Poštnina plačana
/ eotovln'
Leto IX, &f. W8
Ljubljana, petek 24, avgusta 1928
Uredniitvo ■
ILfribljana, kCnailov« ulic« ftter. j/L Tdcton it, «071 in 1804, ponoči tudi ftt- «03«.
■•kopiti •• n« traiaj«.
Ratea pri postnem cek. zavoda '<M>» Ijuu It m.&m . Prah« čisio jb.ita.
Wlen. Nr. i©s-*4t.	J
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Pomembna celodnevna seja vodstva KDK v Ljubljani. - Stališče koalicije do Interparlamentarne unije. - Oduševljene manifestacije ljubljanskega prebivalstva. - Brezobzirno postopanje Koroščeve
policije
predložena poslovnemu odboru, ki jo je ^prejel soglasno. S tem je bila zaključena dopoldanska se;a in člani KDK so se napotili v restavracijske prostore Zvezde.
Resolucija o berlinski akciji
Sprejeta resolucija se glasi:
»Izvršni odbor, t. j. vodstvo KDK. je sprejel na svoji redni seji dne 23 avgusta 1928 v Ljubljani sledeči sklep:
»KDK se pridružuje protestu parlamentarnega predstavništva HSS z dne 20. avgusta 1928 proti Sodelovanju delegacije okrnjene Narodne skupščine na konferenci mednarodne interparlamentarne unije v Berlinu. KDK kot parlamentarna predstavnica Hrvatov. Srbov in Slovencev, ki jih zastopa, ne priznava Narodni skupščini v Beogradu pravice, predstavljati parlament kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na konferenci Interparlamentarne unije v Berlinu. Tega ji ne priznava lz razloga, ker ie ta parlament ne samo izvoljen z nasiljem, marveč so bili v njem dne 20. juniia ustreljeni predsednik In voditelj KDK Stiepan Radič in narodna poslanca HSS Pavle Radič in dr. Gjuro Basariček, a težko ranjena poslanca dr. Ivan Pernar in Ivan Grandja, ki so se le z zakonitimi in parlamentarnimi sredstvi borili za svobodo in ravno-pravnost svojega naroda.
S tem brezprimemim zločinom, ki je bil izvršen iz sredine vladajočih strank, je parlamentarni reprezentanci KDK onemogočeno sodelovanje v delu skupščine in njenih delegacij In potemtakem tudi ne more sodelovati v delegaciji te skupščine na konferenci Interparlamentarne unije v Berlini.
Ta skupščina, ki bi morala biti takoj po 20. juniju razpuščena, je diskvallFci-rana. da sprejema zakone za kraljevino SHS in da predstavlja parlamentarizem na forumu, kjer se sestane-o predstavniki iskrenega in pravega parlamentarizma in demokracije vsega civiliziranega človečanstva.
Toda ne samo da z razpustom okrvavljene Narodne skupščine ni bilo dano zadoščenje užaljenim čutom človečnost? in pravni zavesti naroda, marveč se s pomočio take Narodne skupšč!ne vzdržuje vlada, ki grozi z izjemnimi odredbami borcem za parlamentarizem, za demokracijo in za narodne svoboščine, vse to z motivacijo, da apeli na mednarodno solidarnost predstavljajo vele!zdajo države.
S podaljševanjem življenja okrnjene Narodne skupščine v Beogradu, z njenim zakonodajnim delom in s sodelovanjem na mednarodnem interparla-mentalnem forumu se daje sankciia krvavemu zločinu od 20 junija 1928, s čimer se ru?i?o velike pridobitve parlamentarizma in se mesto parlamentarnih razprav uvaja kot sredstvo in argument krvavo razračunavanje. pa celo ubijale narodnih predstavnikov.
Situacija, ki Je bila ustvarjena na ta način, da so bUi z revolverji izgnani iz Narodne skupščine predstavniki KDK, se izkorišča sedaj za to, da v odsotnosti opoziciie usiliufeio zakone vssi državi ?n ratificiraio mednarodne konvencije ki se najbolj tlčeio krajev, kolih predstavniki so bili izgnani Iz parlamenta.
KDK. ki ie nepokoleblilva pobornica idea'a mednarodnega miru in bratstva pričakuje, da bo Inferparlamentarna uniia s svoum delom in svoio moralno avtoriteto de!a'a za zmago pravega in iskrenega parlamentarizma, ki edini more osigurati trajen svetovni mir za napredek človečanstva.«
Skupno kosilo
Po seji so se poslanci podali na vrt restavracije »Zvezda«, kjer jim ie bilo na verand' prirejeno skupno kosilo. Na verandi in na vrtu se ie sestalo tudi veliko število zauonikov in vnetih pristašev KDK iz Ljubljane in ostale Slovenije, ki so se med obedom živahno razgovarjali s poslanci.
Po končanem kosilu ie poslance in druge somišljenike pozdravil ljubljanski poslanec dr. Albert Kramar, ki ie med drugim izvajal:
»Ni še dolgo, kar smo baš na tem mestu slavili triutnf naših koalicijskih idej in dvigali na ramena svoia predsednika Pribičeviča in neumrlega Stiepana Radiča (Slava mu!) ki bo "Sta1 za vedn< zapisan tud v srcih Slovencev Danes se nahaja mo sredi borbe, ki smo io takrat proglasili: Mi Slovenci navajeni na borbo, tudi v težkih časih ne oklevamo S hvaležnostjo kvitirarno. da ie vodstvo KDK izbralo ravno Ljubljano kot mesto svojega važne-
Ljubljana, 23. avgusta.
Zopet je za nami velik pulitičen dogodek. V Ljubljani, v beli prestolnici Slovenije sta se dopoldne in popoldne vršili dve historični seji KDK. na katerih so bili sprejeti dalekosežni politični ukrepi ter za javnost objavljena resolucija o tako zvani berlinski akciji, ki je dvignila toliko prahu.
Enodušnost, ki se je manifestirala na včerajšnji konferenci v Zagrebu, kjer je bilo ponovno osvojeno in potrjeno stališče, naj KDK v vseh vprašanjih svoje akcije nastopa kot nerazdružljiva enota. je dobila na današnji seji vodstva KDK v Ljubljani svojo definitivno obliko. Tako dopoldanska kakor popoldanska seja je potekla v najprisrčnejši prijateljski diskusiji. Vsi sklepi so bili sogiasni in v razpravi se različna mnenja niso pojavljala morda po pripadnosti k raznim strankam, temveč povsem kot individualna naziranja posameznih članov vodstva KDK.
Z ozirom na važnost, ki jo je današnjemu zborovanju dalo zlasti beograjsko režimsko časopisje in pa pretnja dr. Korošca z ostrim nastopom proti KDK, je deloma že sinoči, deloma pa danes zjutraj prispelo v Ljubljano večje število zagrebških in beograjskih novinarjev. Bili so zastopani vsi večji dnevniki naše države in tudi inozemstva.
Prihod poslancev KDK
Na današnjo sejo je prispelo celokupno vodstvo KDK, razen posl. Predavca in Krnjeviča. ki sta bila nujno zadržana in sta se opravičila Seji so prisostvovali tudi drugi poslanci KDK. ki so danes prispeli v Ljubljano. Svetozar Pribičevič ie že sinoči prispel in se nastanil v hotelu Slon. Z njim je prispel v Ljubljano tudi češkoslovaški poslanec Hlavaček. generalni tajnik narod-no-demokratske stranke.
Poslanci KDK so bili davi na kolodvoru pozdravljeni od poslancev doktorja Kramerja in Puclja. od župana dr. Ptica, ravnatelja Juga in drugih funkci-jonarjev obeh slovenskih koa'iranih strank v Ljubljani. Pri pozdravu na ko'odvoru je prisostvovalo tudi večie število občinstva, ki je prirejalo poslancem prisrčne ovacije.
V Kazini
Poslanci so se s kolodvora peljali v Kazino, kjer so po kratkem zajtrku takoj odšli v sejno dvorano tajništva SDS v II. nadstropju in se sestali k pomembni seji poslovnega odbora KDK. Novinarji so imeli v I. nadstr. prirejene pisalne mize z vsemi pisarniškimi potrebščinami. V razpravo pos'ovnega odbora. obstoječega iz predsednikov Svetozarja Pribičeviča in dr. Mačka ter članov inž. Košutiča, Demetroviča. doktor Trumbiča, Vilderja. dr. Kramerja, Puclja in dr. Popoviča. so tekom dneva prisostvovali tudi poslanci Ivančevič. dr. Pavelič, dr. Kostič. Valečič, Klarič. Dragič, dr. Shvegel in Urek. •
Opoldne, popoldne, zlasti pa proti večeru so se pred Kazino, s katere so vihrale državna, slovenska, hrvatska in srbska zastava, zbirale gruče meščanov, ki so pričakovali konca razprave poslovnega odbora, da bi videli in slišali voditelje KDK.
Dopoldanska seja
Dopoldansko sejo ie otvori! ob 10.10 predsednik KDK dr. Vladimir Maček med sledečim nagovorom:
«Gospoda! Otvarjam sejo vodstva KDK in pri tej priliki povdarjam zla= sti okolnost, da je to prva seja, ki se vrši v Ljubliani. Okolnost. da se vrši ta seja v Ljubljani, je važna zlasti zaradi tega. ker se vidi, da v borbi združenih Hrvatov in prečanskih Sr= bov sodeluje tudi Slovenija, čeprav je danes dr. Korošec zvezan z našimi na* sprotniki. Najvažnejše pa je končno to, da stoji ob boku našega pokreta tudi prestohca Slovenije, bela Ijublja-na. Pozdravljam Vas gospoda in prehajam na dnevni red».
Takoj nato je sledila razprava o korakih, ki jih je HSS podvzela proti beograjski delegaciji na konferenci Interparlamentarne unije v Berlinu. V debato so posegli vsi člani poslovnega odbora, potekla ie v popolnem soglas-ju. Po kratki razpravi ie bila seja pre-kiniena. nakar so poslanci Košutič. De-metrovič. dr. Maček in Pribičevič sestavili resolucijo o tkzv. berlinski akciji. Resolucija je bila nato ob pol 2.
Velik rtežar v Kamniku
Kakor smo bili ponoči obveščeni, je Kamniku zvečer izbruhnil požar v velik Kršmančevi žagi. Na pomoč ie hitelo mno» go gasilcev iz vseh okoliških krajev. Požar je trajal pozno v noč.
Včeraj je bila ▼ Berlinu svečana otvoritev jubilejnega zasedanja svetovnega parlamenta. — Pozdravni nagovor nemškega državnega kancelarja. — Za predsednika izvoljen predsednik
francoskega parlamenta
Berlin, 23. avgusta (be-s) Danes dopoldne se je vršila v poslopju Reichsta-ga prva plenarna seja 25 konference medpariamentarne unije. Konference se je udeležilo 38 zastopnikov raznih narodov. Predsedoval je seji namesto obolelega predsednika unije Šveda Ade!swaerda češkoslovaški senator Al. Brabec, ki ga je nato nadomestil načelnik nemške parlamentarne skupine Schukking, ki je bil izvoljen za predsednika. Schiikking je v svojem pozdravnem govoru izjavil, da Nemčija z zadoščenjem pozdravlja v svoji sredi toliko tujih parlamentarcev.
Državni kancelar Miiller-Franken je otvoril sejo s pozdravnim nagovorom, v katerem je izvajal med drugim, da ima ta mednarodna ustanova 30 let obstoja za seboj. V to dobo je padla tudi katastrofa svetovne voine. ki je zelo otežkočila delo unije. Vsi oni. ki so se udeležili prvih konferenc medpariamentarne unije po vojni se bodo z zadovoljstvom spominjali, da so se na teh zborovanjih zopet pričele sklepati vezi, ki jih ne smemo nikdar več raztrgati, ako nočemo, da se Evropa spremeni v kup razvalin. Noben narod, naj bo še tako močan in velik, ne more trajno obstojati sam zase. temveč le s pomočjo in podporo ostalih članov velike družine narodov. Glasovi vseh narodov v tem velikem parlamentu so združeni v želji: kraljestvo miru na zemlji. Težave in boji bodo vedno obstojali med narodi; toda ti boji naj se izvojujejo na duševnem polju, kar bodi smoter medpariamentarne unije. Nemška vlada želi od
srca, da bi dela medpariamentarne unije privedla do zbližanja med narodi in do trajnega miru med njimi.
Nato je govoril nizozemski delegat . dr. Treub, ki je izvajal med drugim, da se ie takoj po vojni skoraj pri vseh državah pojavila želja, da bi bile popolnoma neodvisne. Toda kmalu je prodrlo spoznanje, da je potrebna medsebojna odvisnost, predvsem na polju vojaške gospodarske razorožitve. 2al pa je treba ugotoviti, da so se kljub prizadevanjem za gospodarsko razorožitev carinske postavke povišale.
Bivši danski obrambni minister in predsednik medpariamentarne razorožitvene konference dr. Munch je predvsem obžaloval, da zadnja razorožitve-na konferenca v Zenevj ni prinesla znatnih uspehov. Posebno majhni so bili ti uspehi v vprašanju vojaške razorožitve med narodi. Za Evropo je to vprašanje, vprašanje na življenje in smrt, kajti nova vojna med evropskimi narodi bi povzročila strašna in nedogledna opustošenja.
Berlin, 23. avgusta, s. Medparlamen-tarni svet je izvolil na predlog predsednika nemške skupine prof Schiikkinga predsednika francoske zbornice f nanda Buissona med velikim odobravanjem za predsednika sveta. V imenu francoske skupine je obžaloval poslanec Merlin odsotnost predsednika Adels-waerda. ki je zadržan zaradi bolezni. Posebno veselje je izrazil nad dejstvom, da so nemški de'egatje predlagali francoskega zborničnega predsednika za predsednika sveta.
Važni sklepi manjšinske komisije medpariamentarne unije
Imenovanje posebne komisije, ki bo proučila ravnanje z manjšinami v posameznih državah. — Med člani podkomisij je tudi slovenski poslanec v rimskem parlamentu dr. Wilfan
Berlin, 23. avgusta, d. Manjšinska komi« sija medpariamentarne unije je pod vod« stvom bivšega švicarskega narodnega svet« nika Studerja zaključila svoja posvetova« nja. Profesorju Djuvaru, predsedniku ro« munske skupine, ki je priporočal manjši* nam, naj bodo lojalne, so odgovorili, da je treba z manjšinami ravnati tako, da lahko tudi a srcem čutijo za državo, v ka» teri morajo živeti. Uradno poročilo o seji te kotnioije se glasi:- --r
«K Misija je sklenila po sprejemu poro« čila dr. Studerja o manjšinah imenovati komisijo petih članov, ki naj ima nalogo, da prouči morebitne ukrepe, ki bi zbolj« šali postopanje z manjšinami, kakor je uveljavljeno pred Društvom narodov. Pri tej priliki se je spomnila komisija tudi re« solucij s konferenc na Dunaiu, v Koda« nju in \Vashingtonu, ki so zahtevale stal*
no manjšinsko komisijo pri Društvu naro* dov in v katerih je medparlamentama uni« ja zagovarjala prizadevanje, da se sistem zaščite manjšin razširi na vse države Ko« misija je dala podkomisiji nalog, da najde sredstva in pota. po katerih bi bilo mo« goče doseči to razširjenje. Komisija je da« lje zaprosila medparlamentarni urad, da opomni vse vlade, kakor tudi vse nacijo« nalne skupine na te resolucije. Komisija je slednjič prosila podkomisije, naj ne pre« zrejo razvoja materijelnih pravic manjšin ter pri svojem delu upoštevajo kulturne garancije, ki jih manjšine v raznih drža« vah že imajo.
V podkomisijo so bili imenovani: dr. Studer (Švica) predsednik: dr Uhlir (Če« škoslovaška), prof. Djuvara (Romunija), dr. Hasselblatt (Estonska) in dr. Wilfan (Italija).
Dalekosežna rekonstrukcija grške vlade
istočasno z otvoritvijo novega oarlamenta. — DeHnitivni izidi
parlamentarnih volitev
.ifene, 23. avgusta, g. Kljub temu, da je Venizelos do zadnjega zastopal stališče, da ne bo potrebna rekonstrukcija vlade, so se v pretekli noči in danes dopoldne vršila posvetovanja na katerih je bilo sklenjeno, da bo vlada v najkrajšem času spremenje« na. Po tem sklepu naj bi najprej sedanji prometni minister Kristomonos, ki je po poklicu zdravnik, prevzel zdravstveni re» sort, ker se je vsled vladajoče mrzlične epidemije pokazala potreba, da se poveri zdravstveni resort strokovnjaku. Ta spre« inemba se bo izvršila v najkrajšem času, pri čemer bi dosedanji zdravstveni mini* ster Emanuelidis izstopi! iz vlade.
Prometno ministrstvo bo prevzel dose* danji poljedelski minister Zanavos. Na* daljna rekonstrukcija kabineta se bo izvr* šila tik pred sestankom ali neposredno z otvoritvijo nove zbornice. Takrat naj bi prevzel Kondilis vojno ministrstvo, šef re*
publikanske unije Papanastasiu poljedelsko ministrstvo in Mihalakopulos zunanje mi* nistrstvo. Mornariško ministrstvo se bo najbrže poverilo strokovnjaku Miaulisu, dočim bo finančno ministrstvo prevzel se* danji notranji minister Stagianos.
Danes opoldne so bili objavljeni končno* veljavni izidi volitev v novo zbornico. Razdelitev mandatov je nastopna: liberal« na stranka (venizelisti) 179. republikanska unija 18, narodni demokratje 9, republikan« ski konservativci 4. Stagianosova stranka 4 neodvisni republikanci 10 kmetie 1. pro« gresisti 3 mandate. Nova zbornica šteje 228 republikansko orijentiranih poslancev, katerim stoji nasproti 22 poslancev roiali* stičnih skupin. Od teh odpade 20 manda« tov na rojalistično ljudsko stranko, 1 man* dat na neodvisne rojaliste in en mandat na Eleutherou stranko.
