode dovolj velike, da vanje lahko zlezeta oba mladoporočenca, ali dva, ki bi to rada bila, pa še nekaj prostora mora ostati. Tako vsestransko uporabne lonce cipr¬ ski lončarji izdelujejo s polaganjem dol¬ gih glinastih svaljkov enega na drugega, manjše pa izdelujejo tako, kot večina lončarjev po vsem svetu, na lončarskem kolesu. Če ste se odločili, da preizkusite svojo domišljijo in roke v lončarjenju in nimate v mislih ravno kakšnega poroč¬ nega lonca, torej potrebujete takšno kolo. Seveda se lončarska kolesa da kupiti (so zelo draga), toda so tudi izredno zanimiv rokodelski projekt. vlakov, upošteva tudi od nas predpisano prioriteto posameznih vlakov, kar je po¬ membno pri srečevanjih ali prehiteva¬ njih. Ob nakupu programa dobimo tudi 200 strani obsegajoč priročnik z vsemi navodili, kljub temu pa je delo vsaj spo¬ četka kar zahtevno. Nekateri drugi po¬ nudniki tovrstnih programov predvide¬ vajo celo enodnevni seminar za uvajanje v delo s programom. Na koncu bi veljalo ugotoviti, da je uporaba računalnika prav gotovo zani¬ miva obogatitev našega »konjička«. Z razmeroma enostavnimi sredstvi daje možnost upravljanja in pregleda nad ve¬ likimi maketami. Zelo elegantno se dajo izvesti rešitve delno in popolno avtomati¬ ziranega prometa. Težava pa še vedno ostaja v pridobivanju ustreznega pro¬ grama. Kljub vedno širši ponudbi je treba imeti srečo, da človek najde svojim mož¬ nostim in pogojem najbolj ustrezen pro¬ gram. Za naše razmere je ta članek le bolj informativnega značaja, da vidimo, kako daleč so ljubitelji malih železnic v tujini. Naš standard, žal, še izdelave večje ma¬ kete in nabave vozil več ne omogoča, kaj šele da bi maketo opremili z digital¬ nim sistemom in povezali z računalni¬ kom, ki pa sicer tudi v naših razmerah ni več redkost. Morda bo članek spodbudil kakega mladega programerja, da se bo preizkusil tudi na tem »stranskem« po¬ dročju. Za našo mladež računalnik ni več tabu in človek z veseljem občuduje že prav mlade navdušence, ki prihajajo na številne računalniške seminarje. Preden se lotimo dela, je koristno ve¬ deti, kaj od lončarskega kolesa pravza¬ prav pričakujemo. Sam sem se te stvari lotil drugače; moji dve lončarki sta po dolgotrajnem ter proti koncu precej ener¬ gičnem vzpodbujanju ugotovili, da moje začetne poskuse le z določeno mero prizanesljivosti lahko imenujeta lončar¬ sko kolo. Kolo že še, toda lončariti se z njim nikakor ni dalo. Zato bo današnji prispevek posvečen predvsem tehnič¬ nim zahtevam naprave. Različne oblike Oblike lončarskih koles so lahko zelo različne. Na prvi sliki so prikazane le tri najbolj tipične (zaradi preglednosti ogrod¬ ja koles niso narisana). Prvo kolo je Radko Osredkar LONČARSKO 198 • TIM 6 • februar 1992 doma na Daljnem vzhodu in ga lončar lahko požene z roko. Posebnost tega kolesa je ta, da sta krožnik, na katerem oblikujemo glino, in vztrajnik, ki krožnik poganja, kar združena. Drugo kolo je doma tudi pri nas, krožnik in vztrajnik sta ločena, razdalja med njima je približno 80cm, povezuje pa ju močna jeklena os. Lončar kolo požene tako, da z nogo najprej odrine vztrajnik, nato pa, prav tako z nogo, potiska ročico, ki prek ko¬ lena na osi poganja napravo. Nekateri lončarji ne marajo koles s kolenskimi pogoni in raje uporabljajo enostavnejša. Zelo pogosto zato srečamo lončarska kolesa, ki jih poganjamo le s potiskanjem vzt rajnika. Vztrajnik je potreben zato, da se kolo vrti enakomerno; najprej z brcanjem energijo spravimo v vztrajnik, med obli¬ kovanjem gline pa jo nato od tam čr¬ pamo. Seveda se pri tem kolo zaustavlja in oblikovanje je zato treba od časa do časa prekiniti ter ponovno pognati vztraj¬ nik. Med oblikovanjem pa vztrajnika ni priporočljivo poganjati, ker bi sunki lahko pokvarili lonec. Kako pogosto je treba poganjati kolo, je odvisno tudi od teže in velikosti vztraj¬ nika; če hočemo oblikovati nekaj kilogra- Slika 1: Lončarska kolesa za mišični po¬ gon; - vzhodnjaško kolo z združenima vztrajnikom in krožnikom, poganjamo ga z roko (zgoraj); - običajno lončarsko kolo s kolenastim pogonom, pogosto pa tudi brez njega; takega poganjamo z nogo (sre¬ dina); - lončarsko kolo z jermenskim po¬ gonom, ki ga z rokami poganja lončarjev pomočnik (spodaj). ZA ROKODELCE Slika 3: Navor, ki ga mora krožnik lončar¬ skega kolesa premagati, je večji od 2,5 Nm (ročica x masa, ki jo držimo x pospešek prostega pada = 1x4mx1kgx 10 m/s 2 ). mov gline naenkrat, se izkaže, da mora biti njegov premer okoli 80cm in da mora tehtati vsaj 30kg. Zato ga ne moremo narediti kar iz vezane plošče, ker bi bil prelahek. Težjega lahko vlijemo iz be¬ tona; približno 5cm debela armirana be¬ tonska plošča je dovolj močna za našo rabo. Vendar se moramo zavedati, da 5 cm debela okrogla plošča s premerom 80cm tehta kar 50 kg in tako težak vztraj¬ nik bi marsikaterega lončarja gotovo hi¬ tro utrudil. Slika 2: Električna lončarska kolesa; - obi¬ čajno kolo, izpopolnjeno z električnim po¬ gonom (zgoraj); - lončarsko kolo poganja elektromotor, ki se vrti z enakomerno hi¬ trostjo, vrtenje kolesa nastavljamo s spre¬ menljivim mehanskim prenosom (sre¬ dina); - kolo poganja elektromotor, ki mu nastavljamo hitrost vrtenja (spodaj). Težak vztrajnik Lončarsko kolo z masivnim vztrajnikom mora biti tudi samo trdno zgrajeno. Če smo se odločili za leseno konstrukcijo, mora biti nosilno ogrodje izdelano iz tra- mičkov, ki imajo presek 10 x 5cm. Morda se zdi tako močno ogrodje pretirano, vendar je ogrodje lončarskega kolesa med uporabo zelo obremenjeno zaradi tresljajev, neenakomernega pritiskanja nog na vztrajnik itd. Spojev med lesenimi deli, ki morajo biti narejeni z zarezami in čepi, ni dovolj le zlepiti, treba jih je tudi utrditi z vijaki. Potreba po tako močni konstrukciji postane morda nazornejša, če pomislimo, kaj bi se zgodilo s stolom, na katerem bi se gugal 100-kilogramski možakar; prav kmalu bi morali zamenjati stol. Če bi se ta pod dedcem zlomil, pa morda tudi njega. Os, ki povezuje vztrajnik s krožnikom, mora biti zelo trdna; 25mm je spodnja meja za njen premer in na nekem kolesu sem videl celo 30 mm debelo. Njen last¬ nik mi je zagotavljal, da šele pri tako močni osi kolo res gladko teče. Če sedaj seštejemo težo vztrajnika, ogrodja, osi in ležajev, ugotovimo, da imamo pred seboj napravo, ki se ne seli rada. Z drugimi besedami; če hočemo pri delu uporabljati klasično lončarsko kolo, potrebujemo prostor, kamor ga bomo postavili in tam tudi pustili. To pa je zahteva, ki ji marsikdo ni zlepa kos. Mimogrede; lončarjenje s kolesom je sploh dejavnost, ki za seboj pušča blatne sledove, spominjajoče na požiral¬ nik Cerkniškega jezera, ko voda pre¬ sahne. No, morda ne ravno na tistega največjega, najbolj blatnega, toda že za majhen požiralnik je dobro vnaprej pre¬ misliti, kam ga bomo dali. Elektrika olajša delo Lončarska kolesa, ki jih poganjajo elek¬ tromotorji, so lahko manjša od običajnih. Poleg tega jih ni treba poganjati in že to je prednost, ki jo nekateri cenijo. Celo poklicni lončarji, ki zato navadnim lon¬ čarskim kolesom dogradijo električni po¬ gon, kakršen je prikazan na drugi sliki zgoraj. Pri tako izpopolnjenem kolesu hitrost vrtenja nastavljamo s potiskanjem kolesca, ki ga poganja elektromotor in vrti vztrajnik, bolj ali manj proti osi; bliže je kolesce osi, hitreje se vrti lončarsko kolo. Taka kolesa združujejo mirno, gladko vrtenje klasičnih lončarskih koles z udobnostjo električnih, vendar pa ra¬ bijo prav toliko prostora kot običajna. Povsem električno lončarsko kolo ne rabi vztrajnika, saj energijo za oblikova¬ nje gline dobiva naravnost iz rotorja ge¬ neratorja v elektrarno. Ker ni težkega vztrajnika, je tudi kolo lahko precej manjše in njegova konstrukcija lažja. Na drugi sliki sta prikazani dve izvedbi takih koles. Težave s hitrostjo in navorom Hitrost vrtenja krožnika lončarskega ko¬ lesa je treba spreminjati; deloma zaradi TIM 6 • februar 1992 • 199 tega, da je hitrost potovanja gline skozi lončarjevi roki enaka, ne glede na veli¬ kost lonca, ki ga oblikuje (pri isti hitrosti vrtenja je hitrost gline pri večjih predme¬ tih večja kot pri manjših), deloma pa zato, ker različna dela na kolesu (centri¬ ranje gline, oblikovanje, krašenje itd) pač zahtevajo različne hitrosti; od 0 obratov na minuto do 180 obratov na minuto (na elektromotorjih hitrost vrtenja običajno označujejo z rpm). Morda je bolj na¬ zorno, če si predstavljamo, kolikokrat se mora krožnik zavrteti v sekundi in ne v minuti; 180 rpm so 3 obrati na se¬ kundo. Nastavljanje hitrosti vrtenja je pri običajnih lončarskih kolesih povsem enostavno, vztrajnik pač bolj ali manj hitro poženemo. Pri električnih pa ni tako. Običajni elektromotorji, če le niso zelo preobremenjeni, se vedno vrtijo s hitrostmi, ki jih je določil že proizvajalec in te hitrosti so za lončarsko rabo precej prevelike, recimo 1200 rpm. To pomeni, da je treba na nek način hitrost vrtenja zmanjšati za približno desetkrat in, kar je še teže, končna hitrost mora biti nastav¬ ljiva v zelo velikem razponu, t. j. od 0 do 3 obrate na sekundo. (Ta razpon je kar prevelik; 3 deljeno z 0 je zelo, zelo ve¬ liko. Celo pri najboljših kolesih, ki jih prodajajo, je razpon redko večji od 10 do 15-krat. Ker je zgornja hitrost vrtenja obi¬ čajno 3 obrate na sekundo, to pomeni, da pri najmanjši hitrosti kolo potrebuje za en obrat 3 ali 5 sekund.) Veliko prestavno razmerje pa ni edina tehnična ovira, ki jo moramo premagati, če želimo napraviti uporabno lončarsko kolo. Druga, prav tako huda zahteva, je, da mora imeti kolo tudi pri majhnih hitro¬ stih dovolj moči, da ga ne moremo usta¬ viti z roko (fiziki bi temu rekli, da mora biti navor kolesa pri vseh hitrostih vrtenja dovolj velik). In kolikšen je zahtevani na¬ vor? Vsaj 2,5 m, kar je toliko, kot če bi na enem koncu 1/4 m dolge palice držali z vodo napolnjeno litrsko steklenico, ki je privezana na drugem (glej sliko!). Tega podatka seveda nisem našel v nobenem lončarskem priročniku, pa tudi če bi ga, mi ne bi bilo nič prihranjenega, saj za navore vrtečih se elektromotorjev nimam prav nobenega občutka. Do njega sem prišel enostavno s poskušanjem (sicer nenamernim); moja mala lončarka je z rokama - skorajda sem že mislil, da imam opraviti z novo »jekleno pestjo« - brez težav zaustavila krožnike prvih poskusov lončarskih koles. Zahtevi glede nastavljanja hitrosti vr¬ tenja in dovolj velikega navora močno omejujeta izbiro elektromotorja in načina regulacije hitrosti, Mehanski menjalniki (ali prenosi, če je komu tak izraz ljubši), ki zmanjšujejo hitrost vrtenja, zahtevi po navoru z lahkoto ustrežejo, vendar pa jih nikakor ni enostavno izdelati, če hočemo spreminjati prestavno razmerje. Spom¬ niti se je treba le avtomobilskega menjal¬ nika. ZA ROKODELCE Slika 4: Ogrodje električnega lončarskega kolesa z merami (ki jih moramo prilagoditi dostopnemu