46
Zlato
Zlat6 je najplemenitejša, najlepša in najdražja ktreina. katero so už6 v slarotlamih časih primerjali solncu in jq stavili nad Tse druge kovine. B&rre je nunene, od tod tnJi izraz rzlatonimijna.    Zinirom se blišd in nobena ija
Ef k:l iie jiriini'. liuljiva fin navailno čisiu ali tudi v \t\-ji!i ku^ovik ia 7 drobnem zrnji: naposled tudi kakor pesek in prah v razlit'nem kameBJi. Ako tako kamenje razpade, pride zlat6 t rota in potoke, a iz teh ob po?odnji na suho zemljo v pcsek. Tacih zlatončsnili rek je ninogo; t našem cesarstvu so
46
spomina Tredne: Dunav, Tisa, Moriš in Drava. Posebno vrednogt inia zlal6 uže zaradi tega, fcer se dobiva večjidel čisto in se dadč tako, kakor sfi je do-bflo, precej topiti, kovati in v različno katere stTari izdelovati. Zlat6 je po-razdeljeno po vseb delih sveta. a vendar se nikjer ne najde v posebnej obilosii. zatorej ima tudi med vsemi kovinanu največjo ceno. Največ se ga dobiva v Ameriki, zlasti v Kaliibniiji, ki leži ob velikem oceanu; zato je ta država do-bila tudi inie ,,zlata dežela". A tudi v izhodojej Indiji, v Afriki m Avstraliji se najde dosti zlata. V Evropi se koplje zlato t TJraJu na Ruskem: pri Kre-menici na Ogrskem in Sedmograškem. Iz Ogrskega Dani dohaja najoistfi-zlat6. ki je pa vcfjidel t rudah, zato ga je treba čistiti. Tudi v Banatu. , Tirolih, na SaleburSkein, Štirskem in Oeškem kopljejo zlat6. Ako zlatonOsni pesek v vodi mešamo. posede se zlato zaradi svoje teže na dno in pesek se potlej lehko odpolje, to se pravi zlato izpirati. Tudi v kitaj9kem cesaratvu, o katerem vam je uže zadnji nYrtecu nekoliko povedal, kopljejo zla,t6. V Ju-nanu na Kitajskem je najve(?ja izpiralnica zlata na svetu iE v Jaug-tse-kiangu dobe mnogo te cenjene kovine. Deaašnja, slika vani kaže Kitajce, ki zlat6 kopljejo in izpirajo.
Pri izpivanji zlati imajo v Kaliforaiji in Avstraliji posebno pripfavo, ki se zibelka (cradle) imemije. Ta priprava je leseno koritce z visečim dnoin. ki stoji na zibajočih se nogah, kakor zibelka, Od zgoraj je pritrjena reSetka. y katero se nasuje zlatega kamenja io zlatouosnega peska, Šled vednim pri-livanjem vode ziblje izpiralec leseno koritce sem ter tja tako dolgo, da kamenje v reJetki popotaem čisto ostane. Totlej izprano kamenje dobro pregleda in ga proS vrže. Iztrebljeni pesek se z vod6 vred odtcka preko riseCega in valo-rito izrczanega dna lesone zibelke.   Kav je zlat.l, ga voda ne odnest, ker za-
pobere in v nalašč zato narojeuih skledah daije izpira. Y Kaliforniji se s tem delom pečajo navadno Kitajci, kakor vam to denaJnja podoba kaže. A razTen zgoraj omenjene imajo tudi še mnogo dmgafe narejenJli zlatopralnic.
Ker je zlat6 precej mehio iii posebne TredEOsti, zato se nikdar ne iz-deluje Hsto, ampak vselej se inu primeša nekoliko srebra ali pa bakra. Marka fistega zlata se deli na L4 karatoT, iii 2-1 karatno zlato je Ciato zlato; 23 ka-ratno ima 23 karatov subega zlata in 1 karat priinese i. t d.
Zlati uovci se zov6 zlatulki (cekini). Holandski in avstrijaki zlntniki Sfi kuj(*jo iz 23 karatuega. fraacoaki in prneki pa h[ 213/4 karatnega zlata. Za druge lepoče se jemlji: z]at6 sLabejSega jedra.
Vročina, katera raztcpi srebr6, nij še zadostna, da raztopf zlat6. Kosček zlata, kolikoršen je krajcar, dade se s kladivoni raztolči t tako široke iu teuke pločice, da I njimi lehko pokrijeS po več tisoč krajcarjev.
Iz zlati izdelujejo zlatarji razliCae stvarf, posebno pratene, nhane, zapfct-nice, verižice L t. d. Zuaiio vam je, da človek to, kar posobno ceni, rad po-svedije tistemu, kogar spoštuje in česti, t znamenje posebnega spožtovanja. Zat6 so st. trije kralji iz Jutrove dežele pvinesli božjemn detetu v Betlehero tudi zlata v dar. Pobožni krtstjaoi už6 od nekdaj z zlatom kitijo oe6 stvarf, ki so namenjeae v čast božjo, t slavo našega odrešeuika Jezu Krista, njegove presvete matere Marije in v čast svetnikov božjih. Vence (luniea) v sredi monštrance, kamor se sv. rešnje Tel6 dene, narejeua je uavadao od zlata ali
srebra, ali JG vaaJ dobro pozlačena.   Tako tadi kelih, ki ga mašnik pri sreti maši potrebnje.
Zuanifiiji c«sarskega veliCaiistva, venec in žezlo, narejeni sta od zl&ta in posuti z drazimi kamenji. Kadai naš presvitli cesar hočejo koga posebno od-liiovali za njegore zasluge, podele mu t znamonje ceaarske milosti zvezdo, triiee ali pa sretinjo od zlata. Vsako teh zaamenj nosi odlikofanec na prsih. visefe ob zlatej rerižici ali pisanem traku.                                     M.