Francoska letala pripravljena za start preko
Oceana
Priprave za nove vratolomne polete. — Poljaki hočejo na vsak
način preleteti Ocean
vest, da se hoče glavni adjutant predsednika republike polkovnik Zahorski priključiti prekooceanskema letalcema Kowalczvku
Pari«, 23. avgusta, d. šest francoskih letal je pripravljenih za start, in sicer trije za polet preko Oceana, trije pa za polete na velike razdalje. Če bodo vremenske prilike ugodne, bodo letala v najkrajšem času xlletel a. Zaenkrat prihajajo od povgod slaba poročila. Z največjo pozornostjo spremlja javnost priprave Costesa za prekooceanski polet Drugi kandidat za polet preko Oceana je letalski stotnik Coudouret. Njepov spremljevalec je poročnik Neslos Coudouret namerava leteti na letalu Bernardovega izdelka. Z enakim motorjem hočeta premeriti Ocean tudi pilota Le Fevre in Assolant. Baten teh hoče postaviti pilot Arrachart v spremstvu svojega prijatelja Rignota nov rekord v vztrajnostnem poletu brez pristanka. Letalo lahko vzame na krov za 10.000 km zaloge olja in bencina. Oba lefalca hočeta etartati v vzhodni smeri ter brez pristanka preleteti 0000 do 9500 km. Za vztrajnostni polet proti Sibiriji se namerava dalje dvigniti letalski poveljnik Girier v spremstvu znanega pilota VVeissa. Tretji knndidat za vztrajnostni polet je kapetan Challe 8 poročnikom Rutyjem.
Varšava. 23 avgusta, d. Kakor znano, nameravata letalska častnika Kowalczyk in Klisz v doglednem ča«u ponovno preletMi Ocpan. Letalo, ki je določeno za ta polet, bo izgotovljeno šele v oktobru, tako da skiraj ni verfetno. da bi letalca še lefo« izvedla svoj načrt. Če bo italijanska tvrdka letalo dostavila prei hf»sla morda '^Ma šp ippeni. Knvo poljsko prekooceansko letalo se bo imenovalo «Polonia». Veliko pozornost je vzbudila
in
Kliczu. Polkovniku Zagorskemu je prireditveni odbor že dovolil, da se sme kot potuik udeležiti tega poleta.
Svetovni cerkveni kongres za mednarodni mir v Pragi
Praga, 23. avgusta, d. V nedeljo se prične tu prvi svetovni kongres cerkva za razorož tev in mir med narodi. Posveto* vanj se udeleži 350 delegatov iz 30 držav. Pobudo za to prireditev je d^l znani ame* riški pacifist dr. Henry Atkinson, ki je or* ganiziral svetovno zvezo za prijateljstvo med narodi. Posebno številno je udeležena Amerika Iz Severne Amerike se udeleži kongresa kakih 60 zastopnikov, med njimi ravnatelj diplomatske šole v Washingto« nu, dekan Metthew z univerze v Chicagu in razne odlične osebnosti na polju pacifi* stičnega gibanja.
Smith ;va predsedniška kandidatura
Newyork, 23 avgusta (be.) Guverner države Newyork Smith le oficilelno sprejeil kandidaturo za predsedniško mesto Smith je izjavil, da Je za odpravo prohibicijskega zakona in za uvedbo določbe v ameriško ustavo, ki prepoveduje vsako vmešavanje Zedinienih držav v notranje po- . Etične zadeve latinskih ameriških držav.	1
Razhod poslancev
LJubljana, 23 a\gusta. Večina poslancev, ki so danes prisostvovali seli KDK v Ljubljani, je z nocojšnjim beograjskim vlakom odpotovala v Zagreb. Svetozar Pribičevič se je ob 9. z brzovlakom vrnil na Bled, kamor so se za nekoliko dni napotili tudi posl. Valečič, Dragič in Ivančevič. Posl. Shvegel se je že proti večeru z avtom vrnil na Bled v gradič Vilsonijo. Dr. Maček, ing. Košutič, Demetrovič in Vilder so šli v Zagreb, Svetislav Popovič pa se vrača zaradi nuinih političnih poslov v Zemun.
Vaš poročevalec je imel pred odhodom beograjskega brzovlaka priliko razgovar-jati se s posameznimi odhajajočimi poslanci. Vsi so bili očarani od gostoljubnega spre jema, ki so ga bili deležni v Ljubljani. Poglavje zase pa je bilo nerodno postopanje ljubljanske policije, ki je na povelje svojih predpostavljenih izgubila vsako mero razsodnosti. Odhajajoči poslanci so se poslavljali z željo, naj bi bela Ljubljana še nadalje ostala na braniku mogočnih, edino državotvornih idej KDK ter pod temi prapori poskušala združiti ves slovenski rod za njegovo boljšo svobodnejšo ln srečnejšo bodočnost.
Inozemsko posojilo Ljubljani
Zagreb, 23. avgusta. Kakor se zatrjuje v zagrebških finančnih krogih je mestni ob* čini ljubljanski uspelo prodati neki ino* zemski finančni skupini za 18 milijonov di* narjev obveznic 6 odst. mestnega obligacij* skega posojila iz 1. 1927., ki pri subskrip* ciji v Ljubljani niso mogle biti plasirane. Občina je te obveznice prodala po 90 Din za 100 Din nominala. Glede na višino obrestne mere za posojila v inozemstvu je ta cena zelo ugodna, kajti pri tem tečaju znašajo obresti 6.67 odst Ta transakcija je baje v zvezi z razširjenjem tramvajske mreže v Ljubljani in s projekti za drugo večje posojilo v inozemstvu.
Preganjanja so že pričela
Osjek, 23. avgusta č. Očividno v smislu navodil vlade se je v osješki oblasti začelo preganjanje pristašev KDK. Včeraj se je vršila v Osjeku komemoracija za pokojnim Stjepanom Radičem, na kateri je imel tajnik federalistične organizacije in urednik »Hrvatskega lista« Josip Hartl lep govor. Zaradi tega govora je bi] danes opoldne pozvan na policijo, zaslišan in nato aretiran ter izročen državnemu pravdništvu. Značilno je, da so Hartlov govor objavili tudi mnogi drugi listi, da pa jih državno pravdništvo zaradi tega ni zaplenilo.
Partizanstvo v ministrstvu pravde
Sarajevo, 23 avgusta č. Minister pravde Vujičič je na povsem nezakonit način imeno val na teritoriju sarajevske odvetniške zbornice 5 novih odvetnikov. Odvetniška zbornica se je proti temu odloku ministra pravde pritožila na Državni svet, ki je danes rešil prvo pritožbo tako, da je razveljavil odlok ministra pravde kot absolutno nezakonit. Imenovanje odvetnikov so bila vseskozi partizanska in bi imela služiti radikalom za utrditev njihovega vpliva v Bosni in Hercegovini. Z odlokom Državnega sveta, ki bo, kakor se splošno pričakuje, v enakem smislu rešil tudi vse ostale pritožbe, je razveljavljen zopet eden partizanski čin ministra pravde, ki bi moral biti vrhovni čuvar reda in zakona.
Kako se pripravlja vlada na volitve
Sarajevo, 23. avgusta č. Kakor se izve v poučenih krogih, ie imel dr. Spaho ob priliki svojega bivanja v Sarajevu pogajanja s predstavniki radikalov in muslimanov, glede izprememb v vrstah nradništva za slučaj novih volitev Dosežen je bil sporazum v tem smislu, da bo v Tuzli imenovan za velikega župana muslimanski poslanec Kapetanovič, v Mostaru pa dobe velikega župana hrvatski klerikalci, dočim bodo radikali obdržali velikožupansko mesto v Sarajevu. V tukaišnjih političnih krogih se glede na te spremembe, ki bodo Izvedene baje že tekom prhodnjih dni. trdno pričakuje. da bodo volitve razpisane še tekom letošnje ieseni.
Kako ščiti Koroščev režim javni red
Sarajevo. 23. avgusta, č. Tukajšnji mestni odbor HSS je izdal danes objavo, v kateri ugotavlja, da so ob priliki izvešanja črnih zastav povodom smrti Stjepana Radiča hodili od hiše do hiše člani «Srnao> in delili listke z napisom: ^Odstranite takoj Črno zastavo, sicer jo bodo odstranili račičevH.» Dasirnvno so bili vsi dotični Srn a ovci imenoma prijavljeni policiji, do danes ni bil še niti eden izmed niib p°zvan na odgovor še manj pa seveda kaznovan. Vodstvo HSS v svoji objavi ponovno noziva policijsko oblast, naj izvrši svojo dolžnost, opozarjajoč na to, da bi sicer lahko sledila reakcija na drugi strani.
Herman Wendel v Sarajevu
Sarajevo. 23. avsrusta. r. Včeraj je semkaj dospel znani nemški publicist Herman Wendel. Snoči mu je minister n r. dr. Milan Srskid priredil v llidžah piknik.
Napet položaj v Rigi
Riga, 23. avgusta (be.) V mestn je prišlo (to števii!wi.h spopadov med policik) in stavkajočimi. Policija je aretirala 250 oseb. Ker je položaj zelo resen, bo najbrže prosila i eno obsedno stanje.
Proračun Društva narodov
Ženeva, 23. avsrusta (pa.) Proračun DniStva narodov za leto 1929 znaša 26.871.244 frankov napram 27.333.816 frankom v letu 1928.
Angleške vojne ladje ne smejo v Rusijo
London. 23. avgusta (be.) Au.-!::!'tet« Je bila obveščena, da je iripravMena izročiti ruska vlada smrtne ostanke mornarjev ponesrečenegj podmornika »L 55«, da pa ne more dovoliti prihoda angleške vojne ladje v rusko kito.
Ponižujoče zadoščenje Italiji
Kazenska premestitev namestnika splitskega velikega župana. - Poklon italijanskemu konzulu v Splitu. - Vse to za 5 Din Italijanom povzročene škode!
Split, 23. avgusta č. V vseh tukajšnjih krogih je izzvala veliko razburjenje vest, da je pravni referent velikega župana dr. Marin Ivič, ki je zastopal velikega župana za časa njegovega dopusta, na zahtevo italijanskega konzula odnosno italijanske vlade kazenskim potoni premeščen za sreskega poglavarja v Sini. Ta premestitev se smatra za veliko nacijonalno ponižanje, ki bo dalo dalmatinskim italijanašem še več poguma za izzivanje. Kakor se naknadno ižve, je Italijanska vlada v svoji protestni noti zahtevala zadoščenje za užaljenega italijanskega konzula v Splitu Castagnettia na ta način, da se kaznule najvišji funkcionar splitske oblasti. Dr. Ivič je bil svoječasno državni pravdnik in se je šele po prevratu posvetil upravni službi na splošno zahtevo nacijonalnih organizacij v Dalmaciji. Na glasu je kot eden najboljših upravnih uradnikov v Dalmaciji ter
splošno priljubljen.
Poleg te ponižajoče premestitve pa je dobil veliki župan v Splitu od vlade nalog, da se osebno opraviči pri italijanskem konzulu. Ker ie veliki župan do 1. septembra na dopustu, bo izvršil ta nalog vlade najstarejši uradnik.
Danes je prispel semkaj inšpektor notranjega ministrstva, da po nalogu vlade izvede preiskavo glede znanih incidentov povodom demonstracij proti nettunskim konvencijam in ugotovi krivdo onih uradnikov, ki jih obtožuje italijanska vlada v svoji protestni noti, da niso vršili svoje dolžnosti.
Glede škode, ki je bila po zatrjevanju Italijanske vlade povzročena italijanskim državljanom povodom Incidentov v Splitu in Šibeniku, je, kakor se doznava, uradno ugotovljeno, da znaša ta škoda reci in piši celih 5 (pet) dinarjev.
Korošec ponovno napoveduje »močno roko"
Velik vtis ljubljanske seje v Beogradu. - Nervoznost v vladnih krogih. - „Jedinstvo" zopet hujska. - Vlada se posvetuje o ukrepih proti KDK
Beograd, 23. avgusta p. Sloga in neema-jana solidarnost KDK, ki se je na tako sijajen način manifestirala na današnji seji vodstva v Ljubljani, je povzročila v beograjskih političnih krogih bolestno razočaranje. V Beogradu so z največjo nestrpnostjo pričakovali poročil iz Ljubljane in notranji minister dr. Korošec si je da! vsako uro poročati o situaciji v Ljubljani. Kakor se izve iz dobro poučenih krogov, je dobil ljubljanski veliki župan že pred par dnevi obširna navodila, kako mu je postopati, da prepreči demonstracije proti vladi.
Ko Je dospela avtentična vest o resoluciji, ki je bila sprejeta na današnji dopoldanski seji vodstva KDK, s katero se KDK popolnoma solidarizira s protestom parlamentarnega predstavništva HSS proti delegaciji okrnjene Narodne skupščine na in-terparlamentami konferenci v Berlinu, so skušali reži-movci skriti svoje razočaranje za hlinjenim ogorčenjem, beograjski tisk pa v svojih večernih izdajah na dolgo in široko komentira stališče KDK in poziva vlado k odločnemu nastopu
V vladnih krogih je opažati zlasti včeraj in danes naraščajočo nervoznost, ki se je naravno danes še stopnjevala. Dr. Korošec ie ves dan konferiral s predstavniki režimskih strank ter razpravljal ž njimi o korakih, ki naj jih ukrene vlada proti KDK. Ze včeraj je imel skoraj nepretrgoma posvetovanja z Veljo Vukičevičem, danes opoldne pa se je dve uri posvetoval z Ljubo Davidovičem. Zloglasno »Jedinstvo«, ki ie izšlo danes opoldne. Je že vedelo poročati o tem, da bo celotna KDK obtožena vele-izdaje. List je bil poln hujskajočih člankov, ki so veren odsev razpoloženja vladnih krogov. Notranji minister je izdal sicer poli-ciii nalog, naj list zapleni, a to se je zgodilo šele ob 6. zvečer, ko je bila vsa naklada že razprodana in je s tem postala zaplemba iluzorna. Zvečer ob 6. se je sestal k svoji seji mi-
Fašisti vidijo vedno in slovenske zločince
povsod
Gorica, 23. avgusta, o. Danes popoldne se je vršil na občinske stroške pogreb Teo« dorja Ventina, 28letnega mladeniča, ki je predsnočnjiro padel v boju z Bregantom pri znanih krvavih dogodkih. Ker je bil Ventin tajnik goriškega društva vojnih po* habljencev in razen tega tudi član milice in fašistične stranke, ao se pogreba udele* žili zastopniki oblasti in raznih društev iz Gorice in Trsta. Krvavi dogodki še niso pozabljeni. Oblasti, ki vodijo preiskavo, še niso mogli ugotoviti, zakaj je Bregant ki je bil kakor pravijo abnormalen človek, napadel Kogeja. Tržaški «Piccolo» je že začel z gonjo, da je zločin političnega zna* čaja in da je v zvezi s »rproslulim jugoslo* venskim nacijonalizmom.. Uvidel pa je kmalu, da se je prenaglil. Nocoj v večerni izdaji ugotavlja, da vzroki uboja res še niso znani.
Obsodba velikega zločinca
Varšava, 23. avgusta g. Zločinec Ladislav Ko-valski, ki je v zadnjih mesecih v okolici Varšave oropal več samotnih pešcev, se Je moral te dni zagovarjati pred sod&čem za 24 zločinov, za katere je prešd skupno 118 let leče. Ko »e je so-diSče pričelo baviti s 25. napadom, je prosil zločinec za določitev skupne kazni, nakar Je bil za vse zločine obsojen na 5 let težke ječe.
Kronika nesreč
Berlin, 23. avgusta, (be.) V pokrajini Chorassan je bi! zabeležen močan potres V mestu Nishapur je bilo ubitih več oseb.
Toledo, 23. avgusta, (be.) V bližini me« sta se je ponesrečil izletniški avto z 12 osebami. Ubiti sta bili dve osebi in 9 težko ranjenih.
Velikodušnost« Ahmeda bega Zogu
Tirana, 23. avgusta, (be.) Povodom pro« glasitve za kralja bo Ahmed beg Zogu am* nestiral veliko število političnih zločincev. Zaradi tega ao bile odložene številne smrt* ne kazni.
Giljotina v Maroku
Casablanca. 23. avgusta g. Včeraj sta bila tukaj prvič usmrčena dva zločinca pod g-ljotino. Justifikacijo ie izvedel neki francoski rabelj. Dosedaj so v Maroku izvajati smrtne kazni z ustre-Ktv-fto.
»
nistrski svet. Seja je trajala vse do pol 9. CHavni del seje je bil posvečen razpravi o akciji proti KDK. Da bi zabrisala svojo nervoznost, je vlada za nameček razpravljala tudi o proslavi proboia solunske fronte.
Ko je po končani seji prvi prišel iz ministrske sobe minister pošt dr. Kujundžič in pravkar začel razlagat.' navzočim novinarjem, o čem je razpravljala vlada na svoji seji, je prihitel iz sobe tudi dr. Korošec. Videč ministra dr. Kujundžiča v razgovoru z novinarji, ga je rezko prekinil: Izjave dajem samo jaz!«
Dr. Korošec se je po seji ministrskega sveta podal takoj v dvor, kjer je ostal kake pol ure. Ko se je vrnil v, vladno predsedstvo, je pozval novinarje in jim podal sledečo izjavo:
»Sedanja vlada je prevzela nalogo, da de!a vsestransko pomirljivo in stoji na tem stališču tudi danes. To pa še ne znači, da bo mirno gledala, kadar in kako se greši proti obstoječim zakonom in državni ustavi. Ministrski svet Je na svoji današnji seji govoril o direktivah, po katerih naj postopajo pristojni ministri. Posvetovanja še niso končana. Ministrski svet ie nadalje razpravljal o proslavi proboja na solunski fronti, ki predstavlja končno zmago naše in zavezniške vojske 1. 1918.«
Kakor pa je mogel vaš poročevalec izvedeti iz povsem zanesljivega vira, je ministrski svet na svoji današnji seji načeloma sklenil uvesti kazensko postopanje proti dr. Mačku in dr. Krnjeviču po čl. 79. kazenskega zakona, češ, da delujeta proti državnemu edinstvu. V vladi sami pa doslej še ni prišlo do sporazuma, ker so nekateri ministri mnenja, da za tako postopanje niso podani dovolj ni razlogi. Baš zaradi te nesolidarnosti v vladi je dr. Korošec ponovno odgodil svoj napovedani odhod na Bled in bo, kakor se zatrjuje, počakal v Beogradu na povratek zunanjega ministra dr. Marinkoviča.