materialu - glej tekst!). Noge in okvirja so izdelani iz smrekovih tramič- kov 4 x 4 cm, plošča pa je iz 2 cm debele vezane plošče (dobro se obnese »bo- sanka«). Kombinirana regulacija hitrosti Ker sem kmalu obupal nad tem, da bi zmogel doma izdelati nekakšen »vari- omatic«, in še lesenega po vrhu vsega, sem poskusil z električno regulacijo hi¬ trosti. Poskusi so hitro pokazali, da sta motor za šivalni stroj in njegova regula¬ cija hitrosti veliko prešibka. Nič dosti bo¬ lje ni bilo z motorjem za ročno vrtalko, saj pri majhnih hitrostih ni imel dovolj navora, pri daljši uporabi pa je pričel sumljivo smrdeti. Končno sem našel kompromisno rešitev, ki sprva ni obetala veliko, vendar pa kaže, da je vsaj upo¬ rabna. Združil sem 2 hitrosti vrtenja sta¬ rega motorja za pralni stroj (ožemanje in pranje) z dvostopenjskim mehanskim zmanjšanjem hitrosti vrtenja. Takšna kombinacija nudi 4 hitrosti, velik navor in je dovolj trpežna, da prenese daljšo upo¬ rabo. Kot rečeno, gre za rešitev, ki ni dovolj dobra, da ne bi venomer poslušal očitkov, da se hitrosti ne da dobro na¬ stavljati (4 hitrosti so res precej manj od zvezne nastavitve), kljub temu pa je lon¬ čarsko kolo v uporabi. Pogon takšnega lončarskega kolesa bi se seveda dalo izboljšati. Namesto motorja pralnega stroja bi morda lahko uporabili kolektorski motor sesalca za prah, ki se ga da enostavno elektronsko krmiliti. Mehansko zmanjšanje hitrosti bi verjetno morali ohraniti, lahko pa bi bilo le enostopenjsko in takšna regulacija bi bila zvezna. K izboru motorja še to: pro¬ fesionalna lončarska kolesa imajo obi¬ čajno motorje z 250 do 500 W in ko se boste odločali kaj uporabiti, se je vredno o motorju posvetovati z nekom, ki ima z njimi izkušnje; tipov in izvedb dovolj močnih motorjev in regulacij zanje je na pretek, vendar pa te zadeve še zdaleč niso poceni. Poiskati morate kombina¬ cijo, ki si jo lahko privoščite in ki kljub temu deluje. Leseno ogrodje Ogrodje lončarskega kolesa je podobno 40cm visoki mizici s ploščo 45 x 65 cm. Noge in oba okvirja sta iz smrekovih tramičkov 4 x 4 cm, plošča in zadnja stena, ki nosi motor, iz 2 cm debele vo- doodporne vezane plošče ter stranska stena, na kateri je stikalo, iz 1 cm debele vodoodporne vezane plošče. Noge in okvirja so spojeni med seboj z zarezami in čepi ter zalepljeni, plošča je nanje zalepljena in privita (s spodnje strani), enako tudi obe strani. Velikost mize ni določena toliko z velikostjo krožnika (0 = 31 cm) kot z velikostjo jermenice, ki ga poganja in je z njim na isti osi. Sam sem uporabil jermenico, ki je včasih poga¬ njala boben pralnega stroja (0 = 35 cm). Ce vam taka velikost ne ustreza in dru¬ gačne ne najdete, si morda lahko izstru- žite pravo iz vezane plošče, recimo »bo- sanke«. Na lončarskem kolesu potrebujete ne¬ kaj prostora za odlaganje gline in po¬ sodo za vodo. Desničarjem ustreza tak¬ šen prostor desno od krožnika in stena s stikalom je, v tem primeru, tudi najbolj pri roki na desni strani. Za levičarje pa je bolj primerna zrcalna razporeditev z od¬ lagalnim prostorom in steno na levi strani kolesa. Vsj zunanji robovi ogrodja, vključno s ploščo, morajo biti zaobljeni; tako nizka naprava je kot nalašč, da bi se s piščaljo brcnili obnjo. Zaokroženi robovi takšne nesreče naredijo nekoliko bolj znosne. Z izdelavo mizice so mizarski posli pri lončarskem kolesu domala zaključeni. Kasneje bo treba v ploščo izvrtati še luknjo za os krožnika in izrezati odprtino za posodo za vodo, oboje pa je najbolje odložiti na čas, ko bo povsem jasno, kje je pravo mesto zanju. Pojasnilo Za konec še pojasnilo, ki sem ga dolžan tistim, ki pričakujete nekakšen načrt, po katerem bi lahko izdelali lončarsko kolo. Takšnega načrta enostavno nimam. Bil bi tudi povsem brez koristi, ker sem kolo naredil iz delov in ostankov, ki sem jih našel bolj ali manj po naključku in prepri¬ čan sem, da enakih enostavno ne bi mogli najti. To velja še posebej za ključni del, t.j. nosilec z osjo krožnika in jerme¬ nice, ki sem ga našel med ostanki neke že davno odpisane in pozabljene apara¬ ture za zapiranje tranzistorjev v ohišja. Moj namen v teh sestavkih je pojasniti delovanje lončarskega kolesa in navesti dovolj podrobnosti njegove konstrukcije, da bi si na njihovi osnovi lahko zamislili in izdelali svojega. Zavedam se, da takšna naloga ni povsem enostavna in da ji marsikdo sam ne bo kos, saj je brez prijatelja Vinkota, mojstra strugarja, ki mi je naredil kar nekaj delov in svetoval, tudi sam ne bi mogel uresničiti. Pred¬ vsem pa se izdelave lončarskega kolesa ne lotite, ne da bi si prej ogledali nekaj različnih delujočih naprav! Prihodnjič bo beseda tekla o mehanskih delih lončarskega kolesa. ZOO • TIM 6 • februar 199* ELEKTROTEHNIKA Miloš Macarol NUJEN PRIBOR ZA INFLUENČNI STROJ Izpraznjevalo Zanj potrebujemo 100 mm dolg kos 15 mm debele juvidume cevi in 200 m dolg konec debele izolirane pletenice. Zanjo zavrtamo v en konec cevi tolišno luknjo, da jo le s težavo potegnemo skoznjo. Oba njena konca ukrivimo po¬ ševno naprej in na obeh krakih odstra¬ nimo 15 mm izolacije, pletenico pa de¬ belo pocinimo s spajkalom, da z njo ne bi ob dotiku poškodovali zunanje staniolne obloge na Leydenskih steklenicah. Iz¬ praznjevalo potrebujemo predvsem za praznjenje naelektrenih Leydenskih ste¬ klenic. Praznimo jih tako, da se z enim kra¬ kom dotaknemo medeninaste krogle, z drugim pa zunanje obloge. Še preden se bomo obeh dotaknili, bo preskočila močna iskra. S tem Leydenska stekle¬ nica še ni razelektrena. Izpraznila se bo šele, ko se bomo z obema krakoma do¬ taknili tako krogle kot obloge. Če nas bo nekajkrat malce streslo, se bomo hitro navadili uporabljati izpraznjevalo. Priročni indikator napetosti s tlivko Podobne indikatorje napetosti uporab¬ ljamo pri instalacijah in napravah za 220 voltov napetosti: Vgrajeni so kar v žepni izvijač, vendar za naše potrebe niso pri¬ merni. Od njih lahko uporabimo le tlivko, če ima ta obliko steklene cevke, ki sta ji na obeh koncih pritaljena kovinska kon¬ takta. Ene so manjše in tanjše, druge so večje in debelejše. Oboje so enako upo¬ rabne. Važno je le, da zanjo najdemo ustrezno medeninasto cev, ki bo ravno pravšnja, da enega od njenih kontaktov pricinimo v njeno ustje. Za izolirni ročaj bomo uporabili plastičen tulec od floma¬ stra, medtem ko bomo za priključek upo¬ rabili izolirano pletenico, ki nam je ostala od priključne vrvice za brivnik Iskra Braun. Njen konec bomo pricinili v sodo- nje ustje medeninaste cevi, nato ji bomo na ustrezni razdalji napravili varnostni vozel in jo potegnili skozi luknjico v ročaju, tega pa nadeli in po potrebi tudi nalepili na medeninasto cev. Drugi ko¬ nec pletenice bomo pricinili na kavelj iz medeninaste žice. Kavelj naj bo tako ukrivljen, da ga bomo zlahka lahko na¬ deli na eno od odjemnih elektrod, ki imajo 6mm premera. Takšni indikatorji so neverjetno občutljivi v elektrostatič¬ nem polju. Če bi imeli dolgo priključno vrvico, bi videli, da tlivka ob vsaki raze¬ lektritvi močno zasveti, četudi je nekaj metrov oddaljena od stroja, kar doka¬ zuje, da ionizacija zraka prodre globoko v prostor. INDIKATORJI FLEKTROSTATIČNIH NABOJEV u TIM 6 • Sebruar 199* • *OI ELEKTROTEHNIKA Miloš Macarol NAMIZNE BATERIJ¬ SKE URE V prodajalnah Iskre so še zmerom v pro¬ daji mehanizmi baterijskih električnih ur za samostojno oblikovanje zunanjega iz- gleda električne ure. Prispevek o pre¬ prosti gradnji stenske baterijske ure smo objavili že v lanski številki Tima za me- baterijskemu mehanizmu, bo treba pač ustrezno skrajšati. Če pri stari uri odstra¬ nimo tudi številčnico in jo zamenjamo z novo po lastni zamisli, bomo staro številčnico lahko uporabili še za en nov mehanizem in tako dobili iz ene stare kar dve novi uri. seča maj in junij, a najbrž ne bo odveč, če tokrat vsaj pokažemo, da je z istim mehanizmom mogoče izdelati ali prede¬ lati tudi namizno baterijsko uro. V vsaki hiši prej ali slej kakšna stara ura tako odpove, da ni vredna več popravila pri urarju. Prav vseeno je, ali je električna ali mehanska. Ni je treba zavreči, kajti vsako je možno predelati. Odstraniti ji je pač treba star mehanizem in vgraditi no¬ vega. Kazalce, ki so dodani vsakemu Jernej Bohm ALARMNA NAPRAVA ZA KOLO »Da bi te zlodej, sraka tatinska!« ne¬ močno stokam, ko opazujem na pol prazno kolesarnico. V kotu odkrijem uni¬ čeno ključavnico. Počasi se sprijaznim, da kolesa nikoli več ne bom videl. Še preden pridem do policijske postaje, pre¬ tehtam nekaj možnosti za varovanje ko¬ les pred tatovi. Prav zanimivo bi bilo vedeti, premišljujem, kakšne rešitve pozna literatura. Zato me pot nato vodi v knjigarno in knjižnico. Ker ne odkrijem nič uporabnega, sklenem, da projekt za¬ mrznem do naslednje službene poti v tu¬ jino, ko bi se lahko nekoliko pozanimal v tamkajšnjih tehničnih trgovinah. Toda presenečen trgovec v eni izmed speciali¬ ziranih munchenskih trgovin mi je lahko ponudil le močno verigo, za kaj drugega, kar bi lahko moje kolo varovalo pred tolovaji, ni nikoli slišal. Torej mi ne preo¬ stane nič drugega, kot da uresničim svoje zamisli. Zamisel se spogleduje z rešitvami, ki jih poznamo pri varovanju avtomobilov. Osnova takšnega varovanja ostaja me¬ hanična ključavnica. Šele ko tat zaobide mehanično varovanje, se sproži zaščitna akcija alarmne naprave. Največkrat je to močan hrup, ki ima najmanj dve nalogi: psihofizično onemogočiti tatu (ga pre¬ strašiti) in aktivirati neposredno okolico, da s policijo zaščiti ogroženo premože¬ nje. Približno enak je pristop pri varova¬ nju poslovnih in stanovanjskih prostorov. Če se bo torej kolesa polastil nepridi¬ prav, bo alarmna naprava, pritrjena na kolo, zagnala zaščitni hrup. Vam je ic-eja všeč? Ce je, potem le veselo na delo. Vendar bi rad prej še opozoril na nekaj pomanjkljivosti take rešitve. Alarmna naprava ne zna ločiti dobrih od slabih namenov in bo akustičnega izvora. Opis delovanja vezja Ker smo pri napajanju alarmnega vezja omejeni na uporabo energijsko revne al¬ kalne baterije, ki mora vzdržati vsaj eno kolesarsko sezono, moramo biti pri pro¬ jektiranju vezja posebno pozorni na po¬ rabo. Pa še ena zahteva je pomembna, če želimo biti uspešni: naprava mora povzročati resnično močan hrup. Z današnjo tehnologijo zastavljene ci¬ lje zlahka dosežemo. Po podatkih proiz¬ vajalca sirene, ki jo bomo uporabili pri izdelavi alarmne naprave, lahko raču¬ namo na 105 dB močan 3500 Hz pisk na oddaljenosti 30 cm od piskala, kar pri¬ sl. 1 Električna shema alarmne naprave za kolo B1 9 V baterija (tip 6 LR 61) C1 100 nF, poliestrski kondenzator, 25 V (10%) C 2 11 (u.F, tantal (elektronski) kondenzator, 15V (10%) C3 100nF, poliestrski kondenzator, 25V ( 10 %) C4 100 nF, poliestrski kondenzator, 25 V ( 10 %) Pi 1 Ol 3,5 VP, piezosirena (Piezoton, Trbovlje) bližno odgovarja nivoju hrupa, ki ga pov¬ zročajo v svoji bližini delujoča pnevmat¬ ska kladiva. Tokovna poraba piskala ne preseže 10 mA pri 12-voltnem napaja¬ nju! Porabo piskala torej zlahka krije obi¬ čajna 9-voltna baterija (tip 6 LR 61). Piskalo aktiviramo na približno 30 se¬ kund v intervalih. Pomembno je, da je mirovna tokovna poraba naprave res¬ nično majhna, ker praktično zgolj ta do¬ loča življenjsko dobo baterije. V izvedbe¬ nem primeru je z običajnim amperme- trom niti ni možno zaznati. Praviloma bo baterija propadla zaradi starosti. R1 330 k, plastni upor 1/8W (10%) R2 1 M, plastni upor 1/8W (10%) R3 1 M, plastni upor 1/8W (10%) R4 100 k, plastni upor 1/8W (10%) R5 1 M, plastni upor 1/8W(10%) R6 220 k, plastni upor 1/8W (10%) R7 10 k, plastni upor 1/8W (10%) R8 68 k, plastni upor 1/8W (10%) S1 funkcijsko stikalo s ključem Sz senzor nagiba (Radio Rim, Miinchen) T1 BC 213, silicijev PNP-transistor T2 BC 213, silicijev PNP-transistor T3 BC 183, silicijev NPN-transistor U1 LM 556, linearno integrirano vezje 202 • TIM 6 • februar 1992 ELEKTRONIKA Kaj omogoča tako majhno mirovno to¬ kovno porabo? Silicijeva tranzistorja T2 in T3 sestavljata bistabilno elektronsko stikalo, ki se takrat, ko je zaprto, obnaša kot mehansko stikalo. Prek njiju (in pri¬ padajočih elementov) tečejo zanemar¬ ljivo majhni električni tokovi. Stikalo (T2-T3) se odpre, ko se sklene senzor Sz. Kondenzator C4 poskrbi za kratek odpiralni impulz v bazi tranzistorja T3. Prek odprtega tranzistorja T3 dobi polno napajanje integrirano vezje U1. Okoli integriranega vezja U1 sta zgra¬ jena dva A-stabilna multivibratorja. Ča¬ sovna konstanta prvega (1U1) je okoli 30 sekund, drugega (2U1) pa samo 1 sekunda. (A-stabilni mutivibrator opo¬ naša neprestano vklapljanje in izklaplja¬ nje električne napetosti). Zato se vsako sekundo oglasi piskač, ki je vezan na izhod multivibratorja 2U1/9. Po 30 se¬ kundah se preklopi tudi izhod 1U1. Spre¬ memba prek R1C1 za hip odpre tranzi¬ stor T1 in s tem ponovno zapre bista¬ bilno stikalo T2-T3. Stikalo S1 je funkcijsko stikalo, ki mora biti izključeno, če želimo omogočiti delovanje alarmne naprave. S Sz je v shemi označeno senzorsko nagibno stikalo. To je živosrebrno stikalo (slika št. 2). V primerno (stekleno) cevko sta zataljeni dve žički. Živo srebro, ki se kot kapljica prosto vali v notranjosti cevke, v prav določeni legi oblije žički in s tem sklene električni kontakt (slika št. 2/A). Vklop in izklop alarmne naprave Praktična izdelava stikala S1 zaradi narave naprave zahteva nekoliko več napora. To stikalo bi utegnil uporabiti spreten tat za izklop alarmne naprave. Stikalo S1 moramo zato pritrditi na skrivno mesto ali pa uporabiti vsaj ta¬ kega s ključem. Slednja rešitev je morda še najbolj primerna. Kdo utegne protestirati, da se tatovi pač dobro spoznajo na ključavnice. Prav to prepričanje je zmotno! O slednjem sem se prepričal, ko sem prebiral letna poročila naše policijie. Zelo malo vlomil¬ cev je vrata odprlo zaradi posedovanja finomehaničnih spretnosti, ki jih redno opazujemo v filmskih akcijah. Ključavnic, vrat in oken se tatovi lotijo z grobo silo. Uspešen lopov bo hitro ugotovil, za kaj pri vašem kolesu gre in ne bo po nepo¬ trebnem tvegal svobode in vsega kar gre zraven. Raje se bo spravil nad kolo brez neprijetne ovire. Neumnih tatov ni! Naša alarmna naprava pa se bo odzvala na vsak grob pristop. Pri izdelavi in namestitvi funkcijskega stikala S1 morate upoštevati prijaznost, ki jo mora alarmna naprava imeti do lastnika varovane dobrine. Vklop in iz¬ klop delovanja naprave mora biti enosta¬ ven in hiter. Lahko si predstavljajte, kako neprijetno bi se počutili, če bi se naprava sprožila vsakokrat, ko bi jo vključili ali izključili. Nazadnje bi vse skupaj postalo povsem brez pomena, kot se to že do¬ gaja z avtomobilskimi alarmnimi napra¬ vami, ki nikogar več ne ganejo. Če do stikala s ključavnico ne morete priti, ga izdelajte sami. Idejni predlog podaja slika št. 3. Med dvoje elastičnih kovinskih peres, ki sta v notranjosti alarmne naprave, porinemo kovinsko paličico (bodalo), da vzpostavi kontakt. Čeprav je ključ alarmne naprave sila preprost, ga tat ne bo zlahka razvozlal. Ko kjuč izvlečete, vključite alarmno na¬ pravo. Med vožnjo s kolesom pa mora biti ključ v ključavnici. Prednost take pre¬ proste rešitve je tudi v tem, da je dobro zaščitena pred vplivom vlage. Izdelava Najprej moramo na kolesu določiti pri¬ merno mesto za pritrditev alarmne na¬ prave. Pri tem moramo upoštevati način mirovne nastavitve senzorja nagiba ter proceduro vklopa in izklopa naprave. Z objemko jo pritrdimo na ogrodje kolesa (slika št. 4). Primerno mesto je običajno pod sedežem, vendar ne sme ovirati prostora nad morebitnim prtljažnikom. Pomembno je, da je zvočna odprtina, skozi katero iztopa alarmni pisk, ob ogrodju kolesa, kar onemogoča oziroma vsaj otežuje zakrivanje z namenom du¬ šenja alarmnega signala. Na ohišju na¬ prave moramo predvideti tudi odprtino Sl. 3. Izvedba funkcijskega stikala naprave c - vklop alarmne naprave D - izklop alarmne naprave KONTAKTNO PERO Sl. 2 Senzor nagiba A - kontakt sklenjen B - kontakt razklenjen Sl. 4 Način pritrditve alarmne naprave za iztok vode. S tem bomo obenem pre¬ prečili kondenziranje vlage. Opazili ste, da se nisem prav nič po¬ trudil, da bi alarmno napravo trdno pritr¬ dil na kolo. Za to, po mojem prepričanju, ni potrebe. Le nespameten tat bi neko¬ mercialno napravo uporabil za svoje po¬ trebe. Poleg tega pa naprava tudi ni posebno draga. Razumljivo je, da morate biti pri izde¬ lavi elektronike zelo skrbni, ker bo na¬ prava delovala v izjemno težkih pogojih in se bo površnost hitro maščevala. Predvidevam, da utegnete imeti še največ težav z nakupom detektorja na¬ giba. Da bi ga napravili sami, ne pride v poštev. Zato bo nemara zelo dobrodo¬ šel naslov v kosovnici. Umerjanje Za uspešno delovanje alarmne naprave je potrebno pravilno nastaviti senzor na¬ giba, kar moramo upoštevati že pri sami mehanski konstrukciji naprave. Z nekaj poskusi ugotovimo, kako nastaviti polo¬ žaj senzorja. V izvedbenem primeru sem napravo umeril kar na kolesu. Pritrdil sem jo na kolo, odstranil pokrov in v par¬ kirni legi kolesa nastavil najugodnejšo lego senzorja. To ni bilo posebno težko, ker je ohišje uporabljenega senzorja ste¬ kleno, tako da je umerjevalna procedura nadvse predstavljiva in nazorna. Končni položaj senzorja sem utrdil z dvema kap¬ ljicama lepila Neostik. Uporaba alarmne naprave Ključavnica na kolesu je še vedno ob¬ vezna; alarmna naprava je zgolj dodatna zaščita. Opisana alarmna naprava ne sodi v družino tako imenovanih inteligentnih naprav. To pomeni, da se zelo hitro od¬ zove z lažnim alarmom. Če boste svoje kolo pustili v množici drugih koles, se bo kaj hitro primerilo, da ga bo nekdo pre¬ maknil, prevrnil ali kako drugače sprožil alarm. Da bi take (lažne) alarme prepre¬ čili, je bolje, da s kolesom ne silite v kole¬ sarski babilon. Ko bodo sošolci odkrili alarmno na¬ pravo na vašem kolesu, bo potrebno nekaj časa, da novost vsestransko preiz¬ kusijo. Ne vznemirjajte se zaradi tega, saj bo to kolo odslej nemogoče ukrasti (čuvala ga bo vsa šola). To ste pa želeli, mar ne? Nevšečno pri tem je, da lažni alarmni vznemirjajo ravnatelja in praz¬ nijo baterijo (nekaj sto jih lahko prenese) in seveda odkrivajo delovanje alarmne naprave. Toda čez kako leto dni izkušenj lahko potegnemo novo potezo z načrto¬ vanjem bolj pametne alarmne naprave. Priznam, da s tovrstnimi napravami nimam izkušenj. Toda zakaj bi za kolo veljala druga pravila varovanja pred ta¬ tovi, kot jih uporabljamo pri avtomobilih? Popolne varnosti seveda nikoli ne bomo dosegli. Toda če uspemo npr. v osemde- TIM 6 • februar 1992 • 203 setih primerih od stotih, smo naredili ogromno. Zaščita kolesa v kolesarnici Opisana alarmna naprava se, teoretično gledano, obnese med množico poštenih ljudi. Običajno pa kolo preždi največ časa v kolesarnici, ki je odmaknjena od pomembnega pogoja za uspešno delo¬ vanje. Neznaten alarmni signal, ki se prebije na prosto, ne more pritegniti prave pozornosti. Poleg tega daje kole¬ sarnica tatu, ko se vanjo vtihotapi, dovolj časa, da v miru izpelje svoj načrt. Alarmno napravo utegne celo uničiti. Pri varovanju kolesa v kolesarnici moramo ELEKTRONIKA postopati nekoliko drugače, če želimo biti uspešni. V načrtu imam zamisel, da bi na kolo pritrdil (prilepil) upor s samo meni znano vrednostjo. Upor bo prek primernega ka¬ bla in konektorja povezan z elektroniko v stanovanju, ki bo neprestano prever¬ jala prisotnost upora. V primeru prekini¬ tve ali prevelike spremembe v toko¬ krogu, bo elektronika zagnala hrup. Če bom le doma, mi tat kolesa ne bo odpe¬ ljal. Lažen alarm, ki ga bom sprožil vsa¬ kokrat, ko bom želel kolesariti, namera¬ vam preprečiti z elektronskim geslom. Predvidevam, da bodo skrivnostne žice, s katerimi bo povezano kolo, odvrnile od grdih namenov tudi vse tiste lenobe, ki se jim ne da stopiti v trgovino po nov ventilček ali kakšno malenkost, ki tako rada dobi noge. Pa mnogo zabave pri delu! Tehnične karakteristike Napajanje: Mirovna tokovna poraba: Alarmna tokovna poraba: Detektor: Časovna avtonomnost: Zvočni nivo (0,3 m): Temp. območje delovanja: 9 V baterija (6LR61) <100 nA 14 mA nagibni (Hg) pribl. 12 mesecev pribl. 