Turnir v Kissingenu
Klssingen, 23. avgusta. Danes sta bili od* igrani samo viseči partiji Mashall*Mieses in Reti«Tarasch. Prva partija se je konča« !a remis, Retiju pa se je posrečilo, da je odnesel zmago nad Tarraschem. Jutri igra* jo: Bogoljubov«Euwe, Capablanca«Red, MarshallRubinstein, Mieses«Yates, Niem* covič.-Spielmann, Tarrasch«Tartakover. — Definitivno stanje po desetem kolu: Bogo* ljubov 7 in pol, Capablanca 6 in pol, Eu\ve 6, Rubinstein 5 in pol, Marshall, Niemco* vič, Reti 5, Spielmann, Tartakover 4 in pol, Yates 4, Tarrasch 3 in pol, Mieses 3.
Dr. Beneš na potu v Pariz
Praga, 23. avgusta, g. Zunanji minister dr. Beneš odpotuje jutri zvečer na podpis Kellogovega pakta v Pariz. V Parizu bo ostal do 1. septembra ter odpotoval nato na zasedanje Društva narodov v Ženeve*,
Venizelos predsednik republike?
Atene, 23. avgusta (ri.) Na podfegi zadnjih triumfalnih izidov dr ž avno zborsk i h volitev bo prok lami ran Venizelos najbrže za predsednika republike.
Važna osebna sprememba v madžarskem vojnem ministrstvu
BudlmpeSta, 23. avgusta g. Kakor se šele sedaj izve, je bil Julij Gonrbds res imenovan za državnega tajnika v vojnem ministrstvu. Vse poletij« so se Icgvtamisti trudili, da bd preprečili njegovo delovanje, verad-ar se grof Bethlen ni dal pregovoriti.
Krvav spopad med pobeglimi ujetniki in orožniki v Litvi
Varšava, 23. avgusta g. V državnih zaporih v Tonjevicah je prišlo da upora političnih zločincev. Ko so hoteli enega izmed voditeljev prepeljati v Kovno, so ostali jetniki razbili vrata celic, premagali paznike ter zbežali. Orožništvo iim ie sledilo tako} za petami in nedaleč od zaporov Je prišlo v nekem gozdu do krvave bitke, v kateri Je padlo več orožnikov. Mnogo Jetnikov ie skušalo preko meje uiti v inozemstvo.
Darujte za pogorelce
v Gornjem Jezero!
VELENAPET01	ZANIMIVO!
Strahote morja
I*ikmfc« dnuna Dcpo^sstM tepete ki slikovitosti. V glavnih vlogah
tal ie foot io Helena MaKovska
Na thtbavnetn otoku. — Os veta prevaranega moža. — Med gusarji. — Sio ujetnik očeta. — Obsodba na
«nrt. — Refitev na splavu. Predstav« ob: 4., pol 8. in četrt na 10 NatoOfc ceo«.	KINO IDEAL
Ako ga kralj ne bo pomilostil, bo bivii poročnik Gjorič ustreljen v bližini kraja, kjer se je udal Bolgarom.
Konec avantur Ljubice Risticeve
Ob tajinstvenem izginotju belgijskega bankirja L8wensteina se je v novinah neprestano omenjalo ime Ljubice Risticeve, hčerke znanega milijonarja iz Cuprije. Govorilo se je o njej, da se je nahajala v družbi bankirja L5wensteina neposredno pred njegovim izginotjem in da je bržčas šla skupno z njim v smrt ali v nepoznane kraje. Končno se je pojasnila tudi ta zadevica. Iz Pariza je te dni prispela vest, da se Ljubica Rističeva nahaja v Parizu živa in zdrr.va. Pisala ie svojim staršem, da je iz belgijskega zavoda pobegnila samo zato, ker je bila željna burnega umetniškega življenja. Ker se je to zgodilo ravno isti čas, ko je izginil bankir Lovvenstein, so novine spravile oba nestanka v zvezo. In medtem ko je Ljubica Rističeva obiskovala najrazličnejše umetniške salone in lokale po Parizu in drugod, je eden izmed najznamenitejših sodobnih detektivov, gosp Gerard. z tO pomagači obiskoval vse evropske prestolnice in zasledoval pogrešano dedinjo milijonov.
V novinah so dalje krožile najrazličnejše pravljice. Govorilo se je, da je Ljubica Rističeva postala plen trgovcev z belimi sužnjami in detektivi so lovili nekega Bosanca, ta katerega je padel sum, da je lepo in bogato dekle spravil v tuje kremplje. Ko se je smrt bankirja Lovvensteina polagoma pojasnila, je postalo izginotje Ljubice Risticeve še bolj misterijozno. Nu, zdaj se je javila sama. Pravi, da se je namenila posvetiti umetnosti in romantičnemu življenju bobemov. Izprva ji je prijalo životarenje v Parizu. Ko pa je potrošila denar in pričela zares stradati, jo je lakšno pristno bohemsko življenje hitro razočaralo. Ni bilo drugega izhoda, kakor da se je zopet javila dobremu papanu in mamki, kj bosta z novo denarno zalogo omogočila, da se še nekaj časa zadrži v Parizu, nato pa se povrne domov in stopi v sveti zakon . . .
SokoF~
Pred sokolskim zletom y Skoplje
Sokolski zlet v Skoplje ima naslednji program: dne 5. septembra se bo zbralo vse jugoslovensko in slovansko Sokolstvo v Skop-lju in bodo poskušnje na telovadišču ter večerne akademije; 6. septembra bo slavnostni sprevod in svečana otvoritev Sokolskega doma, popoldne pa velika javna telovadba, zvečer akademija; 7. septembra bo pohod sokol-skih množic g posebnimi vlaki na Kosovo jk>-Ije, kjer bo javna vežba; vojska bo demonstrirala potek kosovske bitke. 8. september je določen za izlete, 9. pa za povratek.
Za skopljanski zlet vlada po vsej državi veliko zanimanje. Pa tudi inozemske sokolske organizacije se pripravljajo, da pridejo v goste v mesto carja Dušana. Češki «Sokol-ski vestnik* prinaša v zadnji številki ognjevit poziv članstvu ČOS za pohod na Kosovo to Skoplje. Kakor smo poučeni, bodo prišli tudi Poljaki in Rusi v večjem številu ter zastopstvo Lužičanov.
Za potovanje v Skoplje so dovoljene velike olajšave na železnicah. Članstvo sokolskih društev v državi bo plačalo za brze, potniške in posebne sokolske vlake le Četrtino redne cene, tako da bodo znašali vsi potovalni stroški iz Ljubljane samo okoli 180 Din. Tudi za izlete po Južni Srbiji je dovoljeno 75 % popusta. Povratek se lahko izvrši poljubno in ue v transportih do 20. septembra. Za naše Članstvo je torej več kakor ugodna prilika, da si ogleda one kraje, kjer je junakoval kraljevič Marko.
Skopljanski zlet je zelo velikega pomena u Sokolstvo, osobito pa za naša društva v Južni Srbiji. Tam dosedaj ni bilo nobene večje sokolske prireditve, ki bi pokazala prebivalstvu, kako Sokolstvo deluje in kake uspehe ima pri svoji vzgoji. Zlet bo torej ne samo manifestacija sokolske misli, temveč tudi velika propaganda za našo organizacijo. Pri prireditvah bodo nastopili poleg domačinov sokolski gostje iz vse države in tudi iz inozemskih slovanskih sokolskih organizacij.	_
Smrt pisatelja Frana Mažuraniča. V Berlinu je te dni umrl nagle femrti v 69. letu hrvatski pisatelj Fran Mažuranič. Rodil je v Novem Vinodolu. študiral v Zagrebu in je dovršil študije na tehniki v Pragi. Potem se je posvetil vojaški karijeri. Ko je dosegel čin ritmojstra, se ie zahvalil za službo in se naselil v inozemstvu. Živel je tam več desetletij, kakor da je umrl za domovino. V resnici pa je Mažuranič ljubil in mislil na rodno Hrvatsko in se je hote! se pred kratkim naseliti v Zagrebu. Mažuraničevo literarno delo se je izčrpavalo v novelistiki. V mladih letih je izdal zbirko <Lišče>, zvezek sentimentalno-refleksivnih povestic, po vojni pa knjigo «Od zore do mraka». V tem delu je opisal svoje potovanje po svetu, koder je hodil kot lovec, vojak in potnik. Zadnja leta svoiaga življenja je M?žuranič sodeloval z nemškimi prispevki v berlinskem tisku. Pisal je pod raznimi psevdonimi.
Nova sezona v sarajevskem gledališču. Bliža se čas. ko se bodo v v^eh važnejših kulturnih centrih naše države zopet odprli Ta-lijini hrami. Sarajevsko gledališče otvori sezono dne 15. septembra z dramo Bore Stan-koviča *Tašana>. Za nadaljnji ča« se pripravlja Čapkova kolektivna drama 'R. U. R » in ■za njo pride na vrsto Pirnr Vilo z znanim delom cšest oseb išče avtorja*. Iz domače književnosti se uprizori najprej drama Živo-jinovica - Muzike cčlovek snuje,, kmalu nato
pa J. Palavestre <Vest v vetruv Iz klasičnega repertoarja bo gledališka uprava izbirala med sledečimi kosi: Shakespeare; <Sen kresne nočb; cllkročena trmoglavka*; Schill?r: cKovarstvo in ljubezen*; Moliere: <George Dandin»; iz modernega sporeda pa se uprizori to ali ono izmed sledečih del: Wilde: «Saloma> Bataille: «Svatbena koračnica*; Schnitzler: «Ljubimkanje>. Tolstega stoletnica se bo slavila s predstavo «Moči teme» ali pa «Živega mrliča*.
Piscator brez gledališča. Kakor smo že poročali, je zabredel berlinski novotarski režiser Piscator s svojimi gledališkimi poskusi v velike denarne težkoče, ki so tako znatne, da ne bo mogel otvorrti svojega gledališča kakor si je zamišljal. Zato se bavi z mis'ijo. da bi osnoval jdedališko družbo, ki bi samo čez zimo igrala v Berlinu in bi ostali čas gostovala v inozemstvu.
zemstvu	_ . _. . . _
Pariška opera aa Dnnajn. Zdaj Je ze povsem gotovo, da bo pariška opera v maju 1929 gosotvala na Dunaju. Posebne novosti tega gostovanja bodo Berliozovi cTrojanci*, Lalo-jev <Le Roy d'Ys>, Debussyjeva cPelej in Melisanda», Faurčjeva <Penelopa>, Dukaso-va «Ariadna», Parayeva cHabanera», Rousse-lova baletna pantomina cDaphnis in Chloe» ter operna enodejanka skladatelja Ravela (Španska ura*.	__ .
»Jutrovčki« se vračajo. Hitro, le prehitro je potekel čas njihovega letovanja ob sinjem Jadranskem morju. Te dni se že mrzlično pripravljajo za povratek v domače kraje. Prihodnji torek ob 8. zjutraj odpotujejo s Sušaka in prispejo v Ljubljano ob 9. zvečer. Kakor nam pišejo, bo njahovo slovo od Mar-tinščice tem bolj težko, ker so se ravno zadnje tedne tako privadili solncu in morju, da jih kar ne mika nikamor. Razen na izlete. V nepozabnem spominu jm bo ostal nedavni dolgi izprehod ob obali s krasnim parnikom «Plavom». To je bil dan pravljičnih doživljajev!
Skupno s 300 izletniki Jadranske straže je «Jutrovčke» vodiia morska pot mimo skalnatega gnezda Omišlja, Njivic in Malinske, skozi Bakarsko boko, mimo otočiča Plavnika na Krk in Aleksandrovo, pa dalje na Rab, Prvič in v Baško, kamor je tako rad zahajal pokojni Stjepan Radič. Dalje se je pot vila ob navdušenem razpoloženju mimo gusarskega Senja, Vrbnika, Novega in Selc v Crikvenico. kjer jim je bil prirejen prisrčen sprejem. Odtod so se vrnili zopet domov, naravnost očarani od lepot, ki jih je nudil ta divni solnčni dan, nepozaben za vse življenje
Sokolski javni nastop t Žireh. V ned;ljo 2. septembra ob pol 4. popoldne bo priredil naS Sokol na letnem telovadišču tik Sokolskega doma svojo letno javno telovadbo. Ta dan pričakujemo v žiri vse naše prijatelje ter naiemu Sokolu naklonjeno občinstvo. Vabimo todi vas, bratje in sestre iz drugih društev, da nas posetite v polnem številu. Ob-iBite naSe lepe 2iri ob priliki našega nastopa, zapustili jih boste gotovo z veselimi spomini in z zagotovilom, da nas prihodnje leto zopet posetite. Na svidenje 2. septembra v Žireh 1
tStBESBfflBGaSHSBESBSB
NAJCENEJŠA " ZABAVA/'
to lepe povesti.
NaroSt«:
TOLSTOJ: Rodbinska sreča Roman. —
Brol Din 26—. vez Din 34.—. KERSNIK J.s Testament Povest. — Brol Din 18 — vez Din 26— KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE Ltobfianl tn Maribora.

Vlerajfaja seja vodstva KDK
Za mizo sede od leve na desno: dr. Svetislav Popovič, Ivan Pucelj, Juraj Demetrovlč, dr. Albert Kramer, Svetozar Pribičevič, dr. Vladko Maček* dr. Ante Trumbič, Večeslav Vilder in inž. Avgust Košutič, vsi člani vodstva KDK. V ozadju stoje od leve na desno dr. Ante Pavelič, Juro Valečič in Ivan Dragič, ki so se z še nekaterimi drugimi
poslanci udeležili seje kot poslušalci.
Dr. Vladko Maček
predsednik KDK iu HSS.
Klic vpijočih v puščavi
Iz vrst železniških vpokojencev smo prejeli naslednji dopis:
V «Jutru» od 15. t. m. smo čitali, da je na seji Demokratskea kluba minister Grol poročal o prevedbi oficirskih pen-zij po novem zakonu za bivše avstrijske oficirje, ki so bili brez lastne krivde po starem zakonu vpokoje-ni. Minister Grol je predlagal, naj bi se tem oficirjem izplačevala penzi.ia po novem zakonu. Oficirjem, ki so bili vpokojeni po starem zakonu, je bila storjena velika krivica. Minister za vojsko in mornarico se je izjavil za sprejem takega zakona.
A železniški vpokojenci? Kaj so oni zakrivili, da se zanje ne zavzame noben minister in noben poslanec? Mar ima v naši demokratični državi ta ali oni stan privilegije p>red ostalimi? Mar ni bil baš železničar v pretežni večini oni odlični pijonir. ki je v najbolj kritičnih časih pomagal graditi našo svobodo!
Ta stan trpi že pet let v nebo vpijočo krivico, kjub emu, da jih je samo še peščica, ki prejemajo to škandalozno miloščino po starem zakonu, in bi torej njihova prevedba po novem zakonu ne stala države kakih pomembnejših denarnih žrtev. Ali ni nikogar tu. ki bi se zanje zavzel?
Ti siromaki so bili vpokoieni 1. 1923. dne 31. oktobra, torej tik pred novim zakonom, ki je s L novembrom stopil v veliavo. Med njimi so taki. ki so imeli
po 35, 40 in več let službe. Eno minuto pred prevedbo so bili ti ljudje vrženi na cesto, kakor da to niso ljudje, temveč zločinci, ki jih je treba kaznovati. In zakaj? Zato, da se je «nešto zaradilo» in prištedilo. Mnogo je med njimi takih, ki se niso strašili v Avstriji odkrito kazati svojega slovanskega prepričanja. Gotovo jim je zato sedaj Jugoslavija tako hvaležna!
Danes ni med nami nikogar, ki bi odpravil, oziroma popravil ta evropski škandal!
Na podlagi gornjega predloga ministra Grola v prid bivšim oficirjem se obračamo tudi mi upokojnei državnih železnic na pravicoljubje ministra Grola kakor tudi ministra za socijalno politiko in na vse slovenske gg. poslance s prošnjo, da se zavzamejo po tolikem našem brezplodnem dosedanjem prizadevanju za to, da bomo tudi mi že končno rešeni te neznosne krivice in da se tozadevni naš zakonski načrt toliko izpremeni, da bomo tudi mi deležni upokojitve po novem zakonu.
Priprave za velik gasilski praznik
Št. Jurij ob južni železnici.
Naš lepi trg in vsa okolica se nahajata v mrzlični pripravi za izredno slovesnost, ki jo bo imelo naše 54 let staro prostovoljno gasilno društvo. Prav ganljivo je opazovati, kako vsi, prav vsi sodelujejo z iskreno ljubeznijo. Saj pa je tudi naše gasilno društvo kot glasnik največje zapovedi božje, ljubezni do bližnjega, ono, ki vselej in povsod, kjer je potreba, z nadčloveško požrtvovalnostjo hiti na pomoč. Po težkem trudu in pri požrtvovalnem sodelovanju trške občine se je agilni društveni odbor pod spretnim vodstvom g. Godca odločil za modernizacijo gasilnih priprav. Društvo si je nabavilo od priznane tvrdke v Linzu 15 HP motorno briz-galno in pomnožilo zalogo odvodnih cevi za 400 m konopljenih. Tako je društvo danes v stanu, da v primeri požarne nesreče popolnoma obvlada položaj.
Ta izredni dogodek bo proslavilo društvo s hvalevrednim sodelovanjem občine trga St. Jurij, duhovščine in vseh tukajšnjih faktorjev na slovesen način 8. septembra. Proslava bo poleg sv. maše, ki bo na prostem, krsta in blagoslovitve motorne brizgalne, imela zelo obširen program. Gasilci žalske župe, Šentjurčani. sosedje in prijatelji, prihitite na ta naš veliki društveni praznik v Št. Jurij, da se z nami, gasilci, enkrat poveselite in s svojo prisotnostjo pomagate olajšati težko breme, ki si ga ie naše društvo naložilo. Na popol-
danski prireditvi bo tudi velik sreoo-lov z bogatimi dobitki.
Vsa prireditev bo v gornjem trgu na prostem. Naši vrli gostilničarji so, kar je prav hvalevredno, izjavili, da bodo za ves čas prireditve svoje gostilne zaprli in dali za primer slabega vremena tudi svoje prostore društveni prireditvi na razpolago. Ta naklonjenost in oožrt-vovalnost je vredna vsega priznanja! Prihitite na praznik Male Gospoinice v velikem številu v St. Jurij, kjer boste na našem lepem trškem gričku videli izvrstno delovanje in moč naše nove motorke, ki bo metala vodo iz potoka Pešenca preko visokega stolpa cerkve. Dajte z velikim obiskom našim požrtvovalnim gasilcem novega poguma za nadaljnjo delo na polju ljubezni do bližnjega!
Velik požar v Ptuju
Ptuj, 23. avgusta.
V torek popoldne okrog 16. je nenadoma izbruhnil velik požar v gospodarskih poslopjih mlinarja Alojzija Zor-čiča na Bregu. Pričelo ie goreti v zadnjem delu gospodarskih poslopij. Ker ta čas tam sploh nihče ni imel opravka z ognjem ali z gorljivimi predmeti, se je sprva domnevalo, da je požar povzročil neprevidno odvržen ogorek cigarete. Cuje se pa, da so se tekom popoldneva tam okrog potikali cigani in je zato upravičena sumnja, da so oni povzročili požar.
Gasilcem se je posrečilo rešiti živino, dočim je obširno poslopje s hlevi, skednjem ter vsem spravljenim senom in slamo pogorelo do tal. Bilo je srečno naključje, da je pihal nasprotni veter, ker bi se sicer bil gotovo vnel tudi veliki mlin z bogato zalogo žita in moke in bi ga ptujski gasilci, ki so bili v par minutah na kraju požara, z vso svojo požrtvovalnostjo ne bili mogli rešiti. Tako pa jim je tekom dobre ure uspelo z izborno brizgalno požar omejiti in končno zadušiti.
Škoda je zelo velika, vendar se zaenkrat v odsotnosti gospodarja, ki se ta čas nahaja v toplicah, ni mogla oceniti, kakor se tudi ni ugotovilo, kako visoko je bil oškodovanec zavarovan. Poslopja mlinarja Zorčiča stoje na samoti, zato se razširjenja na druge hiše ni bilo bati. Iz potoka Studenščice so imeli gasilci takoj dovolj vode na raz-
polago k to jim je omogoSto uipeSno
gašenje.
Proti polnoči je nad Ptujem in okolico začelo razsajati hudo neurje z močno ploho in treskanjem. Na več straneh je zažarelo nebo. Kolikor smo mogli doslej doznati, je strela vnela požare v Mestnem vrhu, v Apačah in na Pra« gerskem.
*
J— Iz sej• mestnega sveta. Po dolgem
času se je 18. t. m. vrSila plenarna seja mestnega sveta. G. župan je uvodoma is« javil sožalje ptujske občine zaradi smrti velikega državnika Stjepana Radiča, ki dt pomeni neizmerno izgubo ne samo sa brat« ski hrvatski narod, marveč za vso na5o državo in pred vsem za kmetsko ljudstvo. Občinski svetniki so zaklicali trikrat: «Sla» va». Soglasno so nato bile odobrene sdap* tacije v dominikanski vojašnici. Adaptiral se je poseben oddelek za lapidarij in bo nt ta način ves muzej prenesen v nove pro« store S premestitvijo v zgodovinsko do« minikansko vojašnico postane nai muzej gotovo eden najznamenitejših v vsej dr* žavi. Kapucinom se je dovolila podpora 3000 Din za prezidavo cerkvice Sv. Ožbob da. Dovolila se ;e naprava elektrike pri novi koloniji Na tratah. Odobril se je tu« di pravilnik, ki določa razmerje med mest« no občino in posestniki novih hišic, od» nosno denarnimi zavodi, ki so dovolili stavbni kredit. Mestni svet je vzel na zna« nje poročilo kuratorija Dijaškega doma, ki vzorno uspeva pod vodstvom prof. Vod« nika. Za višjega prefekta v Dijaškem do« mu je imenovan prof. Stiplovšek. Nato so se v tajni seji rešile še nekatere personal« ne zadeve.
j— K poročilu o strašni nesreči s nožem
smo naprošeni za izpopolnitev, da je zdrav nik takoj prihite! k ranjenemu vajencu Sterbalu, nakar je bil nesrečni fant prepe* Ijan v ptujsko bolnico, kjer je izdihnil za« radi prevelike izgube krvi
j— Novo treovino z železnino je pred kratkim otvorii g Vrabl na Srbskem trgu v svoji novozgrajeni hiši.
Smrtna obsodba izdajalca
Beograd, 23. avgusta Med vojno meseca oktobra 1915., je"cTo» bil tedanji poročnik Zdravko Gjorič od svojega komandirja ukaz, da s svojim vo« dom zavzame položaj proti Bolgarom med vasema Obilič in Plavac ter da tam čaka na nadaljna povelja. Gjorič je storil, ka« kor nvi je bilo zaukazno, ter je čakal na neprijatelje.
Ko so se Bolgari približevali, je ukazal komandir kapetan Nikolič Gjoriču, naj svoj vod razvije in otvori ogenj na sovraž* nike. Ker so bili Bolgari številčno slabši, je kapetan Nikolič predpostavljal, da bo Gjorič z lahkoto vrgel sovražnika preko reke. Toda na svoje velike začudenje je komandir Nikolič naenkrat opazil, kako je poročnik Gjorič na dvignjeno sablo na» taknil belo zastavico. Gjoričevi vojaki so takoj sledili svojemu vodniku.	:
Ko so bolgarski vojaki videli okrog pet« deset belih robcev, so prenehali streljati, vendar so se previdno bližali udajajočim se vojakom, boječi se prevare. Ko pa so Gjo» ričevi vojaki že odvrgli puške, so pristo« pili k njim Bolgari in jih ujeli.
Poročnik Gjorič je takoj po predaji postal prijatelj Bolgarov, kar so zlasti ne« prijetno občutili od Bolgarov ujeti srbski vojaki, med katerimi je Gjorič vohunil Po iznovedi raznih prič je Gjorič tudi pro« sil za sprejem v bolgarsko vojsko, češ, da se čuti Bolgara.
Ker se je poročnik Gjorič po vojni vr» ni! v svoj rojstni kraj, se je proti njemu nadaljevalo sodno postopanje, ki se je uvedlo že 1. 1916. na solunski fronti.
Pri zaslišanju je Gjorič izjavil, da se je meseca oktobra 1915 moral udati »pričo okolnosti. da so takrat Bolgari napravili protinapad in ga presenetili. Vojno sodišče prve instance sicer ni verjelo njegovim iz« javam, ki jih je najbolj ovrgel takratni ugodni položaj Gjoričevega voda, vendar ga je obsodilo !e na 20 let ieče, zaradi olajševalne okolnosti, da je bilo njegovo zadržanje do takrat pohvalno. Veliko voj« no -iodišče pa te olajševalne okolnosti ni priznalo in ja Zdravka Gjoriča obsodilo na smrt, kar je potrdilo tudi kasacijsko so« dišče.
Pred povratkom nase dece z morja
Kulturni pregled
Domače vesti
*	Iz sodnopiaarniike službe. V sodnopi-
aarniški službi »o premeščeni po službeni potrebi: višji pisarniški ofidjal Andrej Majcen od okrajnega sodišča v Krškem k okrož. sodišču v Mariboru ter sodni kanclist Anton Holz od okrajnega sodišča v Ložu k okraj-iiemu sodišču pri Sv. Lenartu, Prane Blago-tinšek od okrajnega sodišča v Metliki k okrajnemu sodišču v Trebnjem, Martin Zor-jan pa po prošnji od okrajnega sodišča v Kranjski gori k okrajnemu sodišču v Ptuju.
*	Sprejem v našo državljansko zvezo. V našo državljansko zvezo so sprejeti: učiteljica Pelagija Bekar v Radencih; učiteljica Ivana Neuhold, rojena Tominc v Mariboru; učiteljica Benjamina Jager v Celju; učiteljica Leopoldina Dežela v Dolenjem Logatcu ki Albin Pelhan v Ljubljani.
*	Kraj. org. SDS iz radovljiškega okraja prosimo, da pošljejo svoje zastopnike za pripravo kmečkega praznika na Bledu. Sestanek v nedeljo, dne 26. t. m. ob 15. pri »Lovcu«.
*	Londonski pakt nesrečnega spomina se
Je te dni zopet omenjal v naši javnosti. Ko se je v Italiji po izbruhu svetovne vojne začela propaganda za opustitev nevtralnosti in vstop Italije v vojno ob strani zapadnih velesil, se je takoj tudi začelo razpravljati o nagradi, ki naj bi jo Italija dobila za to svojo akcijo. Tedanji italijanski minister zunanjih stvari Sonnino je sklenil z zapadni-ma velesilama pogodbo, ki se je skrbno zakrivala mali, toda najhuje prizadeti zaveznici Srbiji, oni londonski pakt, s katerim se Je priznala Italiji pravica do vsega našega Primoija in Notranjske vse tja gori nad Logatec in vse severne in srednje Dalmacije z vsem otočjem vred. Z londonskim paktom so zavezniki že tedaj, ko Italijani niso še genili niti z enim prstom v prid zavezniške strani, prisodili Italiji vse to naše, zlasti pa ono naše primorsko ozemlje, nad katerim danes izvaja fašizem svoja najhujša nasilstva. Londonski pakt, ki sta ga na eni strani malenkostno ublažila rapallska, oziroma santamargheritska pogodba in rimski pakt, na drugi strani pa ga še poostrila z izgubo Reke in pogodnostmi, ki jih dajejo Italiji nettunske konvencije. Je zlasti za nas Slovence in Hrvate v resnici silno žalostnega spomina, ko nam je odvzel nič manj kot pol milijona našega naroda, ogromen kos naše zemlje in oni del našega morja, kjer bi bil naši osvobojeni domovini najudobnejši, najnaravnejši izhod v veliki zunanji svet. Namesto osvobojenja pa trpi naš tamošnji narod trpljenje kakor mu ga ni primera v zgodovini narodov. Da priskočimo na pomoč našim bratom pod italijanskim jarmom, sta se določila dneva 8. in 9. september, dva zaporedna praznika za vsevkupno narodno manifestacijo^ ki ,naj moralno in gmotno podpre njihovo težko borbo za obstanek. Zagotovljeno je že sodelovanje večjega števila »»rodnih organizacij in dTuštev brez razlike strank in pridruži se jim gotovo še več drugih, tako da bo ta manifestacija v resnici splošno narodna.
*	Posledice nettunskih konvencij. Spričo ugodnosti, ki jih Italijanom nudijo nettunske konvencije se zadarski fašisti pripravljajo, da prično z nakupovanjem zemljišč na našem teritoriju v severni Dalmaciji, v prvi vrsti v okolici Zadra. Po zadrskih vesteh se Italijani pripravljajo, da po možnosti izkoristijo ugodnosti za ustanavljanje trgovin na našem ozemlju.
*	Kako ravnajo Italijani z našimi državljani. Včeraj dopoldne so našli na periferiji Sušaka nezavestno 251etno Luco Mu-sapovo, rojeno v Zemuniku pri Zadru. Ne-srečnica se je iz obupa napila joda in so Jo v brezupnem stanju odpeljali v bolnico, kjer se je zdravniški pomoči posrečilo, rešiti }i življenje. Policijskemu komisarju je mlado dekle povedalo svojo življensko nesrečo. Poslednjih šest let je bila v službi v tobačni tovarni v Trstu. Pred dnevi pa so jo iz tvornice odpustili. Ker pa ni imela sredstev, da bi potovala domov, so jo bili na kvesituri kratkomalo zaprli za 20 dni Šele nato so jo z obmejno policijo odvedli do Reke, odkoder so io pognali čez mejo. Nesrečnica je bila ves čas, odkar je bila v Trstu .pridna delavka, aH dejstvo, da je Jugoslovenka, je zadostovalo, da so . ji vzeli kruh. Mladenka, ki je brez staršev in brez sorodnikov, je iskala povsod dela, a ga ni našla. Za poslednje novce si je kupila joda, s katerim si je hotela vzeti življenje.
*	Smrtna kosa. Dne 20. t. m. Je po težkem trpljenju nedavno preminula mlada soproga g. Ferdinanda Remica, trgovca v Šmartnem ob Dreti, gospa Anica roj. Praznik iz ugledne trgovske hiše v Kokarjih. Tragika ugaslega življenja leži v tem, da je neusmiljena usoda ustavila mladi pokoj-nici življensko pot takoj po tem, ko jo je nastopila po poroki. Globoko prizadetim naše iskreno sožalje. blagi pokojnici trajen spomin! — V ljubljanski bolnici ie včeraj umrla gospa Alojzija Pavlovčič. Pogreb se bo vršil danes ob 10. dopoldne izpred bolniške mrtvašnice k Sv. Križu. N. v m. p.!
*	Učlteljstvu podeželskih SoL Da se pokaže spretnost podeželskih otrok pri Izdelovanju raznega miniaturnega orodla. igrač itd., se razstavijo ti izdelki na Jubilejni raz-stavi Kmetiiske družbe n Sioveatte v Ljub-Psnl na velesejmu od t. do 10. septembra Šole, ki hočejo sodelovati, naj pošljejo Izdatke na urad ljubljanskega velesejma Vsak predmet naj Ima etiketo šol« t imenom Šolarja. ki Je predmet Izdelal, In ceno Za pr^dm»-re. ki se prodajo, dobe Šolska imra-vite'jstva denar, neprodani predmeti pa se ood-irif etnografskemu muzehi v Ljubljani Stroški za prevoz so malenkostni la naj bi fih kri« šolski odbori. Več šol le že Prijavljenih. Želeti Je. da se Jih ndeleZi še čim več
*	Tridesetletnica mature ljubljanskega moškega in ženskega učiteljišča. »Petnajstega julija matura bo spet. če človek se zmi-sli, ga zlomi tTepet..« Tako smo peli pred 10 leti vsi v strah« In se »biflall« na vse orefege. Letos bomo obhajali tridesetletnico
dne 8. septembra, in sicer s pričetkom ob 4. popoldne pri • »šestici« na Dunajski cesti v Ljubljani. Nadaljni spored po razpoloženju in sreči junaški. Tako pravi kolega Stanko Legat, ki mi je naročil, naj to prijavim vsem. ki so dobre volje. On Je sklical že dve desetletnici, tretje pa ne utegne, ker je pravkar preveč zaposlen z nekim drugim praznikom. Prenaša namreč sebe in ostale svoje žive in nežive premičnine lz dos?da-niih prostorov v druge — dražje. — Fran Merljak.
*	V evidenci ljubljanskega vojnega okruga se nahaja večje število rezervnih oficirjev, ki so bili v zadnjem času sprejeti v našo vojsko ali pa so novo Imenovani. Je pa tudi dosti drugih, ki dosedaj še niso položili pismene prisege, predpisane v točki 394, pravila službe II. del. Komandant ljubljanskega vojnega okruga je odredil, da so vsi taki rezervni oficirji dolžni Javiti se v naikrajšem času, najpozneje pa do
I.	decembra 1928 v komandi vojnega okraja v Ljubljani. Vojvode Mišiča vojašnica,
II.	nadstropje vrata št 68. kier bodo v prisotnosti za to določenega oficirja napisali oismeno prisego po formi, ki se zahteva, '»odpisali lo ln izročili prisotnemu oficirju. To nai stori oni rez oficir, ki ne živi stalno v Ljubljani, o priliki, kadar se bo privatno mudil v Liublianl. v komandi pa se lahko isvi vsak dan od 8 do 12 in od 16 do 17.30. razen ob nedeliah. praznikih in sobotah popoldne Ce kdo od teh rez. oficirjev Jo sedal še ni položil ustmene prisege, naj to javi pri tej priliki, pa bo prisegel tudi ustno
*	Radlo-LJuMjana oddaja poskusno danes popoldne ob 4.
*	Pametna novost na železnici. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je uvedla na postaji Maribor gl k. In Celje predprodajho kart za tu- in Inozemstvo. S tem nudi potujočemu občinstvu možnost nabaviti si Potrebne karte že dva dni pred potovanjem. Ako bo občinstvo to ugodno priliko izrabljalo, bo Izostala srlska pri potniških blaga Inah.
*	Signaliziranje poldneva v Splitu. Na
predlog meteorološkega observatorija v Splitu je ministrstvo za vojsko In mornarico odobrilo, da salutna baterija na rtu Su-stiepan pri vhodu v splitsko pristanišče na znak observatorija ustreli s topom točno opoldne. To novost je uvedel Split po vzgledu Zagreba.