100 bB (3500 Hz), prekinjajoče 0°C do +50°C Miha Zorec OJAČEVALNIKI V RAZREDU AB OJAČEVALNIK MOSFET, 20 W Izhodna moč operacijskih ojačevalnkov je ponavadi povečana s komplementar¬ nim emitorskim sledilnikom dveh ali več bipolarnih tranzistorjev. Prav tako lahko moč operacijskega ojačevalnika pove¬ čamo z uporabo MOSFET-tranzistorjev. (Končna stopnja MOSFET) V avdiotehniki je najbolj razširjena upo¬ raba ojačevalnikov v razredu AB. Ta ra¬ zred združuje dobre in slabe lastnosti tako razreda A kot razreda B. S pravilno izbiro vrednosti elementov dosežemo, da ima ojačevalnik minimalna popačenja (lastnost razreda A) ter obenem dober izkoristek (lastnost razreda B). Ojačeval¬ nik razreda AB ima v mirovanju (v odsot¬ nosti vhodnega signala) majhen mirovni tok, ki teče prek izhodnih tranzistorjev. Ta tok izhodne tranzistorje sicer nekoliko segreva, zato pa zagotavlja delovanje tranzistorjev v linearnem področju karak¬ teristike. Mirovni tok ojačevalnika mo¬ ramo nastaviti na zahtevano vrednost, ki pa ni enaka pri vseh ojačevalnikih in se giblje od nekaj 10 mA do približno 75 mA. 220V / 2 x 15V 2 x 2200 /z F/25V Pri tem pa moramo paziti na vezavo 4-U b komplementarnega para MOSFET-tran¬ zistorjev, saj vezava, pri kateri imamo skupna izvora (nožiča S - sources), ni primerna. Druga možna vezava dveh MOSFET-tranzistorjev je vezava skup¬ nih ponorov (nožiča D - drain). V tem primeru je izmenični izhodni tok, ki ga določata MOSFET-tranzistorja, limitiran — Ub le z napajalno napetostjo in napetostjo nasičenja tranzistorjev T3 in T4, kar da razmeroma veliko izhodno moč. Upor 204 • TIM 6 • februar 1992 ELEKTRONIKA vhod R8 z uporom R9 zagotavlja povratno reakcijo tako za operacijski ojačevalnik kot za izhodna tranzistorja. Odprto, t.j. zančno ojačanje operacijskega ojačeval- nikaznašal + RB/R9, ojačanje celotnega ojačevalnika pri zaprti zanki pa znaša 1 + R3/R2. Izvor konstantnega toka, ki ga sestav¬ ljata tranzistorja T1 in T2, zagotavlja mi¬ rovni tok izhodnim tranzistorjem T3 in T4 in znaša 50 mA. Upornost uporov R4 in R5 je ravno tolikšna, da pri izklopljenem tokovnem izvoru padec napetosti, ki je posledica toka skozi operacijski ojače¬ valnik, ne zadošča za odprtje MOSFET- -tranzistorjev. Ob priključitvi tokovnega izvora (T1, T2) se padec napetosti na uporih R4 in R5 poveča in prek izhodnih tranzistorjev začne teči mirovni tok. Mi¬ rovni tok ojačevalnika nastavimo s tri- mernim potenciometrom P1 na 50 mA, tako da med izhodno točko ojačevalnika in ponor katerega koli MOSFET-tranzi- storja (nožiča D) vežemo miliamperme- ter in vrtimo potenciometer toliko časa, dokler inštrument ne pokaže . željene vrednosti. Pri nastavljanju mirovnega toka ojačevalnika moramo paziti, ker pri prevelikem mirovnem toku pride do moč¬ nega segrevanja tranzistorjev. Zato naj¬ prej hitro zmanjšamo tok skozi tranzi¬ storja na nič in ga šele nato počasi vi¬ šamo do zahtevane vrednosti. Tranzistorja T1 in T2, ki sestavljata tokovni izvor, služita obenem tudi za temperaturno stabilizacijo ojačevalnika, saj je vrednost mirovnega toka nepo¬ sredno povezana s segrevanjem tranzi¬ storjev oziroma z izkoristkom ojačeval¬ nika. Zaradi tega tokovni izvor termično spojimo z izhodnima tranzistorjema. To storimo tako, da tranzistor T2 prithdimo na hladilno telo (5 K/W), ki je skupno obema MOSFET-tranzistorjema. Slika 4 SEZNAM ELEMENTOV ZA OJAČEVALNIK MOSFET Slika 5 Na sliki 2 in sliki 3 sta ploščica tiska¬ nega vezja in montažna shema. Na montažni shemi sta ojačevalniku dodana še dva gladilna kondenzatorja, ki sta ve¬ zana med pozitivni pol napajanja in maso oziroma med negativni pol napaja¬ nja in maso. Kondenzatorja C1 in C2 odpravljata morebitni brum usmernika in dušita nihanje napajalne napetosti. Nika¬ kor pa ne smemo dodati podobnih kon¬ denzatorjev na napajalne nožiče opera¬ cijskega ojačevalnika, ker s tem bloki¬ ramo delovanje vezja, saj nihanje nape¬ tosti na napajalnih nožicah operacij¬ skega ojačevalnika neposredno krmili izhodne tranzistorje. Ojačevalnik zmore okoli 20 W moči pri 8-omski obremenitvi. Nivo harmoničnih popačenj pri maksimalni obremenitvi znaša 0,075, pri frekvenci vhodnega sig¬ nala 100 Hz in 0,135 pri frekvenci 10 kHz. Izhodne tranzistorje moramo obvezno pritrditi na hladilno telo. Na sliki 4 in 5 vidimo možnost take montaže, ko ji je tudi prilagojeno tiskano vezje. MOSFET- Polprevodniki IC = TL 071 T1 =2N 3904 T2 = 2N 3904 T3= IRF 9520 T4 = IRF 520 Gr. = B80C 3200/22C Kondenzatorji C1 = 220 (.i F/25 V Upori R1 = 100k R2 = 100k R3 = 100k R4 = 1 k3.= 1 k2 + 100 o) R5 = 1 / k3 = 1k2 + 100(o R6 = 22 k R7 = 330co R8 = 1 k R9 = 240 = 120o) + 120co C2 = 220pF/25V R10 = 100 C3 = 2200p/25V R11=100 C4 = 2200 jj.F/25 V -tranzistorje že kar na ploščici tiskanega vezja pritrdimo na vsaj 4mm debel alu¬ minijast profil. Na ta profil pritrdimo tudi tranzistor T2, ki služi za temperaturno stabilizacijo vezja. Nato pa profil močno spojimo s hladilnim rebrom, ki lahko obe¬ nem predstavlja eno od zunanjih sten ohišja. Stične ploskve tranzistorjev in aluminijastega profila ter hladilnega re¬ bra moramo namazati s posebno silikon¬ sko pasto, da dosežemo dobro tempera¬ turno prevodnost. Ojačevalnik napajamo z enostavnim usmernikom (slika 1 a). Napajalniški transformator mora zagotavljati vsaj 30W moči za izvedbo mono ter okoli 60W moči za stereoojačevalnik. Najbo¬ lje pa je, če za stereoojačevalnik nare¬ dimo dva ločena napajalnika (2 x 30 W), ki imata le eno skupno točko. To je točka, kjer so združene vse mase vezja. TIM 6 • februar 199* • *OS Miha Zorec ELEKTRONIKA AKUSTIČNO KONTROLIRANO STIKALO audio vhod Večina novejših avdio- in videonaprav vsebuje avtomatično OFF-stikalo, ki po določenem času izklopi napravo, če ta ne predvaja glasbe oziroma slike. Tako lahko mirne volje zaspimo ob prižganem radiu ali televiziji, saj se sama izklopita. Delovanje takega stikala je sila pre¬ prosto. Elektronsko vezje nepretrgoma »posluša«, kaj emitira naprava. Ko sig¬ nala več ni, šteje do sto in vse skupaj izklopi. V resnici je vezje sestavljeno iz treh delov: komparatorja (IC1, IC2), za- kasnilnega vezja z relejem in napajal¬ nika. Komparator, sestavljen iz dveh operacijskih ojačevalnikov tipa LM 741, kontrolira izhod naprave; ko ni več sig¬ nala (konec kasete), aktivira monosta- bilno vezje IC3 (NE 555), ki po približno dveh minutah izklopi rele in vse naprave, ki so priključene na naše stikalo. Zakas¬ nitev izklopa je potrebna, ker imamo tako čas za zamenjavo kasete ali plošče, sicer bi nam stikalo izklopilo naprave že ob vsaki najmanjši prekinitvi signala. Električno shemo vezja predstavlja slika 1. Operacijska ojačevalnika LM 741 sta vezana kot dva posebna kompara¬ torja (primerjata merjeno napetost z re¬ ferenčno napetostjo). Nastavljena sta tako, da ob povečanju vhodnega signala prek 50mV (IC1) oziroma padcu vhod¬ nega signala pod 60 mV (IC2) preklopita svoje izhode z nizkega na visoko stanje. Tranzistor T1 in upori R6...R9 pred¬ stavljajo ALI-vrata. Ob prihodu katerega koli izhoda operacijskega ojačevalnika v visoko stanje se ALI-vrata postavijo v visoko stanje, kar povzroči prevajanje tranzistorja T1. V trenutku odprtja tranzi¬ storja T1 se kondenzator C1 zelo hitro sprazni prek tranzistorja in upora R9. Integrirano vezje NE 555 je spojeno v monostabilno vezje, katerega periodo določata upor R10 in C1. Vezje spro¬ žimo, ko spojimo nožico 2 na maso, kar naredimo s stikalom S2. Po aktiviranju monostabila ostane nožiča 3 oziroma izhod v visokem stanju približno 1 do 2 minuti. Vezje se samo resetira, takoj ko napetost na kondenzatorju naraste na določeno vrednost. Če pa je na vhodu OFF-stikala akustični signal, tran¬ zistor T1 prevaja in kondenzator C1 se ne more napolniti na vrednost, ki bi rese- tirala vezje. Ko je kasete ali plošče ko¬ nec, signala ni več, tranzistor T1 se za¬ pre in kondenzator^ C1 se začne prek upora R10 polniti. Če po približno dveh minutah ne zamenjamo plošče, se kon¬ denzator napolni do te mere, da resetira monostabil, ki izklopi rele. Monostabil lahko resetiramo tudi ročno s stikalom S1. Tranzistor T2 vklaplja in izklaplja rele, zato je tudi močnejšega tipa (BD 139). Dioda D1 služi za zaščito tranzistorja T2 pred šicami inverzne napetosti, ki nasta¬ nejo pri krmiljenju releja. Rele mora imeti dovolj močne kontakte, ki prenesejo is- krenje tudi pri vklopu močnejših naprav, kot so TV, močne končne stopnje (nad 100W) in podobno. Vezje za svoje delovanje potrebuje še primeren napajalnik, ki je zelo enosta¬ ven, saj vsebuje le najosnovnejše ele¬ mente: transformator, gretz in hladilni kondenzator. Transformator mora zago¬ tavljati tok okoli 800 mA. Vezje samo si¬ cer ni velik porabnik električnega toka (približno 50mA), glavni požeruh je rele, ki ob aktiviranju troši precej energije. Avtomatično stikalo montiramo v pri¬ merno ohišje, ki ga moramo obvezno ozemljiti, če je kovinsko. Najbolj prak¬ tično je, da na zadnjo stran pritrdimo razdelilec z več vtičnicami. Tako lahko na stikalo priklopimo več aparatur hkrati (tuner, kasetofon, gramofon, končna stopnja). Z06 • TIM 6 • februar 199* ELEKTRONIKA SEZNAM MATERIALA UPORI: R1 = 10k R2 = 100SŽ R3 = ioon R4 = 10k R5 =100k R6 = 10k R7 =10k R8 = 1k R9 = 10 ti R10 = 560 k R11 = 1 k R12 =10k R13 = 1 k R14 = 100Q vhod razdelilec G KONDENZATORJI: C1 = 100nF/16V C2 = 1|.iF/16V C3 = 1000(-iF/16 V POLPREVODNIKI: T1 = BC 549 T2 = BD 139 D1 = 1N4001 Gr = B40C800 IC1 = LM 741 IC2 = LM 741 IC3 = NE 555 12V Božidar Grabnar SVINČNIK, KI IZGINJA Na mizo položite robec tako, da je eden od vogalov obrnjen proti vam. Zaradi lažjega razumevanja čarovnije ga po¬ imenujmo vogal A, onega nasproti pa vogal B. Na robec položite svinčnik, in sicer tako, kot kaže risba 1, torej ne na diagonalo, temveč nekoliko višje. To je za uspešno izvedbo trika zelo po¬ membno. Zdaj upognite vogal A navzgor, tik nad vogal B, kot kaže risba 2. Zavijte svinč¬ nik v robec, kot je prikazano na tretji risbi. Nadaljujte z zavijanjem vse dotlej, dokler se vogal B ne pojavi izpod robca (risba 4). Pri tem držite roki nad robcem, tako da vaša publika tega ne bo opazila. Nadaljujte z zavijanjem še za hip, tako da bo vogal B prekril vogal A. (Risba 5). Zdaj narahlo potegnite vogal B nazaj proti sebi in odvijte robec. Ko to storite, se bo svinčnik znašel pod njim. Zdi se, kot da je z nekakšno čarovnijo preniknil skozi robec. A TIM 6 • februar 1991 • 107 DALJINSKO VODENJE dr. Jan I. Lokovšek »ELEKTRO« UVOD Večina pravljic se začne z besedami: »Nekoč je bilo...«. Večino člankov o elektroniki pa bi lahko pričeli z bese¬ dami: »In prišel je FET...« FET je v elektroniki nedvomno naredil prav tako revolucijo kot pojav biopolar- nega tranzistorja. FET je angleška kratica za »Field Ef- fec Transistor«, kar pomeni tranzistor na poljski efekt. V čem se FET razlikuje od navadnega biopolarnega tranzistroja? 1. Krmilimo ga z napetostjo, praktično brez porabe energije. 2. Preklop FET-a je hitrejši. 3. Vzporedna vezava (za večje obre¬ menitve) je enostavna. 4. Novi FET-i imajo že vgrajeno zaš¬ čitno diodo. 5. Stabilno delovanje pri večjih obre¬ menitvah. Kaj pomeni vse našteto v praksi, po¬ glejmo kar pri Timovem zveznem regula¬ torju. Če želimo, da bo tranzistor 2N3771 prevajal tok 25 A, mu moramo v bazo pošiljati tok kar 1A. Pri tem je bil na njem padec napetosti 1V, kar pomeni izgubljeno moč 25 W. To je poleg izgube moči tudi kar močna pečka in tak tranzi¬ stor je potrebno seveda dobro hladiti. Pri FET-u je bistveno drugače. Za po¬ gon je potrebna le napetost in nič toka, da tranzistor prevaja. Ta napetost je resda nekaj V. Padec na tranzistorju, ki je popolnoma odprt, pa je le nekaj 10mV. To pa pomeni, daje izguba moči bistveno manjša, zato marsikje lahko pri¬ hranimo tudi pri hlajenju. FET seveda tudi ni vsemogočen. Res je, da večina tipov dobro deluje že pri 5V krmilne napetosti, za polno izkoriščanje pa je dobro imeti 8 do 12 V. Ne poza¬ bimo; govorimo o uporabi v regulatorju, kjer deluje kot stikalo. FET namreč začne prevajati že pri napetosti 2 do 3 V. Krmilna napetost ne sme preseči 20 V, sicer se tranzistor uniči. Prav tako je škodljivo preseči dovoljeno delovno na¬ petost. Recimo še nekej besed o vzporedni vezavi, ki je ena od bistvenih prednosti v močnostni elektroniki. FET močnostne tranzistorje brez skrbi vežemo vzpo¬ redno za doseganje večjih moči. Ker je narava FET-a taka (pozitivni tempera¬ turni koeficient upornosti), se moč ena¬ komerno porazdeli na vse vzporedno ve¬ zane tranzistorje enakega tipa. Kako v shemi označimo FET-tranzi- stor in kako izgleda v resnici? Simbol prikazuje slika 10, izgleda pa tako kot drugi močnostni tranzistorji. Narisanemu ohišju so dali oznako TO 220. Sl. 10 FET-tranzistor FET ima tri priključke. Izvor (angl. so- urce), vrata (gate) in ponor (drain), ki ustrazajo znanim emiterju, bazi in kolek- torju bipolarnega tranzistrja. V načrtih dostikrat kar opuščamo risa¬ nje kroga in zaščitne diode, samo po sebi pa se razume, da je prisotna. Kateri FET-i so primerni za zvezni re¬ gulator? Naredimo kratek pregled v ta¬ beli z glavnimi podatki: dovem trgu 14 v Ljubljani. (*poleg cene pomeni protivrednost.) Za ilustracijo sem v konec tabele II vključil še bipolarni močnostni tranzistor 2N3771. Ko gledamo tabelo, iščemo tranzistor z najmanjšim Ron in čim večjim delov¬ nim tokom I trojni, maksimalnim tokom l mako in največjo dovoljeno napetostjo. 50 V je za nas kar dovolj. Še najbolj nas bo zanimal Ron, tako imenovana upor¬ nost, ko je tranzistor popolnoma odprt. Kakšno potrebujemo? Čim manjšo, se¬ veda. Denimo, da sme biti na tranzistorju padec 0,25 V pri toku 25 A. Po Ohmo- vem zakonu dobimo za napetost 0,25 V in tok 25 A vrednost upornosti 0,01 ohma. To pomeni, da moramo vzpo¬ redno vezati dva tranzistorja S110 ali deset BUZ71 ali štiri BUZ11 itd. Izgubljena moč? Štirikrat manjša kot prej (6W), kar pomeni, da teh tranzistro- jev ni potrebno posebej hladiti. Praktične izkušnje pravijo, da »prenese« BUZ 71 2 do 2 A, BUZ 11 5 do 7 A in S110 8 do 10 A trojnega toka, ne da bi jih bilo potrebno posebej hladiti. Pri tem pa vedite, da so ti tranzistorji v manšem ohišju (TO 220), kot je naš 2N3771 (TO 3 )! Tudi cena ni nepomembna. Marsikdo bo raje vzel cenejše BUZ 71, jih vezal vzporedno in dosegel enak učinek. Da je to res, potrdi slika 11 .a), ki prika¬ Cene so vzete iz kataloga firme CON- RAD v Nemčiji (A), medtem ko BUZ11 in BUZ71 prodaja tudi HTE na Roški 19 (B), pri IC na Titovi 64 (D) in pri Just Electronic na Dolenjski cesti 11 v Ljub¬ ljani (Poslovni center). S110je kot nado¬ mestni del naprav Futaba-Robbe napro¬ daj v Modelarskem Centru na Ciril-Meto- G DS zuje U-l karakteristiko FET-tranzistorja BUZ11. Kar srce nam zaigra, ko odči¬ tamo z diagrama podatek, da bo pri toku 10 A na tranzistorju ostalo le 0,2 V padca napetosti. Diagram sega vse do 60 A. Obenem pa opazimo tudi, da moramo tranzistor odpreti vsaj z 7 V. Taka slika je zelo zgovorna, če jo znate brati. TO-220 ISOVVATT 220 TO 220 AB 208 • TIM 6 • februar 1992 Ne glede na vse to pa pametnejši za vsak slučaj hladijo tudi FET. Če ne gre drugače, tudi s simboličnim, lahkim alu¬ minijastim hladilnim rebrom. Morda samo povežemo med seboj z daljšim vijakom in podložkami vrsto FET-tranzi- storjev, ki smo jih vezali vzporedno? Morda ste dali vezje v lahko aluminijasto škatlico ali samo kovinski pokrovček? Privijte FET-e na kovino z vijaki M3. Pri tem se zavedajte, da je elektroda D (Drain - ponor) vezana na kovinsko ušesce tranzistorja, kar pomeni, da mo¬ ramo uporabiti izolacijske podložke ali pa izolirati cel pokrovček. Tako prihra¬ nimo kakšen FET v vezju, saj jih je po¬ trebno manj. To je zaradi dejstva, da R on s temperaturo narašča, kar pomeni, da ima hladnejši FET zaradi manjše upor¬ nosti tudi manjši padec nepetosti in zato troši manjšo moč. Obnašanje R on v odvisnosti od tempe¬ rature prikazuje slika 11. B). Z diagrama je razvidno, da ima en BUZ 11 pri temperaturi 25 C upornost R 0,04 ohma. Če se segreje na 100 C (transistor zdrži tudi 150 C), je ta že 0,06 ohma, na meji (150 C) pa ima že dvojno vrednost, t.j. 0,08. Z naraščanjem upor¬ nosti narašča tudi moč, ki se troši na tranzistor. Ta moč tranzistor bolj po¬ greje, upornost se poveča in moč spet naraste itd. Tako lahko element »po¬ begne«, če ne posežemo vmes. To pomeni, da FET-tranzistorja ne smemo (predolgo) preobremenjevati ali pa ga moramo hladiti. DALJINSKO VODENJE S pomočjo take drobovine, servome- hanizma in FET-a je mogoče napraviti kar nekaj vezij. Kako izgleda notranjost servomeha- nizma? Približno tako, kot je narisano na sliki 12. Sl. 12 Elektronika servomehanizma. Predvsem pade v oči vezava elektro- motorčka (dve žici: d in e) in potenci¬ ometra (tri žičke: a, b in c). Priključnega kabla ne snemamo, pač pa potenciome- BUZ11 ter nadomestimo s trimernim potenci¬ ometrom, katerega vrednost naj bo od 1,5 do 10Kohm. Ta potenciometer bo služil na nastavitev sredinske točke. Tako vezje bi bilo že dovolj za pogon manjše ladjice (do 15 cm), če bi uporabili isti elektromotorček in napajanje kar iz sprejemniške baterije. Za malo večje in krepke motorje pa potrebujemo močnostni FET. Vezavo za FET S110 prikazuje slika 13. Enostavno, ali ne? Ta regulator je le za vožnjo naprej. Od prej vemo, da zmore S110 tok tudi 10A toka brez po¬ sebnega hlajenja. Želite več? Na voljo sta dve možnosti: ali ga hladite, ali pa vzporedno vežete še en FET. Napetost baterije je lahko do 35 V. To vezje je narisano za FET tipa S110 zato, ker je elektronika servomehanizma zmožna dati od sebe največ 5V. Če pa bi radi uporabili cenejše BUZ71, potem morate to vezje malo predelati. Predelavo kaže slika 14, kjer smo uporabili še en tranzi¬ stor za posredovanje. Napetost za krmiljenje jemljemo sedaj iz pogonske baterije. Krmilno elektrodo (Gate) moramo pri tem zaščititi z Zener- jevo diodo, da ne preseže dovoljene na¬ petosti. Napetost pogonske baterije je sedaj najmanj 9 in največ 35 V. To vezje dobro deluje tudi, če uporabljate name¬ sto BUZ71 druge tipe močnostnih FET- tranzistorjev, vključno z BUZ 11 in S.110. V bistvu deluje bolje tudi S110, če ga odpiramo z 10 namesto 5V! Marsikdaj želimo galvansko ločiti mož- nostni tokokrog od sprejemniškega. Za posredovanje navadno uporabimo tako imenovani optični sklopnik (nem. Opto- koppler). Ta vsebuje svetlečo diodo in fototranzistor v enem ohišju s šestimi Sl. 13 Zvezni regulator - S110 TIM cl VEZJA S FET-TRANZISTORJI Mnogo mladih in starih modelarjev me je »napadlo«, naj povem, ali je mogoče kaj napraviti z elektroniko odsluženih ali kako drugače poškodovanih servome- hanizmov. Je, če je le elektronika dobra. To lahko hitro preverimo. Po drugi strani pa so nekateri servome- hanizmi že tako poceni (S22-CONRAD = 21 DEM), da se taka možnost ponuja tudi tako. Nič ni narobe, če poskušamo kaj prihraniti. Sl. 14 Zvezni regulator z BUZ71 TIM CII TIM * • februar 1992 • 209 nožicami. Tipične oznake primernih sklopnikov so 4N25, 4N35, MCT25, 11A1 itd. Po nizki ceni (pribl 30 do 40 SLT) so naprodaj v prej naštetih trgovi¬ nah v Ljubljani. Vezava takega regula¬ torja je narisana na sliki 15. Zenerjeva dioda, ki je vezana na bazo fototranzistorja preprečuje preseganje napetosti na emiterju za več kot 17.5. To je Zenerjeva dioda majhne moči, v ste¬ klenem ohišju, in ima lahko vrednost od 12 pa do 18 V. Kaj naredimo, če nam smer hoda ne ustreza? Nekateri prepro¬ stejši oddajniki namreč nimajo možnosti zamenjave smeri. Iz elektronike vza¬ memo signal z izhoda e namesto z d. Elektroniko digitalnega servomeha- nizma lahko izkoristimo tudi za vklop releja. Tako vezavo potrebujejo imetniki letalskih jadralnih modelov z električnim pogonom, kjer moramo ob izklopu kratko skleniti priključke motorja, da ga za¬ vremo. Taka zavora je nujno potrebna, sicer se kraki zložljivega propelerja no¬ čejo preklopiti. Vezje prikazuje slika 16. Najbolje je, da je rele malo močnejši, npr. tip, ki je namenjen avtoelektriki. Nje¬ gov kontakt brez škode prenese 20 A toka in tudi več. Napetost pogonske ba¬ terije je tu od 8.4 do 18 V. To vezje krmilimo s stikalom na oddajniku (nem. Schaltkanal). Preklop mora biti hipen, sicer rele ob preklopu zabrenči, kar kon¬ taktom ne dene dobro. Temu se lahko izognemo z vgradnjo tako imenovane histereze. O tem več kasneje. Na sliki 16 je to narisano črtkano. Upor Rp ima vrednost od 100 do 560 KOhm, vezan pa je med drsnikom trimernega potenci¬ ometra in kolektorjem tranzistorja. Nje¬ govo vrednost določimo s poskusom. To deluje le na enem izhodu (npr. d). Če ste v vezje vgradili histerezo, zamenjava hoda s tem, da vzamete drug izhod, ne pride več v poštev. V vezju je uporabljen cenen tranzistor BD 135; BUZ bi bil za ta namen odločno predrag. Seveda je možno optični sklopnik uporabiti tudi tu. Celo zelo radi ga imamo. V letalskih modelih damo namreč zelo veliko na zanesljivo delovanje. Galvanska ločitev je nedvomno ena od takih reči. Rešitev vezja za vklop s sklopnikom prikazuje slika 17. Recimo še nekaj besed o napajanju sprejemnika iz pogonske baterije. To naj bi bil tako opevani BEC, ki je kot nalašč za ladijske in kopenske modele. Pri letal¬ skih je tvegano, da bi bil edini izvor za napajanje sprejemnika in servomehaniz- mov že dodobra izpraznjena pogonska baterija. Nekateri to kljub vsemu priporo¬ čajo. To deluje, če imamo vedno dovolj rezerve in so pogonske baterije zares brezhibne. In kako to naredimo? Najce¬ nejši sprejemniki in regulatorji uporab¬ ljajo klasično vezavo z Zenerjevo drido in tranzistorjem, kot je narisano na sliki 18. Tako vezje zmore poleg sprejemnika napajati le še en manjši servomehani- zem. Po mojih izkušnjah se ti tranzistorji zelo hitro pokvarijo, posebno še, ker se DALJINSKO VODENJE Sl. 15 Regulator z galvansko ločenim moč¬ nostnim delom TIM CIM Sl. 16 Vezje za vklop TIM CIV Sl. 17 Vezje za vklop TIM CV Sl. 18 Stabilizacija napetosti za napajanje Sl. 19 Stabilizacija z integriranim vezjem sprejemnika modelarji zelo neradi držijo navodil. De¬ lajo z večjimi napajalnimi napetostmi, kot je dovoljeno. Tranzistor takrat sicer dela nekaj časa, nato pa se pregreje in uniči. Boljša je stabilizacija z integriranim vez¬ jem, ki je konstruirano prav v ta namen. Narisana je na sliki 19. Najbolj razširjeno in najcenejše vezje (30 do 50 SLT) je vezje 7805. Na izhodu daje 5 V pri največjem dovoljenem toku 1 A, kar je povsem dovolj za tri servome- hanizme in sprejemnik. Je to premalo? Potem vzemite vezje 78S05, ki zmore do 2A toka. Napajalna napetost pa je lahko od 7,2 do 35 V. To vezje rabi vsaj 2V, da dobro deluje. So pa tudi vezja, ki delujejo tudi samo pri 1V padca, kar pomeni, da delujejo tudi pri napajalni napetosti, ki je večja od 6V. Tako vezje _ je LM 2940 T za 1A toka, LT1086 5CT za " 1,5 A in LT 1085 5CT za 3A. Seveda pa so ta vezja, posebno LT-serija, dražja. Tako napajanje lahko napravite sami. Zadeve lahko poenostavite in pocenite ali pa popravite uničen orignialni BEC! Prihodnjič: Pravi Timov zvezni FET - re¬ gulator. 