Kdor hoče uporabiti
poletni odmor za oddib in okrepitev moči ta naj jemlje za zajtrek in ju-
iino 2-3 fliace Ovomaltiiie
v skodelici -mieka
*	Jugoslovenl na Kanarskih otokih. Ko je
nedavno naš znani pomorski publicist g. R. Crnič posetil tudi Kanarske otoke, je naletel tamkaj na malo jugoslovensko kolonijo. Crnič je potoval z našo ladjo »Kostrena«. Obiskal je tudi glavno mesto Las Palmas, kjer se nahaja naš konzulat. Seznanil se je v glavnem mestu z našim rojakom kapitanom Širolo. ki je nameščen pri veliki uvozni in izvozni tvrdki Kružič-Turina. Tvrdka uvaža iz Jugoslavije razno leseno blago, zlasti deščice za bananske zaboje, in naš cement. Na otoku je sedaj pet naših državljanov.
*	Lažni upravnik bolnic. Leta 1925. se Je v bolnici usmiljenih sester v Zagrebu zdravil na očeh Vinko Nemčič, nezaposlen privatni uradnik — človek, s katerim so že imele posla zagrebška in inozemske policije. Pri tej priliki se je seznanil s Tomažem Le-šom in Matejem Marelo (slednji rodom iz Dola pri Ljubljani), ki sta mu dajala manjša posojila, dok'er ie bil v bolnici. Pri neki priliki jima Je Nemčič zaupno pripovedoval, da bo uprava prevzela bolnico usmiljenih sester in da bo on Imenovan za upravnika te bolnice. Seveda, se bo stvar še precej zavlekla, ker se mora zadeva izvršiti potom agrarne reforme. Ker pa on nima sredstev za vzdrževanje, je svoja nova prijatelja naprosil za potrebna posojila, češ, da jima bo kot upravnik izposloval primerno pokojnino. Od Leša si je Nemčič tekom časa izposodil nad 53.000 Din, od Marele pa tudi precejšnje zneske. Neka Leševa sorod-nica pa je te dni zadevo prijavila policiji, ki je Nemčiča aretirala. Zaslišana sta bila tudi opeharjena Nemčičeva prijatelja, ki pa — kakor vse kaže — še vedno verujeta, da bo Nemčič vendarle postal upravnik bolnice. Kazenskemu postopanju proti Nemčiču se nista hotela pridružiti. Zato policija Nemčiča ni mogla izročiti sodišču, pač pa ga bo izgnala iz Zagreba.
*	Nepojasnjen umor na Sušakn. »Jutro« je nedavno poročalo o umoru, ki se je zgodil v. noči od 11. na 12 junija v suša-> škem pristanišču. Pristaniški čuvaji so našli pri svetilniku šop las. mlako krvi in robec s črkami Z R. Po dolgih in vztrajnih poizvedbah se je Pred dnevi prijavila ga. Radošova. soproga preglednika finančne kontrole, ki pogreša svojega moža od usodne noči. Natančnejša preiskava je dognala, da se je izginuli Josip Radoš, preglednik finančne kontrole v Supetru na otoku Braču v Dalmaoiji, nahajal tistega dne v družbi mornarja Kazimir]a Pekote. Vse okolnosti so govorile za to, da je Radoševe simrti kriv omenjeni mornar. Pokojnika. ki je Imel Pri sebi 3800 Din, Je niso našli kljttb temu, da so potapljači preiskali vso okolico pri svetilniku. Sušaška Javnost je pričakovala, da bo prišel Kazimir Pekota pred sodišče zaradi umora, včeraj pa je državni pravdnlk podpisal dekret. da tepušča Kaarlmirja Pekoto zaradi pomanjkanja dokazov na svobodo.
*	Mlad požlgalee. Tekom preiskave o nedavnem požaru pri posestniku Gjuri Miha-liču v Virovjtici, ki je upepelil pet gospodarskih poslopij, se je dognalo, da ie požar povzročil petletni deček Stevo Boškovič,
Kokete l	Oemimondke
MLADINI PREPOVEDANO Slavni filmski umetnik
IVAN MOiUHIN
v teletilmu
Krasna drama razkošja, ljubezni
bogastva in Hrasti Predstave ob 4, pol 8. in 9 ari
LJUDSKi KINO MATICA telet« niraitf na it 2124 no vstoonio
sin Mihaličevega zeta. Deček je prišel na skedenj, se vlegel v slamo in prižgal cigareto, ki je je ukradel svojemu očetu. Ko je prižgal cigareto, sa je vnela tudi slama. Deček je komaj zbežal $ skednja, ki je bil mahoma ves v plamenu.
*	Roparski napad. V selu Rašanei pri Petrovcu so te dni doslej neznani razbojniki ustrelili bogatega seljaka Živka Todoro-viča in ga z noži grozno razmesarili. Umorjenemu Todoroviču s© vzeli 20.00 Din, dva revolverja in zlato žepno uro. Todorovič je bil najbogatejši kmet v tamkajšnji okolici.
*	Smrtna nesreča na železnici. Med postajama Gfmuša in Oštrožački most je predvčerajšnjim Iz drvečega vlaka, ki je vozil proti Bihaču. padel delavec Ilija Uštipak iz Korenice. Vlak mu je odrezal levo nogo in levo roko; razen tega je bil tudi na glavi težko poškodovan. Umrl je na kraju nesreče. Nesrečo je zakrivila lastna neprevidnost ker je ponesrečenec med vožnjo hotel iz enega prestopiti v drugi vagon, pri tem pa mu je spodrsnilo in je siromak izgubil življenje.
*	Tatvina aa železnici. Atanasije Ristič, državni komisar za agrarno reformo, sedaj komisar na državnem posestvu v Cabru, je 21. t. m. z ljubljanskim brzovlakom prispel v Zagreb in čakal ha osebni vlak za Sušak V tem času mu je neznan tat ukradel 1100 dinarjev gotovine, železniško legitimacijo in razne dgige listine
*	2iva bakla. V BeškI se Je pripetila te dni grozna nesreča, ki Je zahtevala življenje desetletne hčerke mlinarja Kniesela. Deklica se je igrala v domači kuhinji ln se je preveč približala ognjišču. Mahoma je bila njena obleka v plamenu. V strahu je dekle letelo v bližnjo sosednjo hišo, kjer so sicer plamen udušili, vendar pa je nesrečna deklica dobila tako težke opekline, da Je kmalu nato izdihnila v groznih bolečinah.
*	Nevaren vlomilec pod ključem. Na Dunavu se je te dril v bližini Sremske Mitro-vice odigral razburljiv prizor. Zandarji so izsledili nevarnega vlomilca Stjepana Niko-liča ter ga hoteli aretirati. Nikolič Je bežal pfotf'Dunavu ter se v čolnu prepeljal na nasprotno obrežje, kjer pa so ga splavarji prijeli in izročili orožnikom. Pri ubežnetn zločincu so našli nabasan revolver, več bomb in razne dragocenosti, ki brez dvoma izvirajo iz kake tatvine.
*	Vojak ponesrečil t službi. V Vatjevu se Je te dni ponesrečil Josip škunfč, redov 5. pešpolka. škuniču se je naročilo, naj v divizijskem skladišču izvrši neka popravila na strehi. Popoldne, ko je delo že izvršil in hotel zapustiti streho, mu je spodrsnilo Padel je s strehe na tla in se težko poškodoval. Bil je sicer takoj operiran, a kljub temu Je Že tekom noči umri._
2. septembra
vabimo vsa m sokolsko veselico v Grosuplje.
*	Uspehi pnevmatik Continental. Pri
mednarodni dirki za ADACov gorski rekord 1928 v Freiburgu dne 5. t. m. so bili s Caotinentaloviini pnevmatikami doseženi naslednji uspehi: I) Motorna vozila razr. A ne preko 250 cm: zmagovalec Gerlach na Standardu s Continentalom in 3) Geiss na DKW. Razr. B ne preko 350 cm: zmagovalec Frentzen na UT, nadalje 2) Blind na UT, 3) Busslnger na AJS In 4) Hiller na Mont gomery Jap. Razr. C ne preko 500 ccm: zmagovalec Stagman na DKW, 2) Bussinger na AJS in 3) Scherer na NSU. II. Motorji s prikolico razr. G. preko 600 ccm: zmagovalec Thumshirn na Ardik-Jap in 2) Dobler na enakem voza — III. športni vozovi razr. A—B preko 5.000 ccm: zmagovalec Kimpel na Mercedes^Benzu in 2) Rosen stein na enakem Ra?r. D preko 2000—3000 ccm: zmagovalec Reusser na Bugattlu In 2) grof, Kalnein na enakem. Razr. F preko 1100—1500 ccm: zmagovalec Burggaller na Bugaittiu, 2) Stumpf na HAG-Castellu «n 4) Andrese na Bugattiu. IV. Dirkalni vozovi razr A—D preko 2000 ocm: zmagovalec Caracciola na Mercedes-Benzu. Vsi so vozili s pnevmatiko Continental Najhitrejši med vsemi motociklisti Stegmamt na DKW In najhitrejši med vsemi avtomobilisti fteusser na Bugattiu sta lstot?ko imela obroče Continental.
*	Mednarodna alpska vožnja ie pomeni-nila velik uspeh nemške industrije. Občudovani so bili vozovi Mercedes, ki so z največjo lahkoto premagali vsako strmino in imeH Se vedno zadosti rezervne sile. Vozači na Mercedesu so res zaslužili alpski pokal Tudi teaml *dler In Breimabor so sijajno vozili. Večina zmagovalnih vozov, kakor Mercedes, Adler, Brennabor, Chevrolet, Steyr, Austro-Daimler itd. je vozila s pnevmatikami Contl, ki »o za gore najboljši od najboljših	1508
*	Slik« (fotografije) pokojnega Stjepana Radiča v velikosti 1SX18 em in 30X40 cm ima v razprodaji Tiskovna zadruga v Ljubljani Slike so lepe ln bodo v okviru v okras vsaki hiSI. Male slike stanejo 15 Din, velike oa 40 Din. Somišljenike vabimo. da s| slike nabavijo.
*	Pristni med vseh kakovosti in po ni-rki ceni bo naprodaj na Jubilejni kmetijski razstavi na velesejmu »Ljubljana v JeseuU
od t. do 10. septembra. Za kvaliteta medu jamčijo imena naših najodličnejiih čebelarjev • razatavljalcev.
*	Pri Uudeb z oslabelim delovanjem srca vam pripravi kupica prirodne grenčice »Franc-Josef«, zaužita vsako jutro na te« šče, lahko telesno odvajanje. Strokovni zdravniki za srce »o prišH do zaključka, da celo pri težkih oblik ah napak srčnih ca* klopnic učinkuje voda »Franc-Josef« zanesljivo bi brez vsakršnih težav. DoM se v vseh lekarnah, drogerijah in ipecerij-skih trgovinah.
*	Za žrtve potresa v Bolgariji j« Izročil našemu uredništvu gospod iz LJubljane, ki noče biti imenovan, 100 Din. Denar pošljemo episkopu Haritonu v Plovdiv.
*	Legitimacija sa vožnjo • popustom m velesejma v Zagrebu, na Dunaju, v Pragi in v Ljubljani se dobe pri »Putniku«, Ljubljana, Dunajska cesta 1. Istotam se dob« tudi vse železniške vozovnice.	1506
*	Ciril-Metodeva družba je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji. Podpirajte dražbo po svojih močeh! Kupujte Ciril-Metodove razglednice bi raz-pečavajte računske listke!	1507
' Obledele obleka barva v različnih barvah ia pllslra tovarna los Retch.
Iz Ljublj
n— Društvo za zgradbo Sokolskega doma ▼ Sp. Šiški vabi vse zabave in plesa željne, na veliko komarjevo ljudsko veselico, ki se bo vršila v nedeljo na letnem telovadišču. Vstopnina 2 Din. Otroci v spremstvu stari-šev vstopnine prosti.	1503
u— Da sa o kolesarjih In pešcih čuje druga plat zvona, priobčujemo naslednje pismo uglednega ljubljanskega uradnika: K notici o brezvestnem dirkanju nekaterih kolesarjev si dovoljujem kot zvest naročnik »Jutra« dvomiti, da se si. uredništvo povsem strinja z mišljenjem pisca tega članka. Nikakor nočem braniti onega »bretvestneža, ki je na levem hodniku Dunajske ceste podrl neko revico in nato pobegnil« in tudi ne onih, ki kolesarijo »po tivolskih nasadih« in »gozdnih potih Bellevuea«. Umestno pa se mi zdi, da se čuje tudi druga plat zvona in sicer pritožba zaradi preglavic, ki jih povzročajo pešci nam kolesarjem. Obče znano je, da zelo često povzroča karambo-le nepazljivost pešcev. Ves kulturni svet smatra cesto izključno le ta prometno sredstvo in ne, kakor je pri nas navada (kar je razvidno tudi iz vrst pisca), za sprehajališča. Kakor veljajo policijski predpisi za vozače, ravno tako velja tudi za pešce: Hodi desno!! Prepričan sem, da baš tu izvir?, zlo »kolesarske nadloge« in da Je treba poučiti dobro slovensko ljudstvo o piometnlh predpisih za pešce. Oglejmo si le enkrat nedeljsko promenado na Aleksan« drovi cesti, kjer pri vsakem koraku lahko zadeneš ob pasanta, ako se pravilno umikaš v desno. Tu vidimo, kako daleč smo še v. tem pogledu za,drugimi evropskimi mesti. Spominjam se, da je ljubljanska policija pred letom poskusila urediti promet pted pošto in je na križišče postavila štfri stražnike, ki so pasante opominjali: Hodi desno! Zalibog pa je s tem poukom prekmalu prenehala. Tudi šolska vodstva bi morala po vzgledu drugih držav vpeljati pouk o prometnih predpisih. Ker ne živimo v taikih rarmeTahi kakor naši sosedje v Amerik!, kjer si lahko že vsak marljlvejšl delavec kupi Fordov avto, je postalo kolesarenje pri nas življenska potreba tisočev delavcev ifl uradnikov iz raznih predmestij, ki opravljajo v mestu svojo vsakdanjo službo. Ni pa resnica, da kolesarijo »večinoma mestni pobje«. Prepričan sem, da se bo »kolesarska nadloga* ublažila takoj, čim se bodo naši pešci naučili po cesti — hoditi.
u— Iz policijske kronike. Od srede na četrtek so bile na policiji vložene naslednje ovadbe: 1 tatvina, 1 kaJjenje nočnega miru, 1 telesna poškodba, 1 napad na ee-sti, 1 prestopek sladoledarskih predpisov, 1 prestopek aglaševalnih predpisov, 3 prestopi uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratov, 2 prestopka avtomobilskih predpisov m 15 prestopkov cestno-policijskega reda. — Aretirala je policija pet oseb, in sicer: Karla N, ki se je pripeljal v Ljubljano brez voznega listka in je na ta način oškodoval upravo državne železnice za vsotloo 28 Din, dalje so biH radi suma tatvine aretirani Ivan K., Stanko K., Ivan L
u— Pobeg od doma. V kartenafni Bona-
čevi tovarni v Čopovi ulici je bil usluž-ben kot vajenec 17 let stari Viktor, sin železniškega strojevodje. Ko je bil v Ljubljani cirkus Kludsky. si je tudi nadebudni Viktor ogledal, seveda bolj od zunaj, zanimivosti in privlačne posebnosti cirkusa. To ogledovanje je imelo na njega tak vpliv, da se ni mogel več premagati in je v ponedeljek zapustil skrivaj ter brez slovesa svoj dom in se napotii v širni svet za cirkusom. Da b< ga pa prej dosegel, si Je nekje izposodil kolo, na katerem ga Je videla njegova sestra, ko se je pred dnevi vozil po ljubljanskih ulicah. Policija mladega oboževalca cirkusa vneto išče. ker je trdno prepričana, da si je mladi ava«h»rist kolo izposodil brez privoljenja In vednosti lastnika
u—r Večja stanovanjska tatvina. V nedeljo je bil v stanovanje Leona Finka na Gosposvetskl cesti štev. 12 Izvršen predrzen vlom. pri katerem je vlomilec odnesel precej obilen in boga/t plen. It zaklenjenega stanovanja so izginile naslednje vrednostne stvari: dolga damska ovra-tna verižica, damska zlata ura x dvojnim pokrovom fn z emailiranimi cvetlicami, kratka zlata damska verižica t zlatim obeskom, ki ima Obliko srca, in pa zlat damski prstan z več dragimi kamenčki. Skupna škoda znaša okrog 5000 Din. O storilcu ni ne duha ne sluha.
u— Ženska so ga preteple. Snoči se ja v nekem ljubljanskem predmestju spri starejši možak Jože U. s svojimi sosedami. Prepir je zavzema! vedno ostrejše oblike ln bi nesrečni Jože lahko prav pošteno »gor plačal«, da mu niso priskočili na pomoč zakonski možje bojevite ženske napadalne
Trganje v ušesih
je negnosno; najmanjši Sum povzroči velike bolečine. Pomoč nudijo
Aspirin
tablete
Te ablale bolečine, in go se obnesle tudi pri influend, revmatizmu, nevralaiji, glavo-in-zobobolu. Zluevijie vedno originalni omot g modro-belo-rndečo varst-
vrste. Najbolj so se odlikovale v praskanju h bunkanju tri boljše zakonske polovice, ki so s svojim impozantnim nastopom sijajno dokazale dolgoletno prakso zakonskih dramatičnih prizorov Jože je odnesel Iz neenake borbe razpraskan obraz in nekaj temno modrih krvnih podplutb.
h Maribora
i— Protestno zborovanje zaradi naredbe o odpiranja In zapiranju trgovskih In drugih poslovnih lokalov, ki ga je sklicalo Društvo trgovskih nastavljencev in priv*»«ih nameščencev v sredo zvečer, je sklenHo sklicati ponoven velik protestni shod v sporazumu z vsemi organizacijami privatHih nameščencev v Maribora. Ta protestni shod se bo vršil 4. septembra.
a— Zadruge ia vajealSka razstava. Ugotovilo se je, da nekatere zadruge sploh niso obvestile svojih članov zaradi vajeniške in pemočniške razstave, ki se bo vršila 2. sept. v dvorani pivovarne »Union« (prej Gotz), dasi so bile vse zadruge o tem obveščene dne 1. m&ja t. 1. Vsi samostojni mojstri in mojstrine se vabijo, da obvestijo svoje vajence in pomočnike o tej razstavi Hi da se lahko še javijo v pisarni Slovenskega obrtnega društva. Prijave in izdelki se bodo prejemali od tistih, ki niso bili poučeni od svojih zadrug, tudi na razstavnem prostoru dne 3Q. avgusta. One Zadruge, ki niso storile tega, Pa opozarjamo na § 114. obrtnega reda.
a— Šoferski Izpiti so se v sredo vršili pred zastopniki mariborske policije in sta od treh kandidatov dva padla; le eden je izpit prestal. Komisija za šoferske izpite je poslednje čase prav stroga ter polaga veliko pozornost na to, da se kandidat izkaže tia cesti in ne samo s svojo podkovanostjo v teoriji.
a— Drava Izroča svoje žrtve. Pri Vurber-ku Je Drava vrgla na kopno truplo mladega krojaškega pomočnika Franca Vode, ki Je na Praznik Velike Gospojnice utonil pri kopanju v Mariboru. Vurberk je rojstna vas nesrečnega mladeniča. — Včeraj so pa našli v Spodnjih Štumevcih (občina Sv. Marko pri PtuJu) na desnem bregu Drave truplo neznane utopljenke, ki mora biti stara od 24 do 30 let. Na truplu je bilo opaziti več poškodb, prizadetih pred smrtjo, ali pa tudi pri skoku v Dravo. Utopljenka bi utegnila biti 25 letna Angela Jarčeva, ki je v Selnici skočila v Dravo.
a— Kositer je kradel v orglarski delavnici g. Brandla neki mladi kleparski pomočnik, ki je bil že enkrat izgnan iz Maribora Ker je svet© obljubil poboljšanje. so izgon preklicali. Fant pa ni znal spoštovati tuje lastnine In je svojemu delodajalcu polasroma odnesel okrog 100 kg kositra. Imel je tovariša, ki je ukradeno blago razpečaval.
Iz Celja
e— Redni sestanek krajevne organizacije SDS za mesto Celje bo v sredo. 29. t. m. ob 8. tveč. v Celjskem domu. Ker bo večer posvečen predvsem počaščenju spomina na velikega genija in voditetja hrvatskega naroda pokojnega Stiermna Radiča, so vabljeni pristaši in somišlieniki KDK, da se sestanka udeleže v častnem številu.
e— Brezvestno uničevanje rib v Savinji. Pod tem naslovom se dopisnik <Jutra> iz Le-tuša v včerajšnji številki toplo zavzema za zaščito rib v srednjem delu Savinje in pritokov. Merodajne faktorje bi pri tej priliki opozorili še na grde nedostatke. ki jih opazujemo skoro dnevno tudi v spodnjem teku Vo-eiajne do izliva v Savinjo. Umazanost, ki jo prina&a Voglajjia dan za dnevoui niže tovarn v Gaberju do iztoka, presega že vse meje in je zdravju za one kopalce, ki se kopljejo ped izlivom Voglajne v Savinjo, skrajno škodljiva. Da propadajo v tej umazani vodi tudi ribe, preostale po samo vegitirajo. se lahko prepriča vsakdo osebno ob Savinji, kjer bo videl, kako odnaša voda mrtve ribe. V zaščito tega dela Vosrlajne bi merodajino oblastvo moralo nekaj ukreniti.
Preračun mestn* občine celjske sa ■pravne lete 1929., ki je do 31. t. m. razgrnjen na mestnem magistratu, izkazuje potrebščin 6,76.798.72 Din, kritja 2.869.635.56 Din, torej primanjkljaja 3.675.751.52 Din, ki naj bi se deloma kril z občinskimi doklada-mi in nakladami v skupnem znesku 2 milijona 646.S50 Din, tako da ostane še končni primanjkljaj 760..813.16 Din. S tem primanjkljajem se bo moral baviti finančni in gospodarski odsek, da bo našel zanj primerno kritje.
e— Zepet kolesarji. Skoro dnevno se zgodi ▼ Celju kaka tatvina kolesa. V sredo je odpeljal nekdo Francu Greinu, stavbnemu polirju, kolo znamke Waffenrad, katero je Grein pustil za malo časa na stopnišču hiše v Miklošičevi ulici št. 2.
e— V smrt je hotel ifl delavec v celjski opekarni Štefan Schrumpf, dorom iz Spodnje Polskave. V sredo popoldne ob 5. je videla Genovefa Skaletova iti mimo hiše št. 108 v Oaberju nekega moškega, ki se je nenadoma zgrudil. Hitela je k njemu in ga vprašala, ali mu je slabo. On ji jo odgovoril, nai ga pusti v miru, ker hoče in bo umrl. Poklicala le stražnika, ki je ustavil neki mimoidoči avte in prepeljal Schrumpfa v javno bolmeo. Dežurni zdravnik mu je izpral želodec.
Iz Trbovelj
t— Po nedolžnem osumljena. V nedeljo je bila na obisku pri svojem sosedu J. M. Retje 96, Julijana P,, doma iz Retja 120. Po njenem odhodu so pogrešili uro. Sum je padel na njo. Zadeva je bila javljena orož* nikom, med tem pa je našel J. M uro doma založeno. S tem je bila dekletova nedolž' nost popolnoma dokazana in ne pade na njo niti najmanjši sum kake tatvine.
t— Sestanek. Kraj. org. SDS vabi vse člane in somišljenike na članski sestanek, ki se bo vršil v nedeljo v mali dvorani So* kolskega doma ob 9. uri zjutraj.
Z Jesenic
»— Izlet gorenjskih obrtnikov v Beljak. Obrtno društvo za kranjskogorski sodni okraj s sedežem na Jesenicah obvešča svo« je članstvo in prijatelje društva, da se bo vršil skupni izlet v Beljak to nedeljo. Od. idemo z Jesenic z vlakom ob 9.55. Zbirali« šče je na kolodvoru. Ob 11. dospemo v Be* ljak, kjer pripravljajo sprejem odbori tam« kajšnjih obrtni1 zadrug ter trgovskega in obrtniškega društva. Opoldne bo skupni obed, nato ogled mesta, ob 14. pa izlet z avtomobili v Poreče ob Vrbskem jezeru, kier se bo vršil koncert vojaške godbe. Ob 19.30 bo sledil povratek v Beljak, kjer bo ob 20. skupna večerja, nakar se bo vršil pozdrav od strani predstavnikov beljaških obrtnih društev. Sodelovala bodo razna pevska društva in godba. Pozivamo vse članstvo društvenega okoliša, da se izleta y kar največjem številu udeleže in naveže« jo s tovariši onstran meje čim tesnejše stike. Ugodnosti so izredne. Prijave spre« jema društveni predsednik. — Tem potom izreka društvo tudi najlepšo zahvalo vsem darovalcem krasnih dobitkov za društve« no prireditev 15. t. m., posebno tudi gg. lekarnarju Maverju. dr. Kogoju, dr. Rekarju in restavraterju Ozvaidu. ki so še na po« Reben način izkazali naklonjenost obrtni« škemu društvu.
Šport
Važni sklepi JNS
Upravni odbor JNS je na svoji zadnji leji dne 21. t. m. sprejel nekaj važnih sklepov, od katerih naj omenimo nasled« nje:
Na podlagi poročila saveznega delegata g. Krčeliča se je upravni odbor prepričal, da glavna skupščina Sarajevskega nogomet nega podsaveza dne 12, t. m. ni potekla regularno; z ozirom nato se soglasno skle« ne, da se razpustita oba izvoljena odbora in da bo Sar. NP. do prihodnje glavne skupščine direktno podrejen JNS=u, ki bo vodil njegove posle potom poslovnega od« bora, v katerega bo vsak od 7 sarajevskih klubov predlagal enega člana. Ta poslov« ci odbor bo delal po direktnih navodilih JNSa. Po imenovanju tega odbora mu bo« do dosedanji predsednik, tajnik in blagaj« nik izročili vse posle in blagajno.
Sklene se vložiti brzojavno oster pro« test pri predsedsvtu Srednjeevropskega cup komiteja zaradi kršitve izžrebanega spo* reda tekem. Z Ozirom na tekme za srednje« evropski pokal se odgodijo tekme za zla« ti pokal JNSa in se določi prvo kolo ža 23. septembra.
Zaostale tekme za državno prvenstvo se bodo vršile v naslednjem redu: Hašk : Sašk dne 2. septembra v Zagrebu, Jugo« slavija : Sašk dne 9. septembra v Saraje« vu in Gradjanski : Hašk dne 16. septem« bra v Zagrebu.
Službene objave LNP
(Iz seje poslov, odbora dne 22. 8. 1928)
Zaradi preložitve tekmovanja pods. re« prezentance za pokal JNS*a na 23. IX. se
v	smislu sklepa seje poslovnega odbora z dne 25. VII. 1928. («Jutro» 27. VIL) po« makne I. kolo tekem za poškodbeni fond ca 26. avgusta 1928., in sicer:
Igrišče Ilirije: ob 15.30: Ilirija : Slavija; ob 17.15 Ilirija jun. : Železničar jun. (fi» nale za jun. pokal SK Ilirije).
Igrišče ASK Primorja: ob 15.30 Hermes S Jadran, ob 17.15 Primorje : Reka.
Blagajniško službo na igrišču Ilirije opravlja g. Czerny in SK Ilirija, rediteljski nadzor g. Gosar, vsak klub postavi po 4 reditelje.
Na igrišču Primorja vrši blagajniško službo ŽSK Hermes, nadzor g. Czerny, re« diteljski nadzor g. Hartman in po 3 redi« telji vsakega kluba.
Reditelji navedenih klubov s« imajo toč« no pol ure pred pričetkom tekme javiti službujočemu odborniku. Biljeterje posta«
vi	podsavez.
Verificirajo se s pravico nastopa dne I. septembra 1928. za SK Svobodo (Maribor): Dobičar Kari, Petek Pavel, Straub Rudolf; za SK Reko (Lj.): Gabrovšek Ludvik; z» SK Amater (Trbovlje): Jože Berger (ker že čez eno leto dni ni nastopal za SK Tr» bovlje).
Odobrijo se prijateljske tekme dne 26. t. m. SK Mura : ISSK Maribor v Murski Soboti; sodnika določi sekcija Maribor; SD Rapid : KAC Klagenfurt v Celovcu, Nadalje se odobrijo SD Rapid naslednje prijateljske tekme: dne 9 IX. proti ISSK Mariboru, dne 16. IX proti DSV Leoben, dne 23. IX. proti GAK, Graz in 21. X. proti Austria, Klagenfurt. Tekma proti ASK Primorju dne 7. X. se ne odobri, ker igra slednji ta dan prvenstveno tekmo s SK Slovanom.	Tajnik JI.
Finale za juniorski pokal SK IHrifm.
(Službena objava medklubskega odbora.)
po: lo\
l.
Finale letošnjega tekmovanja za prehodni pokal SK Ilirije med Ilirijo ia mariborskim SK Železničar se v rži v sporazumu z LNP v nedeljo 26. t m. ob 17.15 oa igrišču SK Ilirije. Rediteljski nadzor opravlja funkci* jonar LNPa, blagajniško službo vodi SK Ilirija. SK Železničar se naproSa, da pra* vočasno javi prihod moštva v Ljubljano. — Naknadno določeni turnir za utešno da« rilo se vrši v nedeljo 26. t m. ob 9.30 do« Idne na prostoru SK Ilirije. Igra se po« iovične igre po dvakrat 20 minut, zmago« valca igrata takoj po odigranih predtek« mah finale (po vzorcu tekem za Gospo« svetski pokal). Izžreban je sledeči vrstni red: ob 9.30 Mars : Savica, ob 10.15 Svt# boda : Jadran, ob 11. finale. Rediteljsko službo vodi g. Czernv, vsak od navedenih štirih klubov postavi ob 9.15 po dva stro« ga reditelja.	Predsednik.
SK Hlrija (nogom. sekcija). Danes, v etek ob 17.45 trening na dva gola s SK adranom za pokalno juniorsko moštvo; točno in vsi! — V nedeljo 26. t. m. se igra juniorski finale s SK Železničar in poškod« bena pokalna tekma s SK Slavijo. —. Na« čelni k.
Tekme za pokal JNSa preložene. Upra« va JNSa je na torkovi seji sklenila odgo« diti L kolo tekem za savezni prehodni po« kal, ki je bilo določeno prvotno na 26. t. m., na 23. september. — LNP bo izrabil termin 26. t. m., ki je postal na ta način prost, za prvo kolo tekem za podsavezni po&kodbeni fond, in sicer bodo igrali trije pari: Ilirija ; Slavija ob 15.30 na prostoru Ilirije, na igrišču Primorja pa ob 15.30 Hermes : Jadran in ob 17.15 Primorje : Reka. — Na igrišču Ilirije se odigra kot glavna tekma ob 17.15 juniorski finale za prehodni pokal SK Ilirije med juniorji Ili« rije in juniorji mariborskih Železničarjev.
Slitžbeno iz JHS. Seja upravnega od« bora se bo vršila v petek 23. avgusta v damskem salonu kavarne Emone ob 20.30. Udeležba vseh odbornikov obvezna. Taj« nik.
SK Slavija. Sestanek, ki se vrši ▼ so* boto ob 19.30 pri Podobniku, je obvezen za vse člane L moštva in igralce, ki re* flektirajo na tekmovanje. Posebno pozi* vam igralce: Čeme, Janežič, Kamnikar, Ga« le, Petrič, Lipovšek, Srebrnak, Bajec, Kme« tič, Muzlovič, Zupan in Janežič II. Vab« fjeno je tudi predsedstvo.
Motoklub Ljubljana. Soustanovitelj ter še vedno vnet član Motokluba «Ljub« ljana» Fran Kolšek, nam je iz Argentine s prisrčnimi pozdravi poslal lepo denarno vsoto, kot dokaz športne solidarnosti in ljubezni do športnih tovarišev in domače grude.
Smučarski klub v Ljubljani. Ker se bliža ustanovna glavna skupščina, sklicu* jemo za danes ob 20. v kavarni Emoni sestanek, na katerem se predelajo pravila in dogovori vse ostale podrobnosti. Vsi, ki se za novi smučarski klub mteresirajo, do* brodošli! — Pripravljalni odbor.
Pred sodniki
Sladkosnedna Milka
<cDva meseca naj sedim v ječi? Oh, kako bo to hudo! Kaj 6em storila? Sam vrag me je Zapeljal. Vestem lepa sem in mlada in slaščice imam rada, medene poličke in čokoladne rogljieke. Se zdaj se mi sline cede, čeprav me čaka samo gorje. Prijaznega gospodarja sem imela; ,lajn* gospod je bil, le za slaščice j® bil premalo vnet, jaz pa preveč. Služila sem mu par mesecev in precej prislužila, a kaj, ko sem si morala napraviti nekaj obleke. Pa me je premotil satan in začela sem gospodarju krasti, saj ima dovolj! Gospodar gospod Ivan pa ni tega mnenja in zato me je naznanil. Lepo sem par tednov živela, kar cele hribe slaščic sem si privoščila in se vesele gostila. Pa je enkrat prišel gospodar nepričakovano domov, ko sem se sladkala s samimi tortami. Pogleda me je tako nemile, da so Se slaščice zgubile v moji ustih svoj sladki okus. Kar nekaj me je stisnilo za grlo, Se preden me je prijel stražnik in me povabil na rlCet Gospodar je stopi} k oknu in poklicai moža postave in takoj sem morala £ njim. 0, kako sram rae je bilo! Pa 5e tistih tortis nisem smela pojesti. Menda se je potem gospod sladkal z njimi, saj se bile telo drage, ker sem mu vzela vsega skupaj nad 2000 Din. Pred kazenskim senatom sem ves svoj greh priznala, vendar Mlffl dobila visoko kazen, z 2 postoma ln dvakratnim trdim ležiščem.>
Med brivci
Brivec A v Ljubljani je bil hud na briv« ca B, ker sta 6« nekaj sporekla. Oba moža sta se te dni srečala in se čudno pozdra« vila. Brivec A je zavpil nad svojim tova* rišem, da je osel, a B mu sploh ni odgovo* ril. To je užaljenega brivca A še bolj raz« kačilo in dejal je svojemu tovarišu, da ima le«ta, namreč brivec B, šolo «za pre* šiČe pasti«. To je bilo tudi brivcu B pre* več in tožil je svojega tovariša radi žalje* nja časti. Brivec A bo plačal 50 Din globe.
Maščevalec
<2e pred Šestimi leti me je ta vrag par-krat lopnil z verigo, ko sem bil se nebogljeni IŠletni fantič. Pa sem sklenil maščevati se nad njim: zdaj sem to storil. Obsodili ste me na tri mesece jede. Ne bo pi i-jetno sedeti, Janez je pa le dobil svoj delež,* je pripovedoval svod nikom posestnika sin Jernej iz kranjjske okolice, ki je junija težko poškodoval z nožem svojega polbrata Janeza, kateremu »e je približal, ko je stal na vrtu in ga kar od zadaj neopazen o sunil v roko ter ga udaril po glavL Janez se je branil, pa ga Je Jernej Se enkrat udaril z nožem ter mu na dlani prizadejal te«ko poškodbe.
Vremensko uoro6»lo
Meteorološki zavod v Ljubljani. 23. avgusta 1928.
ViSina barometra 9T6.8 ro
Kraj
Cas
opazovanja
Ljubiians . . Maribor . . . Zagreb . ,, ,
Beograd , , ,
Skopi je SpIH Sarajevo Dubrovnik
• • • • . » • .
8.
7.