210 • TIM 6 • februar 1992 _NA KRATKO Bojan Rambaher MIKROVALOVNE PEČICE Pri nas kuhamo večinoma še na star način; na podeželju še marsikje na pe¬ čeh na trdo gorivo, v mestih pa na elek¬ tričnih ali plinskih štedilnikih in v električ¬ nih pečicah. Le redkokje imajo gospo¬ dinjstva novejše keramične štedilnike. Najslabši od teh, tudi za okolje, so štedilniki na trda goriva. Pri njih mo¬ ramo najprej podkuriti in jih segreti, prav kuhati pa lahko začnemo šele takrat, ko se ogreje plošča in posoda, v kateri ku¬ hamo. Pri tem moramo neprestano nala¬ gati na ogenj. Danes vemo, da dim iz ognjišč zelo onesnažuje ozračje, pri tem pa le en odstotek pridobljene energije in toplote koristno uporabimo za kuhanje. Grelci plinskega štedilnika oddajajo toploto že tisti trenutek, ko prižgemo plin. Z vrtenjem gumba regulatorja lahko na¬ ravnamo količino iztekajočega plina ozi¬ roma velikost plamena na natančno tisto temperaturo, ki jo potrebujemo za kuha¬ nje. Povrhu plin zgoreva z zelo čistim dimom in zelo malo onesnažuje zrak. Dokaz za to je dejstvo, da plinski gorilniki v kuhinji pravzaprav nimajo dimnega od¬ voda (razen ponekod nape), pa tega v kuhinji ne čutimo. Vendar tudi za kuha¬ nje na plinu velja, da moramo najprej segreti posodo, v kateri kuhamo, preden se toplota začne prenašati na hrano, ki jo želimo skuhati. Plošče na električnem štedilniku ali kuhalniku so vsekakor najčistejši vir energije. Ponavadi lahko moč gretja re¬ guliramo v treh ali več stopnjah. Seveda kljub temu traja nekaj časa, preden se segreje najprej električna plošča in nato še posoda, v kateri je hrana. Pri tem se električna plošča avtomatsko vklaplja in izklaplja, da obdrži temperaturo, ki smo jo nastavili s termostatom. Prednost električnih plošč je v tem, da se v primer¬ javi z navadnimi štedilniki in plinskimi gorilniki dokaj počasi ohlajajo. Na žalost pri kuhanju tega ponavadi ne izkori¬ stimo, ampak vzamemo posodo s hrano kar s precej ogrete plošče, tako da nam dragocena energija uhaja tako rekoč v zrak in skozi okno. Ne da bi upoštevali množico upraviče¬ nih razlogov, je vendarle treba priznati, da v gospodinjstvih na zahodu kuhajo nekoliko drugače; bolj sodobno in varčno. Več kot trideset odstotkov go¬ spodinjstev ima doma poleg sodobnega električnega ali celo elektronsko krmilje¬ nega štedilnika še mikrovalovno pe¬ čico. Ta s svojo obliko in velikim oken¬ cem na sprednji strani spominja na tele¬ vizor. V resnici je notranjost mikrova¬ lovne pečice polna elektronike. V poseb¬ nem prostoru je skrit generator nevidnih mikrovalov, ki lahko skoraj v trenutku odmrznejo paket hrane, ki smo ga vzeli iz mrzovalnika, segrejejo skodelico juhe, spečejo štručko in celo kos mesa ali piščanca. Kako to storimo, bomo še po¬ drobno opisali. Ne pretežka in ne prevelika mikrova¬ lovna pečica je torej koristna pomočnica v družini. Dobro vemo, da ponavadi začno prvi iz šole domov prihajati otroci, in to vsak posebej, ko so starši še v službi. Hladilnik je poln hladnih jedi v skodelicah, na krožnikih ali v plastični embalaži, nekaj stvari pa je tudi v zmrzo- valniku. Kaj je lažjega, kot da si šolar izbere ustrezno jed, jo položi v mikrova¬ lovno pečico, zapre vratca in pritisne za tipko z ustreznim simbolom? Tisti hip se neslišno sproži generator in začne obstreljevati hrano z mikrova¬ lovi. Segrevanje juhe traja minuto in pol, pečenka s krompirjem je gotova v petih minutah. Segrevanje hrane v mikrova¬ lovni pečici nadzorujejo tipala za vonj, toploto in vlažnost jedi in nazadnje mi¬ krovalovno pečico samodejno izključijo. Šolar počaka še nekaj časa in nato od¬ pre vratca. S hrano se je zgodil čudež. Posoda je mrzla, krompir je lepo zape¬ čen, iz juhe in pečenke se kadi, vse skupaj pa prijetno diši. Klobuk dol pred takšnim kosilom! Vsakdo si lahko torej v nekaj minutah skuha kosilo, pri tem pa se jedi ne prismodijo, mleko ne prekipi, minerali in vitamini se ne uničijo, celo vonj se ohrani. Ali ni to nekaj čudovi¬ tega? Povedati vam moramo, da je to le opis bodočih mikrovalovnih pečic, ker ta tre¬ nutek še niso tako izpopolnjene, vendar razvoj gre v to smer in prej ali slej bo ta opis ustrezal resničnosti. Ali ostanejo mikrovalovi v hrani? Prve mikrovalovne pečice so nastale kmalu po koncu druge svetovne vojne. Takrat je vrsta tovarn izdelovala genera¬ torje mikrovalov, tako imenovane mag- netrone, ki so bili osrednji element v ra¬ darjih. Kaj storiti z vsemi temi generatorji po vojni? Izkušeni ameriški korporaciji Raytheon in General Electric sta posku¬ šali obsevati hrano z majhnimi magne- troni. V omarico iz bleščeče gladke ploče¬ vine, ki je brez izgube odbijala vse mi¬ krovalove (slika A), so vložili anteno, priključeno na magnetrom M, in glej: mi¬ krovalovi, dolgi okoli 12,5 cm, so hrano presenetljivo »obdelali«. V vsaki hrani se nahaja precej vode. Te molekule se glede na slanost obna¬ šajo kot majhni magneti. Imajo torej svoj pozitivni in svoj negativni pol. Mikrova¬ lovi milijardokrat na sekundo menjajo pol, torej prehajajo iz negativnih v pozi¬ tivne valove, in v enakem tempu zani¬ hajo molekule vode. Hitro nihanje mole¬ kul vode povzroči njihovo medsebojno trenje in tako nastane toplota. Notranja toplota pa je vzrok, da se krompir, teste¬ nine, zelenjava in meso v trenutku se¬ grejejo tudi v svoji notranjosti in ne samo na površini, kot se najprej zgodi pri dru¬ gih virih toplote in klasičnem pečenju mesa v navadni pečici. Pomembno je, da skozi stekleno, plastično, porcelana¬ sto in papirnato posodo oziroma emba¬ lažo mikrovalovi prodirajo brez odpora in izgub, zato navedena posoda ostane hladna. To je čudež lepo zapečenega piščanca, ki ga servirate na hladnem ali mlačnem krožniku. Magnetroni so bili sprva zelo dragi, zato za mikrovalovne pečice sprva ni bilo velikega zanimanja. Ko so skriv¬ nostne valove po krivici še dodatno ob¬ dolžili, da ostajajo v živilih, se prenašajo v človeško telo in mu tako škodijo, pa je zanimanje zanje popolnoma usahnilo. Izpopolnjene sodobne mikrovalovne pečice Za sodobno življenje velja pravilo, da je čas denar. Priprava hrane, še posebej najrazličnejših zamrznjenih živil in obro¬ kov, ki jih dobimo v vsaki trgovini, je v mikrovalovni pečici pet- do desetkrat hitrejša kot v katerem koli najmodernej¬ šem električnem štedilniku. Povrhu z mi¬ krovalovno pečico zanesljivo prihranimo približno šestdeset odstotkov energije. Če poleg tega vemo, da je to edini način kuhanja, pri katerem živila ohranijo svoj okus, vitamine in minerale, se ne smemo čuditi, da danes nekatere velike tovarne gospodinjskih pripomočkov in aparatov, kot so na primer Hitachi, Sharp, Sony, Sanyo, Philips, Panasonic, Toshiba, AEG, Siemens, Moulinex in na desetine drugih, izdelujejo mikrovalovne pečice v nekajmilijonskih serijah letno. Ljudje jih prav radi kupujejo, saj cena petsto do tisoč nemških mark ni previsoka. Navse¬ zadnje v Evropi toliko zaslužijo v enem tednu. Za sedanji čas je tudi elektronika v mi¬ krovalovnih pečicah izpopolnjena do naj¬ večje možne mere. Da bi imeli pečenka in kura lepo zapečeno in rjavo hrusta¬ jočo skorjo, uporabljamo danes tako imenovane kombinirane mikrovalovne pečice (slika B). Poleg mikrovalov (2) je v teh pečicah koristno izrabljen še vroč zrak (1) in žareč grelec (4). Da bi bila zapečenost in pregretost živil enako¬ merna, je v nekaterih mikrovalovnih pe¬ čicah vgrajena vrteča antena (3), ki od¬ daja mikrovalove na vse strani, pri dru¬ gih pa je problem enakomerne razpore- TIM 6 • februar »99* • Zli NA KRATKO tli • TIM 6 • februar 1992 ditve mikrovalov rešen tako, da se kot na gramofonski plošči na posebnem pod¬ stavku vrti kar posoda s hrano (6). Neka¬ tere vrste hrane in mesa lahko nata¬ knemo tudi na vrteči raženj (5). Vse te elemente nadzoruje in vodi vgrajen mikroprocesor po programu, ki ga uporabnik določi s pritiskom na tipko z določeno številko ali simbolom hrane. Od trenutka, ko zapremo vrata, mikro¬ procesor nadzoruje moč posameznih vi¬ rov toplote. Najnovejši magnetroni, tako imenovani invertorji, lahko spreminjajo svojo moč izžarevanja v zelo velikem obsegu, na primer od borih 100 vatov, ki komaj zadoščajo, da ostane vložena hrana topla, pa vse do močnih 1000 vatov za hitro pečenje piščanca ali pu¬ rana. Za odmrzovanje globoko zmrznjenih živil potrebujemo samo mikrovalove, ki po posebnem programu s prekinitvami EKOLOGIJA zgolj odmrzujejo živila. Enako storimo pri segrevanju juh in pijač. Pri pečenju kola¬ čev, pic ali toasta učinku mikrovalov do¬ damo še toploto nekaj curkov vročega zraka. Pri pečenju perutnine ali mesa moramo navedenim virom energije do¬ dati še žarečo toploto razžarjenih grelnih teles, ki so nameščena na stropu mikro¬ valovne pečice. Danes izdelujejo mikrovalovne pečice v dimenzijah, ki ustrezajo odprtinam v sodobnem pohištvu, tako da jih lahko namestimo kamor koli. Če želimo, jih lahko seveda postavimo na katero koli priročno mesto, paziti moramo le, da se držimo proizvajalčevih navodil. Pečica namreč, podobno kot hladilnik, potrebuje nekaj prostora za dovajanje hladnega zraka. Marsikje je mikrovalovna pečica že sestavni del kuhinjskega štedilnika (slika C). Mikrovalovne pečice so veči¬ noma opremljene z digitalno uro in ča¬ sovnim stikalom (tajmerjem), ki, kot re¬ čeno, prav tako avtomatsko izključi pe¬ čico. Ko torej družina sede k večerji, mora samo še odpreti vrata mikrova¬ lovne pečice. Kot smo že omenili, mikrovalovne pe¬ čice ves čas še izpopolnjujejo. Tako so najnovejše pečice opremljene z nekaj tipali ali pa lahko v živilo zapičimo kar iglasto sondo (D). Tipala na primer anali¬ zirajo vonj in količino pare ter vlažnost v komori mikrovalovne pečice, v skladu s tem pa nato mikroprocesor uravnava in nadzoruje postopek kuhanja živila. S temi izboljšavami je tudi odprta pot k sanjam mnogih gospodinjstev - k raču¬ nalniškemu kuhanju. Pri tem so mikrova¬ lovne pečice tudi zelo trpežne, saj je pri desetih kuhanjih dnevno njihova življenj¬ ska doba brez popravila kakšnih dvajset let. Zagotovo lahko rečemo, da smo v tem članku opisali kuhanje prihodnosti. Sergej Gabršček AVTO - VELIKI ONESNAŽEVALEC Vsako leto izdelajo približno 30 milijonov avtomobilov, ki omogočajo uporabnikom neomejeno svobodo gibanja. Avto pa ni le uporabna pridobitev za lastnika, marveč ima tudi negativne vplive na okolje: porabi na tone nafte, močno onesnažuje ozračuje, ubija divje živali in včasih tudi pešce, vozniku pa omogoča, da se lahko tudi ubije. Velika množina motornih vozil porabi seveda velike količine goriva. Ko se je v sedemdesetih letih tega stoletja pojavila energetska kriza in so cene goriva močno poskočile, se je mnogo govorilo o zalogah nafte in ohranjanju le-teh. Po nekaj letih so postali ti razgovori dolgočasni. Ljudje so na to počasi pozabili. Ne glede na spreminjanje cen nafte, navzdol ali navzgor, gredo zaloge le v eni smeri - navzdol. Težava je le v tem, da se pri cenenem gorivu njegova poraba povečuje, s tem pa hitreje zmanjšuje zaloge. Če se bodo močno zmanj¬ šale, bodo cene vrtoglavo poskočile. Nafto porabljamo tako, kot da živimo le danes. Letna sve¬ tovna poraba je 2.8 milijarde ton. Polovico porabijo v trans¬ portu, tretjina pa zgori v motorjih z notranjim zgorevanjem tovornjakov in avtomobilov. Zaloge nafte, ki so nastajale nekaj sto milijonov let, bodo izrabljene v nekaj desetletjih. Sla po hitrosti Zaradi naftne krize se je poraba goriva v sedemdesetih letih zmanjšala za približno deset odstotkov. V mnogih državah so spremenili režim na cestah, eden glavnih ukrepov pa je bila omejitev hitrosti. V ZDA, ki so velik uvoznik nafte, so začeli uvajati bolj varčne modele avtomobilov, ki so nadomeščali požrešne cestne križarke. Povprečna poraba goriva se je tako pri avtomobilih zmanjšala za približno polovico. Kljub temu pa mnogi vozniki še vedno ne vidijo povezave med hitrostjo, odpadki in onesnaževanjem. Ljudem sicer lahko prepoveš hitro vožnjo, vendar se morajo tega držati. Vozila, ki jih vozijo, pa so namenjana veliko večjim hitrostim. Mnogi ljudje se zato kar ne morejo odreči prijetnemu občutku, ki jih navdaja ob hitri vožnji. Ne zavedajo pa se, da s tem močno prispevajo k onesnaževanju okolja. Na svetu je približno 350 milijonov avtomobilov, ki proizve¬ dejo letno 10.000 milijard kubičnih metrov izpušnih plinov. Izračunali so, da bi samo izpušni plini 25 milijonov nemških avtomobilov pokrili državo z 2 metra debelo plastjo strupe¬ nega plina. Ta bi zadušila vse življenje, če se ne bi dvigala v ozračje. Pri veliki hitrosti se količina izpušnih plinov močno poveča. Količina dušikovih oksidov, ki največ pripomorejo k uničevanju dreves, se pri dvakratnem povečanju hitrosti poveča dvakrat. Podobno je tudi z drugimi plini. Tudi nevarnost za zdravje voznika ni zanemarljiva, kajti pri večjih hitrostih se močno poveča število nesreč, predvsem tistih s težjimi posledicami. Izkušnje iz ZDA kažejo, da se je število nesreč po omejitvi hitrosti zmanjšalo za petino. Zato je zmanjšanje hitrosti naj¬ preprostejši način za zmanjšanje onesnaževanja, ohranjanje goriva in preživetja. Zakaj ne potrebujemo več cest? Tudi za ceste velja zakon, da bo ne glede na število novih cest vedno dovolj avtomobilov, ki bodo povzročali cestne zamaške. Nove ceste rušijo našo naravno dediščino. Naj¬ slabše so seveda avtoceste. Veliki betonski ali asfaltni trakovi režejo polja, podirajo gozdove, odnašajo hribe in režejo dele mest ali vasi. Za načrtovalce cest ljudje sploh niso pomembni. Ne zanima jih to, da morajo zato, da nekdo prihrani nekaj minut časa, prebivalci živeti z vsakodnevnim hrupom prometa ali pa da morajo zapustiti kraje, kjer so bili rojeni in kjer so odrasli. Prihranek nekaj minut prav tako ne odtehta izgube živalskega sveta. Na stotine živali pogine ob udarcih avtomo¬ bilov, ceste pa prekinjajo njihove vsakodnevne poti. V mnogih deželah so za ceste žrtvovali že preveč dobre zemlje. Skrajni čas je, da se s tem neha, da prenehamo graditi nove ceste. Bencin brez svinca Jasno je, da je svinec za človeka škodljiv. Rimljani so se z njim nehote zastrupljali, ko so pili vino iz svinčenih kozarcev. TIM 6 • februar 199Z • 113 EKOLOGIJA Ko so bile vodovodne cevi še svinčene, so strokovnjaki ugo¬ tavljali, da obstaja nevarnost zastrupitve s to kovino. Zato so mnogi odtočili vodo, ki je bila stala v vodovodni cevi prek noči. Raztopljeni svinec je nadomestil svinec v zraku. V bencinu, ki ga kurijo avtomobili, je svinec, ki ob zgorevanju izhaja v ozračje in se razširja po vsej Zemlji. Celo na neonesnaženi Grenlandiji se je količina svinca od prazgodovinskih časov povečala za petsto- do tisočkrat. Večina tega povečanja izvira iz zadnjega stoletja. Tudi za to obstaja rešitev - neosvinčen bencin. OVIRANJE ZRAČNEGA TOKA Če imamo stalno pritrjen prt¬ ljažnik, nam poraba goriva močno poskoči. Zato prtljaž¬ niki precej prispevajo k ones¬ naževanju okolja. PREMALO NAPOLNJENE ZRAČNICE Zaradi premalo napolnjenih zračnic se poveča poraba go¬ riva. Za isto razdaljo potrebu¬ jemo zato več goriva, kar pri¬ speva k večjemu onesnaževa¬ nju ozračja. NAPADALNA VOŽNJA Napadalni vozniki vozijo bolj tvegano, hkrati pa zaradi večje uporabe pedala za plin in za¬ vor prispevajo k večjemu onesnaževanju. Ta način vož¬ nje skrajšuje življenjsko dobo avtomobila. OSVINČEN BENCIN Vozniki, ki močno onesnažu¬ jejo okolje, uporabljajo osvin¬ čen bencin. Nekateri se ne za¬ vedajo škodljivega vpliva te kovine na okolje, drugi pa me¬ nijo, da je problem nepomem¬ ben. SLABO NASTAVLJEN MOTOR V mnogih avtomobilih je mo¬ tor slabo nastavljen. Posle¬ dica tega je nepopolno zgore¬ vanje in dodatno onesnaževa¬ nje. MOTOR BREZ KATALIZATORJA Pri avtomobilih brez kataliza¬ torja izhajajo v ozračje duši¬ kovi oksidi, ogljikov monoksid in žveplov dioksid. Ti plini močno prispevajo k onesnaže¬ vanju okolja. MOGOČEN ONESNAŽEVALEC Vsi avtomobili, ki jih poganjajo naftni derivati, močno onesna¬ žujejo okolje, vendar lahko onesnaževanje zmanjšamo z nekaterimi ukrepi. Tisti, ki tega ne upoštevajo, prispe¬ vajo k poslabšanju okolja, zmanjšujejo življenjsko dobo svojega avtomobila in pogo¬ sto tudi svojo življenjsko dobo. Velike onesnaževalce običajno srečujemo v starih avtomobilih, pa tudi v hitrih športnih avtomobilih. SLABO VZDRŽEVANJE Rjavenje najeda avtomobilsko karoserijo. Pri pravilnem vzdr¬ ževanju do tega ne pride, s tem pa prihranimo mnoge dragocene naravne surovine. VOŽNJA BREZ POTNIKOV Vozniki, ki močno onesnažu¬ jejo okolje, običajno potujejo sami. S tem pa močno pove¬ čajo porabo goriva, kajti z isto količino bi se namesto enega lahko peljali štirje. Z 14 • TIM 6 • februar 1992 EKOLOGIJA CENA MOTORIZACIJE Kako vpliva na okolje uporaba avtomobilov 500 milijonov motornih vozil negativno vpliva na naravni svet: zemljo, vodo, zrak. Mnogi učinki so se pojavljali počasi, zato jih sprejemamo. Ce bi avto izumili v današnjem času, je vprašanje, če bi ga sploh sprejeli. AVTO JE ROJEN - 1 Za izdelavo avtomobilov je po¬ trebno ogromno surovin. Po¬ leg jekla je potreben tudi alu¬ minij, katerega proizvodnja zahteva velike množine elek¬ trične energije, in plastične mase, ki jih ni moč reciklirati. NEVARNOST ZA DIVJE ŽIVALI -2 Gradnja novih cest uničuje do¬ movanje divjih živali. Mnoge živali poginejo pri prečkanju cest, kajti le malo možnosti imajo, da pridejo na drugo stran ceste, ne da bi naletele na motorno vozilo. RAZDELJENA MESTA - 3 Včasih so glavne ceste zdru¬ ževale mesta. Danes hitrost in gostota prometa pripomoreta k ločevanju mest. NEVARNOSTI VOŽNJE - 4 Motorno vozilo je človekovo najbolj smrtonosno orožje. Prometne nesreče so eden najpogostejših vzrokov smrti, pri tem pa je poškodovanih nekaj milijonov ljudi. SMOG, KI JE POSLEDICA PROMETA - 5 Dušikovi oksidi in drugi iz¬ pušni plini pod vplivom sončne svetlobe dajejo »foto- kemični smog«, gost plašč onesnaženja, ki grozi mnogim velikim mestom. IZGUBA ZEMLJE - 6 V zahodnih industrializiranih deželah je približno 12 milijo¬ nov kilometrov površinskih cest. Ta del površja je za vedno izgubljen za kmetijstvo in divje živali. ŽELJA PO GORIVU - 7 Vozila uporabljajo vedno manj goriva, vendar pa se zaradi nji¬ hovega naraščajočega števila poraba goriva še vedno pove¬ čuje. SVINČENI HODNIKI - 8 V državah, kjer uporabljajo osvinčen bencin, nastanejo zaradi izpušnih plinov ob glav¬ nih cestah svinčeni hodniki. Zemlja je tam tako močno onesnažena s svincem, da je to že nevarno. KISLI DEŽ - 9 Avtomobilski izpušni plini povzročajo nastanek kislega dežja, ki uničuje drevesa na severni polobli. KONEC CESTE-10 Za avtomobilske proizvajalce trajni avtomobili niso zanimivi. Okusi se spreminjajo, avtomo¬ bili hitro propadajo, zato je nji¬ hova življenjska doba veliko krajša, kot bi lahko bila. Svinec je predvsem nevaren otrokom, ker lahko vpliva na razvoj možganov. Zato so mnoge dežele spoznale, da je zelo pomembno zmanjševanje količine svinca v gorivu in svetujejo voznikom, da začno uporabljati neosvinčen bencin. Za mnoge države pa je to predrago. Prav nenavadno je, da lahko taka država poskrbi za podporo za ogromne količine hrane, ne more pa poskrbeti za to, da bi finančno podprla neosvinčen bencin. Vendar pa se je to zgodilo v Nemčiji. Vlada je znižala ceno neosvinčenega bencina, ki je tako cenejši od običaj¬ nega, od leta 1986 pa morajo imeti vsi novi avtomobili katali¬ zator. Razumljivo je, da se mnogi proizvajalci avtomobilov in mnoge naftne družbe le stežka odločajo za take spremembe. Glede na zdravje otrok in onesnaževanje okolja pa je cena teh sprememb zanemarljiva. Tako ni nobenega razloga, da bi se vozili v avtomobilu, ki spušča te strupene izpušne pline. Avtomobili in drevesa Nihče ne ve, koliko so avtomobili pripomogli h kislemu dežju, kolikšen pa je delež elektrarn, vendar pa to sploh ni važno. Avtomobilski izpušni plini uničujejo drevesa, to je popolnoma jasno. Tudi v bodoče se bo uničevanje dreves nadaljevalo. Pri uničevanju dreves ne gre le za to, da izginjajo slikoviti pogledi, da divje živali izgubljajo svoje domove, ampak tudi za to, da se uničujejo tla. Švica je bogata dežela, v katero prihajajo na smučanje tudi mnogi tuji turisti. Mnogi prihajajo z avtomobili. Ugotovili so, da so začeli švicarski gozdovi počasi propadati in da so k temu precej pripomogli ne samo domači, ampak tudi tuji avtomobili. Švicarski gozdovi dajejo deželi svojevrsten čar, vendar je njihova resnična vloga veliko pomembnejša. Vasi in mesta varujejo pred plazovi. Izračunali so, da bi za umetne pregrade ob cestah in okoli vasi potrebovali na milijarde dolarjev, če bi izginili gozdovi s svojo varovalno vlogo. To pa postaja z umira¬ njem gozdov resna grožnja. TIM 6 • februar 1992 * 215 MALI OGLASI PRODAM male železnice po sistemu HO. Komplet vsebuje 1 lokomotivo, 5 tovornih vago¬ nov, tire, kretnice in most, ki ga lahko uporabite tudi za vi¬ adukt. Kompet je še čisto nov. Cena kompleta je 110 DEM. Prodam tudi lokomotivo za 20 DEM in vagone po 3 DEM. Za odgovor priložite znamko. Štefan Lebreht, Cmureška c. 3, 62230 Lenart POZOR! Izredno ugodno pro¬ dam napravo za DV FUTABA F- 16. Naprava je nova in kom¬ pletna. Cena je samo 400 DEM. Prodam pa še pult za oddajnik, vreden 80 DEM. Naprodaj tudi boljša naprava za DV ROBBE- SUPRA ter model taxi s 4,5 cm 3 os max motorjem. Prodam še DV-jadrilico, akrobata in dvo¬ krilca. Tel. (061) 312-686 PRODAM revije Schiffsmodell, letnik 90 in 91, načrte ladje Du- brovačka nava (16. stoletje) in načrt modela LLAUT, lokomo¬ tivo, 2 vagona in nekaj tirov sistema N (ROCO) ter 8 vago¬ nov in večjo količino tirov po sistemu HO. Snemam tudi igre in uporabne programe za PC AT. Za infor¬ macije pokličite po telefonu (061) 265-715. Igor Bagon, Tržaška 51 a, 61000 Ljubljana PRODAM brezhiben sintesaj- zer FUJIYAMA 3 A za 200 DEM in ATARI 2600 s tremi kase¬ tami. Aljaž Primožič, Draženska c. 24, 62250 Ptuj PRODAM žepni računalnik CA¬ SIO SF 4000 za 3000 SLT. Janoš Ivanuša, Mozirje 26, 63330 Mozirje Tel. (063) 831-824 PRODAM