M »
7o 6 764 2 765-2 761-4 761-1 760-4
u a E
v
12 16
12 17
23
24
u
Stnet vetrn in brzina
f metrih
98
98 77 66 64
S 3
S 2
WNW mirno
mirno
NE 8
£2 U
5
2 1 c 4
Padavine
Vr-'»
» 4« 1 v«
megla, dei dež
dei dei dei
25.0 13.0
10 10 1.0
Solnce vzhaja ob 5.10, zahaja ob 18.54, luna vzhaja ob 13.32, zahaja ob 22.25. Maivišia ren nerafurs danes v. Liuhliani 23.0 C» najnižja C.
Dunajska vremenska na»ioved sa petek: Začasno jasno in toplejše vreme. Tržaška vremenska napoved ta petek: Normalni lahki vetrovi. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 18 do Z7> stopinj. Morjer mirno.
Gospodarstvo
■= Registriranje garantnih pisem ta kavcije pri licitacijah. Finančni minister je z odlokom br. 4864/28 dovolil, da sme tudi delegacija ministrstva financ v Ljubljani poleg inšpektorata ministrstva financ registrirati garancijska pisma denarnih zavodov, ki se sprejemajo za začasne kavcije pri licitacijah. Vendar pa morajo banke, ki so upravičene izdajati garancijska pisma in žele izkoriščati to odobritev, predhodno izposlovati pri generalnem inšpektoratu repartiranje kredita, na katerega imajo pravico izdajati pisma, na ono ustanovo, kjer nameravajo odslej mršiti registriranje. Z novo odredbo je registriranje garancijskih pisem bistveno olajšano, ker teh pisem ni več treba pošiljati v Beograd.
*= Nora tovarna za superfosfat t Gabcrju pri Celju. Ob priliki zborovanja tarifne komisije v Celju so si nekateri člani železniškega tarifnega odbora, med njimi načelnik oddelka za zadružništvo v ministrstvu za kmetijstvo in vode gosp. dr. Velja Stoj,kovic, ogledali tudi novo tovarno za superfosfat v Gaberju pri Celju, last Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku. Zgrajena ie bila 1. 1927. ter izdeluje letno preko 3000 vagonov. Podjetje ima veliko bodočnost, ker uporaba umetnih gnojil v državi stalno narašča. Zaenkrat gre ta v Celju produciran superfosfat na trg pod hrastniškim imenom.
= Sirarsk« razstava. 2e tretje leto se bo ponovila razstava sira domačega izdelka, ki bo pokazala, koliko je slovensko sirarstvo napredovalo tekom minulega leta. Na sirar-ski razstavi prošlega leta se ie ugotovil precejšnji napredek od prve sirarske razstave in tako je pričakovati, da bodo tudi na letošnji sirarski razstavi zaznamovati napredki. Te razstave se lahko udeleže vse mlekarne, sirarne, pa ludi posamezni zasebni izdelovalci sira in masla, ki proizvajajo te izdelke iz lastnega mleka. Priglasil je letos zelo mnogo, četudi je bila kupčija spomladi tako živahna, da so sirarne razprodale ves svoj najboljši izdelek. Da bodo obiskovalci razstave tudi sami lahko okusili izdelke naših sirarn in maslarn, se bo v mlekarskem oddelku prodajal tudi sir, maslo in mleko v manjših količinah. Vse mlekarske zadruge so dobile vprašalne pole, na katerih je natančno označeno, kakšne vrste izdelke morejo razstaviti, da bodo lahko konkurirali za nagrade, ki se bodo delile v zlatih, srebrnih in bronastih kolajnah in častnih diplomah.
= Izdelovanje domačega platna. Ka pokrajinski razstavi, ki se vrši letos jeseni na velesejmu, bomo infeli priliko videti, kako se tke domače platno. Razstavljene bodo belokranjske statve, na katerih bo tkala belokranjska devojka navadno platno. Da se zainteresira kmečki svet tudi za izboljšanje statev, bomo videli tam tudi takšne, na katerih bo tkal mlad tkalec izboljšane statve bodo napravile v belokranjskem platnarstvu velik korak k napredku.
= Dobave. Delavnica direkeje državnih železnic v Mariboru sprejema do 3. septembra ponudbe glede dobave železne žice; do 4. septembra pa glede dobave zatikačev. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 5. septembra ponudbe glede dobave 2300 metrov tračnic. Vržile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 29. t. m. pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede 650.000 kg ovsa; 5.. 7. in 10. septembra pri komandah mest v Sušaku, Dolnji Lendavi, Varaždinu in Murski Soboti glede dobave kruha; 7. septembra pri komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 34 tisoč kg moke. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave pločevinastih veder in železnih mrež. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 1. septembra ponudbe glede dobave 470 kg bakrenih cevi; do 3. septembra glede dobave 4450 kg vezne pločevine, jeklene, medene in svinčene pločevine ter glede dobave jeklenih oklopnih cevi Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne
4.	septembra pri inženjersicem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave konstrukcije od armiranega betona v zameno za dosedanjo leseno konstrukcijo;
5.	septembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železnih vijakJv; 10. septembra glede dobave firneža, sikati-va, terpentina, mrežic za plinsko razsvetljavo ter glede dobave ščetk in met jI; 10.. 12., 13. in 14- septembra pri glavnem sanitet-skem skladišču v Zemunu glede dobave razne bolniške oprave (kuhinjsko in jedilno orodje, platno, črno blago, toplomeri, umivalniki, posode za milo, emajlirani lonci, krožniki itd.).. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. L m. ponudbe glede dobave telefonskega materijala; do 81. t. m. glede dobave 1 biciklja znamke <Puch>. Vršile se bodo ra-slednje ofertalne licitacije: 28- t m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave ležišč za vagonete; 4. septembra pri strojnem oddelku direkcije državnih železnic v Subotici glede dobave mašilnega liter i jala; 7. septembra pa glede dobave 3794 komadov lesenih ročajev za sekire, kladiva in lopate ter glede dobave 18.000 komadov mrežic za plin; 5. septembra pri prometno-komercijalneni oddelku direkcije državnih železnic v Subotici glede dobave kadi za vodo: 6. septembra pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Subotici glede dobave plošč iz azbest . cementa; 5. septembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 1000 ma stekla za okna; 7. septembra glede dobave 46000 komadov hrastovih pragov in 5000 kg čisčene konoplje; 5. septembra pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave papirja za izdelovanje znamk; 8. septembra glede dobave raznega usnja za tobačne tovarne; 7. septembra pri ministrstvu za vojsko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemuuu glede dobave 50.000 kg mila; 4. in 5. septembra pri glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu glede dobave 6000 komadov slam-nic, 150 garnitur poljskih lekarn in 700 komadov košar za sanitetni materijal. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Dne 4. septembra se be vršila pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani licitacija glede dobave 3 avtomatičnih tehtnic za pakete. (Pogoji so na vpogled pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba št. 41.)
Prodaje. Dne 3. in 4. septembra se bo vrSila pri dravski artiljerijski delavnici ▼
Žepa J)u(sttwčan&a
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
CHICHTOVO
LO
Ljubljani licitacija glede prodaje starih avtomobilov in avtomobilskih delov. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
= Prodaja. Dne 28. t. m. se bo vršila pri direkciji šum v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje drv. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt ju industrijo v Ljubljani-)
Borze
23. avgusta.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Nekoliko večji je bil samo v devizah na London, Dunaj in Trst. Potrebo v devizah na Trst in Ne\vvork ter deloma v devizah na London in Dunaj je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz se niso bistveno spremenili.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda ponovno nekoliko okrepila. Promptna je bila zaključena po 435, ob zaključku sestanka pa je notirala 436.5 — 438; dalje se je trgovala ka6a po 437, za september po 439 in za december po 450. Tudi investicijsko se je okrepilo na 88 — 88.5 brez zaključka. Med bsnčnimi vrednotami 60 bili zaključki v Hipotekami po 58.5, v Prašte-dioni po 935 in v Jugobanki po 88.5. Med industrijskimi napirji pa je bila zaključena le Drava po 443" in 450. Sečerana Osijek se je rkrepila na 485 — 495 brez prometa, Trboveljska pa je popustila na 475 — 485.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.813, Berlin 0—13.5575, Bruselj 0—7.918, Budimpešta 0.925. Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.007—8.037 ($.022), London 255.8—276.6 (276.2), NewyoTk 56.815-^7.015 (56.915), Pa.rix 221-37—223.37 (222.37), Praza 168.27—169.07 (168.67), Trst 296.75—298.75 (297.75).
Zagreb. Amsterdam 22.772 — 22.832. Dunaj 8.007 — 8.037. Berlin 13.5394 — 13.5694, Milan 296.75 — 298 75, London 275.8—276.6, Newyork 56-785 — 56.985. Praga 168.27 do 169.07, Curih 1094.1 - 1097.1.
Trsi Beograd 33 475 — 33 775, Dunaj 266.5 — 272.5. Praga 56.5 — 36.8. Pariz 74.5 do 74.8, London 92.575 — 92.775. Newv >rk 19.083 — 19.095. Curih 366.73 — 368.75; dinarji 33.475 — 83.973.
Dunaj. Beograd 12.445 — 12.485. Berlin 168.71 — 169.21, London 34.3825 — 34.4825. Milan 37.0975 — 37.1975, Newvnrk 708.15 710.65, Praga 20 97873 — 21.05875. Curih 136.33 — 136.83; dinarji 12.41 — 12.47.
Corih. Beograd 9.128, Berlin 123.173, New-york 519.35, London 25.2025. Pariz 20.2875, Milan 7.19. Praga 15.39. Budimpešta 90.565, Bukarešta 3.18, Sofija 3-75, Varšava 58.2, Dunaj 73.2.
Efekti
Ljubljana. Celjska 158 — 0. Ljubljanska kreditna 128 — 0, Kreditni zavod 170 — 175. Vevče 105 - 0, Ruše 253 — 285, Stavbna 56 — 0. SeRir 105 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna *lt>la 436.5 — 438. ka«a 436.5 — 438. za september 439 — 440. za december 450.5 — 451.5, investicijsko 88—88.5, agrarne 54-56: bančne vrednote: Pol jo, stara emisija 17.75 — 0, Kreditna 85 — 0, Hipo 58.5 — 59, Jugo 88 do

88.5, Ljublianska kreditna 126 — 0, Narodna 6650 — 6300, Praštediona 985 — 937-5, Srp-ska 148 — 130, Zemaljska 123 — 150; industrijske vrednote: Narodna šumska 20 — 24, Slaveks 102 — 0, Drava 450 — 455, Sečerana Osijek 485 — 495, Trornica vagonov 88—94, Vevče 1C5 — 110, Dubrovačka 465 — 480, Trbovlje 473 — 480.
Beograd. Vojna škoda 433 — 434. investicijsko 87.5 — 88.5, agrarne 54 — 54.5.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (23. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni hrastovih drv, fco vagon naklad. postaja po 15.50. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni turščice. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna, 79 /80 kg po 292.5 — 295, za september po 305.5 — 307.5, za oktober po 310 — 312.5; rž: baška, uzančno blago, mlevska tarifa, plač. 30 dni po 300 — 302.3; oves: baški ali slavonski, za avgust po 2(^5 do 270: ajda: zdrava, reletana, promptna, plač. 30 dni po 300 — 305; turščica: baška, slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni po 350 do 352.3; moka: <0g>, iz nove pšenice, za avgust po 455 — 466.
Živinski sejmi v Ptuju. Kljub temu, da nismo glede kupčije z živino v seziji, je bilo na zadnji živinski sejem v ponedeljek prignanih 255 volov, 400 krav in telic ter 114 koni. Prodanih je bilo 297 glav. Cene za kg žive teže so bile naslednje: voli 6.50 — 8 Diu, krave 3.75 — 7 Din, telire 6.23 — 8.50. biki 6.50 •io 8.50 Din. Svinjski sejem v sredo pa zaradi močnega dežja ni bil dobro obiskan ler je bilo pripeljanih le 60 svinj, od katerih ie bilo prodanih 24. Cene svinjam so bile 10 do 13 Din za kg žive teže.
Novosadska blagovna borza (23. t. m.) Tendenca mirna. Cene pšenici nagibajo dalje k popuščanju. Promet: 31 vagonov pšenice, 10 vagonov ovsa, 61 vagonov turščVe, 4 vagone moke in 16 vagonov otiobov. P$e-n i ca: baška. 79/80 kg 240 — 242.5: baška potijska, 79/80 kg 240 — 243: banaška 233 do 237.5; sremska 237.5 — 240. O v baški, sremski in banaški 215 — 220. Rž: baška, 72 kg 240 _ 230. Turščica: ba^ka in sremska 303 — 306; banaška 300 — 305. Moka: baška in <rOgg> 370 — 380; «2> 350 - 360: *5> 330 — 340; «-6» 295 — 305; <7» 255 — 263: r8» 190 — 200. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 180—183.
Dunajska borza za kmetijske nroi^vtids (22. t. m.) Pod vtisom cenejših inozemskih ponudb in nižjih tečajev na ameriških tržiščih ter na budimpeštanski borzi je bila ludi na dunajski borzi tendenca slaba. V nšenici ie bila večja ponudba ter so cene populile. Jugoslovenska pšenica potijska se nudi no 1.62 KČ, za september pa po 1.65 Kč Za ba-ško in banaško pšenico se giblje cena za avgust med 1.62 in 1.63 Kč. za sen'ember pa oo 1.64 — 165- Argentinska turščica se nudi za september cif Trst po 168 sh 6 d. za >kto-ber pa po 168 sh 9 d. Promet ie slab Uradno notirajo vključno prometni davek in carina: p š e n i c a: domača 38 — 38 75. madžarska potijska 41 — 42. jugoslovenske 39.25 do 39.75; r ž: marchfeldska 38.5 — 38.75.
Iz življenja in
Važne določbe glede na potomstvo
Zaščita pred četrtim otrokom, pred plodom posilstva in pred otrokom, ki ga ne dovole socijalne razmere. — Usmrčenje neozdravljivih bolnikov.
Republika Avstrija se leta in leta bori proti § 144., ki zabranjuje opera« tivni postopek pri ženskah, ki se ču* tijo mater. Zdravnik ali babica, ki od» pravi telesni plod, zapade hudi kazni, Ker je uničil življenje. Ta odredba je vsekakor umestna v današnjem času, ko je vse polno brezvestnih ljudi, ki bi se radi odkrižali odgovornosti za potomstvo in bi hoteli že v kali zatre. ti nedolžno življenje.
Na Češkoslovaškem pa so ob istem času izdelali nov zakonski načrt, ki pomenja važno reformo v zadevah materinstva. Reforma se tiče zdravni. škega poklica, oziroma poseganja zdravnika v materinski stan in dolo* ča na prvem mestu, da mati, ki ima že troje dece,
ni dolžna roditi četrtega otroka.
Enako olajšavo prinaša zakonski osnutek za žensko, ki je zanosila, če je bila posiljena. Taka mati sme od. praviti plod, ne da bi bila za to deja« nje kaznovana. Končno prinaša načrt olajšavo za tiste ženske, ki se čutijo mater, a nimajo dovolj gmotnih sred«
Dva nova grobova v Atlantiku
Švedska letalca Hassel in Cramer sta hotela preleteti Ocean in sta izginila med poletom proti GrSnlandiii.
Zopet nesrečen polet iz Amerike proti Evropi! Švtdska pilota Bert Has* sel in Parker Cramer sta napravila po* skus ki je po svoji vratolomnosti pre. kosil vse. kar se je doslej napravilo v tem pogledu: poletela sta skozi kanad* sko divjino proti F.vropi z namero, da dosežeta Stoekholm. Njuna proga se je držala puste črte. kjer ni najti nad morjem nobenega parnika. Odletela sta iz ameriškega mesta Cogran že v soboto in bi bila morala dospeti že v nedeljo na Gronlandijo, kjer sta se nameravala spustiti na kopno in si od* počiti za drugo etapo poleta do Islan« dije.
24 usodnih ur je minilo, a o letalcih ni bilo duha ne sluha. Šele sedaj jav* liaio, da so ujeli neki radioamaterji v času o'd sobote na nedeljo SOS klice, ki so seveda ostali brez odziva. Ver* jetno je torej, da sta nesrečna Šveda utonila v valovih Atlantika.
Kaj je vzrok njune katastrofe, ni znano. Mogoče sta imela defekt v mo« torju. mogoče sta tudi zablodila radi goste megle, ki je posebno debela nad Gronlandijo. Znano je samo to, da ju je čakala v ponedeljek večja skupina Eskimov v Mount Evandu, ki leži v bližini Sonderstronn*yorda na gron* landskem otočju. Prišel ni nihče.
Sonderstronn*yord je majhna pešče* na puščavica, kjer se lahko spuste na zemljo aeroplani. Danski raziskovalec Bagstedt in Američan Etes sta na tem mestu pripravila zalogo bencina za iz* praznjene tanke v letalu. Videči, da
stev, da bi otroka lahko vzredile. Tu« di v tem primeru so dane zdravniku pravice, da odpravi ploh iz materine« ga telesa.
Se večjo senzacijo kakor omenjene olajšave pa prinaša določba, da je za« naprej dopustno
usmrčenje neozdravljivih bolnikov,
kar pa se sme izvršiti kamo na izrec« no željo pacijenta. Vendar je za tak« šen slučaj potrebno zdravniško izpri* čevalo. Podpisati ga morata normalno dva zdravnika, le v nujnih primerih zadošča mnenje enega samega zdrav« niškega izvedenca. Usmrtitev pa lah« ko izvrši vsaka oseba.
V zadnjem primeru bo raziskovalo taka dejanja sodišče, ki bo storilca, oz. zdravnika le tedaj oprostilo, če se bo lahko popolnoma prepričalo o umest« nosti zdravniške odredbe. Končno pred videva zakonski osnutek prosto pro« dajo strupov in drugih sredstev za sa» momorilce. Doslej je bil namreč kaz« novan vsakdo, ki je samomorilcu di« rektno ali indirektno pomagal na oni svet.
letalcev ni do sobote zvečer, so Eskimi zakurili ogenj. Toda pilotov ni bilo ne v soboto ne v nedeljo in tudi ne v po. nedeljek ter naslednje dni. Domneva se, da sta našla konec v morju.