avtomatski preklop¬ nik za dva ali več telefonov na eno linijo, po zelo ugodni ceni. Jože Kolar Prijateljeva 12 63230 Šentjur Tel.: (063) 741-000 EBG SOFTVVARE INC. vam po¬ nuja softverske storitve po na¬ ročilu in programe za Atari ST. Grega Bremec Mlakarjeva 22 64000 Kranj Tel.: (064) 213-888 TIM m Mvštno In SMMtMno dijivnotl mtedlne KUgOMp NAPKA FUTABA F 14, popol¬ noma nova, v garanciji, 4-ka- nalna s 4-kanalnim sprejemni¬ kom, stikalom, dvema servo- motorjema in kablom za pol¬ njenje baterij - prodam za samo 350 DEM. DC Robbe Economic (4-kanalno), staro 4 leta, z 8-kanalnim super hit sprejemnikom, stikalom, dvema servomotorjema in večjo količino servokablov ter adapterjev prodam za 200 DEM. Visokokrilno motorno le¬ talo, razpon 1500 mm, domače izdelave, z motorjem GP 25- 4,05 ccm, s 3 servomotorji (250 DEM); jadralno letalo ASW 22, razpon 2400 mm, z dvema servomotorjema (250 DEM) ali s pomožnim motor¬ jem Enya 1,62 cm 3-nosilcem ter tankom (320 DEM). DV-ja- dralno letalo Oeion, razpon 3500 mm, s 4 servomotorji, še ni letel, prodam za 400 DEM, brez servomotorjev za 300 DEM. 2-kanalno DV-napravo z 2-kanalnim sprejemnikom, stikalom in 2 servomotorjema, popolnoma nova, še v garan¬ ciji firme Super-Tigre Graup- ner, prodam za samo 170 DEM. Informacije vsak dan od 19-20 ure. Matjaž Kancler Vinogradna 39 63210 Slovenske Konjice Tel.: (063) 753-116 ali 753-804 PRODAM računalnik Commo- dore 64 z disketno enoto, ka¬ setnikom in tiskalnikom (zelo ugodno), teniški lopar VVilson (skoraj nerabljen) ter veliko elementov za železnico po HO sistemu (lokomotive, vagoni, hišice, kretnice). KUPIM pa 4- kanalno DV- napravo, poško¬ dovano jadralno ali motorno letalo ali zamenjam za zgornji material. Miha Rupnik Hotedršca 34 A 61372 Hotedršca PRODAM 2-kanalno daljinsko napravo s servomotorji firme ROBBE FUTABA model ATACK-R. Naprava je v odlič¬ nem stanju. Cena po dogo¬ voru. Borut Kastelic, Slakova 3, 68210 Trebnje Tel. (068) 44-936 ZBIRAM načrte za elektroniko, ki jih zamenjam s svojimi ozi¬ roma (če se ne bi nič našlo za vas) sem jih pripravljen kupiti. Vaše načrte pa lahko zame¬ njam z ojačevalniki, 10-grap- hic equalizerjem, digitalnim echo-efektom, močnostno ko- jak širino in še bi lahko našte¬ vali. Rad bi načrte za stabilizi¬ rane usmernike, stroboskop¬ ske efekte, light show, meril¬ nike. Kličite po 16. uri. Nikola Meško Čufarjeva 9 62250 Ptuj Tel.: (062) 773-302 PRODAM prek 500 shem iz za¬ bavne elektronike. Pišite za zelo obsežen katalog. Prodam tudi nekaj naprav v kitu ali mo¬ dulu. Imam tudi katalog s prek 100 shemami in načrti ploščic ter uglaševanjem. Vsak kata¬ log stane 10 SLT. Interesenti naj se javijo na naslov: Anton Radanovič Opekarska 12a 66000 Koper. AMA SOFT! Prišli so najno¬ vejši programi za AMSTRAD- SCHNEIDER CPC 464. Katalog je nov, cene so stare, zato na¬ ročite! Za prvih deset je 10% popusta. Matjaž Sarkanj Vena Pilona 16 66000 Koper Tel.: (066) 36-731 MKA STUDIO - najrazličnejša in najzanimivejša vrsta glasbe po vaši izbiri. Pokličite in pre¬ pričajte se z nakupom. Za pr¬ vih deset 20% popusta. Pohi¬ tite! Matjaž Šarkanj Vena Pilona 16 66000 Koper Tel.: (066) 36-731 LJUBITELJI ELEKTRONIKE! Prodam več kot 300 načrtov s področja elektronike in vrsto naprav v kitu in modulu. Za katalog pošljite 15 SLT na na- lov: Mirko Radanovič Opekarska 13 a 66000 Koper KUPIM plakate dvomotornih ali večmotornih tovornih letal za največ 50 SLT. Pošljite po povzetju. Igor Hrašovec Maistrova 7/5 62380 Slovenj Gradec NUJNO IN ZELO UGODNO pro¬ dam Commodore 64 s kasetni¬ kom, 3 igralnimi palicami, 6 ka¬ setami, z literaturo Bašiča (v nemščini in slovenščini), s po¬ sebnimi zaščitami Bašiča. Lite¬ raturo Simon’s Bašiča in še ukaze W iz AVVRITA - program za urejanje besedila. Dodam še 4 razne kasete TDK in 2 kaseti Sony. Bojan Lozinšek, Lancova vas 6, 62284 Videm pri Ptuju Tel. (062) 793-191 KUPIM načrt za VOKITOKI s kvarčnim kristalom, moči najmanj 1,5W. Zaželen je na¬ tančen opis tuljav. Tel. (068) 28-250, popoldan PRODAM napravo za DV ROBBE STARION (oddajnik, sprejemnik, stikalo, polt, 2 akumulatorja) za 350 DEM in motorček 5 cm 3 za 100 DEM. Matjaž Srakar Tomačevo 29 61000 Ljubljana Tel.: (061) 375-779 PRODAM jadralni DV-model DISCUS, razpon 2800 mm. Mo¬ del je nov in ima vgrajeno vi¬ šino, smer, nagib ter zračne zavore. Cena 2500 ATS brez servomotorjev. Informacije v večernih urah po telefonu: (0602) 42-147. Marko Pogorelčnik Partizanska pot 9 62380 Slov. Gradec AGA SOFT vam ponuja no¬ vejše in starejše igrice za C 64/ 128. Nudimo tudi originale, npr. TERMINATOR 2, TURRI- CAN 2, RAINBOVV ISLANDS, F. 1 4 P CIRCUITS in RVVF and EDDY. Anže Igličar Strunjan 46 66320 Portorož Studio TIMEOUT vam ponuja veliko iger in uporabnih pro¬ gramov za ZX Spectrum in AMIGO 500. Cena kasete je 90 SLT, program za Spectrum 35 SLT ter program z disketo za Amiga 140 SLT. Tel.: (061) 612-026 Jure (Spec¬ trum) 612- 033 Žica (Amigo) 613- 259 Luka (Amigo) PRODAM razne elektronske naprave: light-show (3-kana- len mikrofonski), leteče luči, VU-metre, ojačevalnike, avto- ojačevalnike (2 x 100 W), trans¬ formatorje, usmernike, taj- merje, stroboskop. Za komple¬ ten katalog pošljite frankirano kuverto. Darijo Buzuk Pahorjeva 32 66000 Koper Tel.: (066) 32-775 Rešitev nagradne slikovne kri¬ žanke iz januarske številke: vrtne škarje, elektrikar, ge¬ pard, sla, Prus, Rae, Ot, Rilke, JL, Ivo, iva, mako, kis, zatrep, Pont, Alois, kri, AE, dir, Ala- ska, N, et, Os, Omre, TE, Aka, lias, JT, Marconi, eagle, Ne¬ vina, oer, ars, in, oslič, atlet, Malaka, dveri,asi, ar, AOP, Č. Nagrajenci Timove križanke št. 5/91-92 IZTOK LAKNER Kidričeva 18 64000 Kranj ZDENKO STARE Ptujska 76 62327 Rače ANDREJ KONDA Iršičeva 6 63000 Celje Rešitev tokratne nagradne sli¬ kovne križanke fotokopirajte ali prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) ter najkasneje do 28. februarja pošljite na na¬ slov Tehniška založba Slove¬ nije, Lepi pot 6, 61111 Ljub¬ ljana (s pripisom »Timova kri¬ žanka«). Trije izžrebani reše¬ valci bodo po pošti prejeli lepe knjižne nagrade. 216 • TIM 6 • februar 1992 NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA Poletje in zima Preden lahko pravilno rn/lorimo Ivine Zemlji. Prvič. Zemlja ima os. To je črta. ki leče skozi središče Zemlje. Ekvator je črta okrog najširšega dela Zemlje. Zgornja polovica Zemlje je severna polobla, spodnja pa južna I.elni časi se spreminjajo, ker je zemeljska os nagnjena na eno stran. Na Zemljini poli okrog Sonca je naj¬ prej ena. potem pa še draga polobla Kako se spreminjajo letni časi Poletju nastopi na tisti polobli, ki je bližja Soncu. Takrat jc na drugi polobli zima. Zasledujte pot Zem¬ lje okrog Sonca in videli boste, kako se spreminjajo letni časi. Iti 20 stoictie ..—. Prva svetovna vojna 1914-1918 Prva svetovna vojna jc bila predvsem ev ropska vojna, saj je potekala v Evropi zaradi evropskih sporov. Kljub vsemu pa jc tako ali drugače prizadela skoraj ves svet. Neposredno so bile vpletene številne neevropske države, predvsem kolonije evropskih sil. Od leta 1870 so velesile sklepale razne zveze, da bi obdržale moč. Leta 1914 sta obstajala dva velika vojaška tabora: na eni strani Nemčija in Avstro-Ogrska. na drugi pa Francija ur Rusija, ki ju je podpirala Britanija. Obstajala so številna žarišča, ki bi lahko povzročila konflikt: ker so bile zveze tako rahle, jc bilo nevarno, da bi napad na eno državo vpletel še njene Incident, ki jc sprož-il začetek vojne, jc bil umor avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvode Franca Ferdinanda, ki gaje junija 1914 v Sarajevu ustrelil Gavrilo Princip. Avstrijo so dolgo pestili nacionalni* upori Slovanov, ki jih je podpirala Srbija. Avstrija jc vrnila udarec in Srbiji poslala ultimat*. Seveda ni bilo zadovoljivega odgovora, zato je 28. julija Avstrija napovedala Srbiji vojno. Prva svetovna vojna sc jc začela. Nemci so napredovali v Franciji, vendar so jih na severu kmalu ustavili zavezniki*. Obe strani sta kopali jarke in utrjevali svoje položaje. Leta 1915 jc prišlo do zatišja na zahodni in vzhodni fronti. Slabo opremljeni in napol sestradani Rusi so utrpeli največje izgube. Padec morale je privedel do oktobrske revolucije*. Aprila 1917 so v vojno stopile ZDA na strani zav eznikov. Prišlo jc do pomembne spremembe in leta 1918 je bila Nemčija že zelo izčrpana. Do končnega poraza je prišlo II. novembra 1918. Vojna jc povzročila takšno uničenje kot še nikoli prej. Z mirom v Versaillesu (19191 so Nemčiji odvzeli del ozemlja, la/pustili njeno vojsko v Porenju in )i naložili vojno odškodnino. Prišlo je do težav, ki bi lahko privedle do druge vojne. Izid vojne jc spremenil podobo Evrope: starih imperijev ni bilo več. nastale so nove Zemljepis v slikah je ilustriran priročnik za mladino. V pr¬ vih, štirih delih opisuje našo Zemljo, njen položaj v vesolju, geološko sestavo, podnebje, naravne pojave (vulkane, potrese), površje, morja in oceane, morske tokove in ve¬ trove, rastlinje in živali, promet, pridobivanje soli in nafte, ljudstva in države, njihov jezik, pisavo, denar, hrano, obleko, verstva, praznike in glasbo, njihova bivališča na kopnem, vodi in drevju, vasi in mesta. Peti del je slikovni atlas sveta. Vsako poglavje ima še slovarček, ki razlaga poglavitne izraze o Zemlji, morju in človeških bivališčih. V posebnih preglednicah so zbrane kamnine, gradbeni minerali, ladje, ljudstva sveta in športi, na koncu pa je še kazalo krajevnih imen in stvarno kazalo. Zemljepis v slikah je nepogrešljiv pripomoček vsakega osnovnošolca. Cena: 1100 SLT TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE IZI Zgodovina v letnicah je ilustriran leksikon za mladino in odrasle. Opisuje človeško civilizacijo od okoli leta 9000 pr. n.š. do leta 1985. Zgodovinski dogodki so razdeljeni v osem časovnih obdobij: prazgodovina, starodavne civili¬ zacije, antična Grčija, Perzija, Rim, začetki krščanstva, Bizanc, vzpon islama, preseljevanje ljudstev, fevdalizem, križarske vojne; srednjeveško papeštvo, nastajanje evrop¬ skih držav, mongolsko cesarstvo, razvoj mest in obrti, renesansa; 16. stoletje: zemljepisna odkritja in osvajanja, reformacija in protireformacija. 17 stoletje: kolonializem, padec otomanskega imperija, Kitajska in Japonska. 18. stoletje: vzpon Prusije, Peter Veliki, ameriška vojna za neodvisnost, Britanci v Aziji, razsvetljenstvo, francoska revolucija. 19. stoletje: Napoleonova Francija, industrijska revolucija, leto 1848, boj za Afriko. 20. stoletje: prva sve¬ tovna vojna, oktobrska revolucija, druga svetovna vojna, dekolonizacija, vietnamska vojna. Najpomembnejši do¬ godki so razloženi z besedilom in sliko, drugi le z letnico. Besedilo dopolnjujejo preglednice s posebej pomembnimi datumi in barvni zemljevidi. Dodan je slovarček zgodovin¬ skih pojmov in obsežno stvarno kazalo. Cena: 1100 SLT