Hassel in Cramer sta letela v nazna« čeni smeri, ker sta bila po lastnih iz« javah prepričana, da se bodo v bodoče držali vsi aeroplani linije čez Gronlan« dijo in Islandijo. Dolžina zračne poti od Amerike do Stockholma ni znašala več kakor približno 2500 km. Ta pot je znatno krajša, kakor čez Ocean, am« pak, kakor vse kaže, tudi katastrofa!« nejša. Niti Gronlandija, niti Islandija nista mogla prinesti letalcema sreče, čeprav sta se nameravala ustaviti tam in tukaj.	_
Indijanci umorili raziskovalca
Konec Angleža Fawcetta
Komander Dyott, ki je nedavno organiziral ekspedicijo, s katero je odrinil v Brazilijo, da bi raziskoval neznane predele dežele 'Skozi dve leti poroča, da se mu je posrčilo najti sled za izginolim raziskovalcem polkovnikom Favvcettom. Postal je žrtev Indijancev v brazilskem pragozdu. Poleg Fawcetta so divjaki umorili tudi njegovega sina in tri druge člane ekspedicije.
Dyott je prodrl do reke Kuluene, kjer so mu povedali, da je postal Fa\v-cett žrtev sovražnih Brazilijancev že meseca julija 1925. in sicer pet dni potem, ko je prekoračil mejo Kuluene. ki se zliva v Xingu. Sledovi Fawcettove ekspedicije so bili dovoli jasni, da jih je Dovttovo spremstvo lahko spoznalo.
Pri prekoračenju reke. navaja Dy-ott. se je morala ekspedicija boriti z
Bert Hassel (na levi)
in Parker Cramer pred letalom »Greater Rockford«, ki je izginilo 120 km od rta Chidleya, na severu Labradorja
Ponočno življenje gospoda Smitka
•Prosim vas,* je dejal gospod Smi-tek, «kaj pa vi zakonci veste o življenju? Sedite doma v copatah, ali pijete svojo običajno četrtinko vina in ob 10. uri zvečer — lahko noč; potegnite si pernice do brade in smrčite. Temu pravite življenje!«
«Vam je lahko zabavljati, gospod Smitek,* meni gospod Rus, »saj ob svoji gaži lahko živite kakor baron, če bi pa moral preživljati ženo in morda še par malih, zato pa vedno lačnih paglavcev ...*
«Seveda, ob gaži,* se zaničljivo odreže gospod Smitek, še preden je gospod Rus končal. »Kako naj bi mogel živeti ob gaži? To mi ne zadošča niti za napitnine. So lokali, kjer ne morete dati pikolu manj od stotaka. A godba? Tej vržete na krožnik tisočak, ne da bi se kdo še ozrl.*
»Nu tega vendar ne pripovedujte, gospod Smitek,« pravi gospod Kroll, «stotak pikolu, tisočak muzikantom? K^i takega še nisem slišal: pač osel bi r-oral biti. da bi dal godcem tisočak za t*»to njihovo brenkajoče cviljenje...* ^roatue,« je pomilovalno nadalje-
val gospod Smitek, «vi pač ne razumete tega. Tak muzikant se dela, kakor bi gleda! note, a medtem vidi vsakega posameznika, kje sedi in s kom in kaj dela, sliši, o čem se kdo razgovarja, ve za vsako razmerje itd. Ce n. pr. migne s palcem, takole, pomeni: Plačaj, pa bom molčal ko grob. Tako je, gospoda.* »To so vražji ljudje,* se je Čudil gospod Kroll.
»So. Poslušajte,* je nadaljeval gospod Smitek, obrnivši se k gospodu Rusu, »sedaj ne najdete pri meni ficka, zvečer pa moram na častno besedo plačati 12 tisoč. — Vi oženjenci pa mis'ite, da imate Bog si ga vedi kakšne skrbi, če dolgujete branjevki 120 dinarjev.* Kratka pavza. «Dvanajst tisoč!* Gospod Kroll se ni mogel načuditi. »Človeče, v vaši koži ne bi hotel biti.*
«Ba, kaj!* In gospod Smitek brezbrižno zamahne z roko, »človek vsaj nekaj užiie. Gospoda, takšna sinočnja noč! — Kaj bi vam pripovedoval... Rečem vam. to je življenje.*
»Pač pa dolgov ne bi smeli delat!.* ie resno pripomnil gosnod Kroll. »če vas dobe v zanika špekulanti, bo amen. Tako je po navadi.*
»Do'gov?» je hitro odgovoril gospod Smitek «to ni nič, če ima človek ,zve-
sveta
velikanskimi težavami. Voda je bila zelo deroča in je odnesla več čolnov z živili in hrano. Slednjič je prišla karavana na drugi breg- Nekateri Indijanci so obljubili Dyottu, da ga popeljejo naravnost do Fawcettovega groba, kar pa se je pozneje izkazalo kot zvijača. Morilci pokojnega učenjaka so nastopali s tako srditostjo in tako sovražno, da je Dyottova ekspedicija sedaj celo sama resno ogrožena.
Položaj Dyotta je zelo kritičen. Poleg drugih nadlog so mu zboleli nekateri sopotniki. Muči jih mrzlica. Sredstva za zdravljenje in življenje pohajajo. Vest o Fawcettovi smrti je prišla v New York po radiu, ki je obenem sporočil, da so Indijanci zelo hudi in da se brani Dyottova ekspedicija pred njimi doslej samo s spretno diplomacijo.
Soprogi dveh protikandidatov
Zgoral mrs Hooverjeva. žena republikanskega kandidata za prezidentsko mesto v Zedinjenlh državah; spodaj ga Smithova, katere mož kan-didira na demokratski listi. Hoover bo gotovo izvoljen z veliko večino ln videti ie, kakor bi ta že vnaprej zasigurana zmaga Izvabljala nasmeh blaženosti na obrazu bodoče gospe pre-z'dentove.
Mesto velikega hrupa
To je Madrid. Vsa lepota pirenejske metropole ne more zatajiti tega dejstva, kajti kar je res je res in res je. da je Madrid nemiren brez konca in kraja.
Sadje, zelenjava, perutnina, stare obleke, ptiči, orehi, ribe in rože — vse to se prodaja na cesti In ker je pasan-tov mnogo in se med njimi vedno najde kakšen kupec, ie vpitje prodajalcev neznosno. Noben prodajalec ni brez svoje živali. Ima ti psa, mačko, papigo ali opico, ko povečava pozornost in pomaga vabiti kupce. Ta kupčijska atmosfera je v najmilejšem pomenu besede — strašna.
V to se meša še nešeto drugih glasov im zvokov. Zvonijo zvonci cestne železnice, hruščijo hupe avtomobilov in svi rajo godbe. Večerne zabave, ki se jih udeležuje mladina, so posebno nemirne in bučne. Mladi ljudje korakajo po ulicah v četvero stopi h, kriče, prepevajo in zbijajo surove šale na promenadi. Tudi trubadurji še niso izumrli. Ko pade noč — evo ti pevca z godalom. Naslonjen na zid brenka in prepeva, oči pa ima obrnjene v kakšen balkon, kjer pričakuje, da se ga usmili sladka Dulcineia.
Vse to mora navdati posebno tujca v
ze'. Na primer, neki bankir iz Amsterdama mi je rekel na neki zabavi — tam so vam bajne ženske, hergot, neka amu-latka, gospoda, vi nimate pojma — da, torej ta bančnik mi je dejal: ,Kupite mehikanske papirje: v tednu dni zaslužite z enim samim do 80 dolarjev.' — Vidite, človek mora imeti zveze in teh ne najde v postelji...»
»Ali ste kupili tiste papirje?* ga je radovedno vprašal gospod Rus.
»Veste, jaz ljubim razburjenja,» se je izgovarjal gospod Smitek. «Ceprav stane taka noč več tisočakov, dobro, toda spoznal sem z njo zopet kos življenja.*
»Zato ste pa tudi takšni videti,* je dejal skozi zobe gospod Kroll. »Le čakajte, šele čez kaj let boste čutili ledvice in jetra...»
»Mar mi je.» je lahkomiselno odvrnil erospod Smitek. «Da sem le užival življenje.*
*
Tisti večer si je kupil gospod Smitek kos «Braunšvaigerice» in 10 dkg sira ter šel domov, da si skuha čaj. Kos klobase in skorjo od sira je dobila nje- : gova mačka Lizinka, nakar si ie s tačko umila gobček ter hotela ven.
»Ti ponočniakinia ponočnjaška.* jo je karal gospod Smitek. <že zopet bi se potepala? Le lepo doma ostani — ali
Madridu s strahom Muurid.ski župai" je si^ii .zUal eucKe odredbe, ki omejujejo hrup na cestah in ulicah, ampak ki-j, ko vse skup ne zaleže nič! Stražniki ustavljajo avtomobile z izpuhom in groze kavarnarjem s preveč hrupnimi jazzbandi, ampak to ni niti kapljica v morje. Madrid je in ostane mesto velikega hrupa — in vsak poskus, da bi se razmere obrnile na boljše, je zaman.
Poskus samomora z uhani
V zaporu budimpeštanske policije sta te dni skušali izvršiti samomor dve dekleti, kateri so prijeli stražniki radi vlačuganja in potepanja po mestu. Komisar, ki ju je bežno zaslišal, ju je velel zapreti v temnico, kjer sta imeli ostati do prihodnjega dne, ko prideta na vrsto za redno zaslišanje. Kmalu potem, ko je policaj zamahnil vrata, je zaslišal komisar klice na pomoč.
Velel je odpreti zapah — in glej, dekleta sta ležali na tleh in sta se zvijali od bolečin. Na vprašanje, kaj je, sta pojasnili, da sta hoteli izvršiti samomor in sta v ta namen pogoltnili uhane. Ker so bile njune bolečine velike, so morali odrediti prevoz v bolnišnico, kjer so ju operirali. Našli so res uhane v goltancu, odkoder jih je odstranil kirurg tako, da sta deklici sedaj izven nevarnosti.
Malmgreenov otok
Malmgreena je jadrno naprej drve« či svet že napol pozabil, ne pa tako njegova domovina Švedska. Švedska vlada v Stockholmu je te dni prejela predlog, naj bi se po učenjaku, ki je tako nesrečno končal kot žrtev Nobi* love ekspedicije, imenoval kakšen otok ali kakšen vršac na Spitzbergih. Pred* log je bil s splošnim odobravanjem sprejet in sedaj razmišljajo v Stock. holmu, kateri otok ali kateri vršac bi bil najdostojnejši Malmgreenovega spomina in imena. Ni dvoma, da bo norveška vlada, če se Švedska odloči zato, da se imenuje po Malmgreenu kakšna gora na Spitzbergih, rada pri« stala na predlog in ga še sama poma* gala uresničiti.
Mesto v konkurzu
Nemško palatinsko mestece St. Ing* bert je zabredlo v takšne denarne te« žave, da je moralo napovedati kon« kurz. Magistrat mesta je ustavil vsa plačila in se je izjavil i;a plačila ne* zmočnega. Menice, ki jih je mesto pod* pisalo, se več ne izplačujejo, ker ne da zanje nobena posojilnica niti pfe« niga.
Mestni župan dr. Kampf je izjavil novinarjem, ki so ga pobarali o nena* vadnem bankrotu, da je v stanju re» siti mesto edinole saarska komisija. Nobena banka in nobena posojilnica ne zaupa mestu svojega denarja. Po* lom pa so povzročile finančne manipu«
Umetnica v streljanju s puško
Tudi Francozinje, ne samo Francozi, so prijateljice strelskega športa. O tem priča posebno pričujoča slika, ki predstavlja gospo Johnsono-vo, katera Je prejela te dni prvo nagrado na strelskih tekmah v Vesinetu.
aM—aMiiinimrmBin--r~ia ■ — t~t» i » ■ims—i
ti morda česa manjka? Si že dovolj stara, da bi te pamet srečala, kolednica ti...» je nežno nadaljeval gospod Smitek ter si vzel zvito Lizinko na kolena. Nato si je nastavil slušalice, naravnal «radio» in poslušal, kaj je nocoj. — Slišal je recitiranje nekakšnih verzov ter kot običajno začel z nogo udarjati takt. Ker mu pa to ni uspelo, se je začel gospod Srnitek strašno dolgočasiti ter je v svoji »sveti jezi* občutno vščip-nil Lizinko za rep. Ta je zamijavkala, se urno obrnila ter mu zasadila par svojih iglastih krempljev v njegovo zločinsko roko. Nato je Lizinka. kakor bi trenil, (za vsak slučaj!) skočila pod posteljo in od ondot po bliskovo motrila gospoda Smitka.
Recitiranje v radiju in vedenje njegove Lizinke ie deprmiraioče vplivalo na gospoda Smitka. Prečital je še kos časopisa, v katerem je bil prej zavit sir, a ob 10. uri zvečer je bil gospod Smttek že pod odejo. Ob pol 11. uri je skočila na posteljo tudi Lizinka ter se vgnezdila na nogah gospoda Smitka. ki
je pa ni več čutil, ker je že smrčal. •
»Ah. ahahahU ie široko zeval gosnod Smitek drugi dan, »ti presneto nočno življenje; to vam je bila zopet noč. gospoda!... Poglejte to orasko,* je de-
'3c';e prejšnjega mestnega finančnega svciuika Pircherja, ki je kot vodja mestne posojilnice posojal raznim fir« taam denar do višine 6 milijonov mark. Mesto je sicer prijelo dolžnike in je vložilo proti njim tožbo, vendar pa je prav malo nade, da bodo ti krediti pri« znani ali celo vnovčeni. Pirchnerja se« veda zasledujejo oblasti in ogorčenje meščanstva proti njemu je nepopisno,
Suomenik Mauricen Barresn
znanemu književniku, ki ga bodo odkrili Francozi letos dne 23. septembra v Slon Vaudemontu. Slavnostni govor bo imel ob tej priliki sam pre« zident Francoske Republike, g. Raymond Poln. carč. V spomeniku bo gorela večna luč.
Smrt baronice Fersenove
žene zadnjega predsednika ruske dume.
V badenski bolnici pri Dunaju je te dni umrla baronica Fersen, žena zadnjega predsednika ruske dume v ca-ristični Rusiji. Učakala je starost 54 let in je izdihnila v največji revščini in bedi.
Pokojnica je bila iz bogate rodbine, ki je pripadala najvišjim aristokratskim krogom v predvojnem Petrogra-du. Ko je izbruhnila revolucija, sta z možem pobegnila v inozemstvo. Pd dolgi odisejadi sta se ustavila v Badnu pri Dunaju, kjer je bila 1. 1920. precej velika ruska kolonija. Njuna revščina je bila tako velika, da sta se morala preživljati s podnajemom. Stanovanje sta dobila po protekciii in hišni gospodar jima ie milostno dovolil, da smeta; oddajati sobe.
Baron Fersen je spal zadnja leta na' golih tleh, ker ni imel postelje ne posteljne opreme. Njegova ženina spalnica je bila tako tesna in skromna, da ni imela ne okna ne svetiljke. Baron je končno dobil službo pri neki tvrdki za razpečavanje parketov. Žena pa mu je zbolela in sedaj jo je v bolnici pobrala smrt.
Če se vkrcaš kadar je plima . . .
jal, kazoč opraskano roko, »saprlot. to vam je bilo punce — Rusinja Lizinka po imenu — kakor divja mačka, vam pravim... ta pa ta, ta zna!» Gospod Smitek je pomilovalno mahnil z roko. »Sicer pa, kaj bi vam pravil, filistri fi-Bistrski, kaj pa vi veste, kakšno je življenje ... Eh, naj grozi človeku smrt ali kriminal, samo da je spoznal življenje. Toda vi — pustite me pri miru s svojo buržujsko moralo!»
(Prevedel E. P.)
Naiboijše, najtrajnejše, zato 11	oafceiMf§#!
•JUTRO® št 198
7
Petek 24. Vm. 1928
Naši onstran grame | Šolstvo
p— Iz Istre. Pri Mussoiin.ju so bili istr» 1 »ki odposlanci 3 pulskim prefektom na če» lu in so mu razložili, kaka beda čaka po> krajino vsled letošnje suše. Vlada naj bi pričela z javnimi deli, ki so v programu in ki so že zdavnaj odobrena. Potem so opo» zorili Mussolini ja na naravnost obupno fi» nančno stanje pulskega mesta. Industrija ;bi utegnila rešiti Pulo iz ekonomske krize. Podani so bili predlogi za nova industrij« ska podjetja. Razvil se je razgovor in Mus» isolini je odredil, da se bodo z istrskimi zadevami bavila pristojna ministrstva. — Z bonifikacijo močvirnih tal pri Kopru bi se pridobilo mnogo dobrega zemljišča. Ljudje prosijo, da bi se to že stokrat ob* ljubljeno delo vendar pričelo. Beda je, za* služka ni. Sedaj je minister za javna dela Giuriati brzojavil zadrugi za bonifikacijo v Kopru, naj nemudoma začne z delom, ker je za to potreben denar že nakazan. Ljudje pa so nestrpni, ker se je že večkrat pripetilo, da tak«le «v Rimu nakazani de» nar» ni nikdar prispel v Istro.
p— Promet v tržaški luki narašča, ako Je službeno poročilo točno. Statistični po» datki za lansko leto izkazujejo za prvih sedem mesecev 28,141.470 kvintalov pro« meta, za letošnjo enako dobo pa 28,604.307.
p— Dve smrtni nesreči z granato sta se pripetili na Banjšicah. 171etni Ivan Bucik je iztaknil nekje granato, po kateri je raz« ibijal toliko časa, da se je razpočila. De« ček je padel razmesarjen na tla. V bližini je bila 41etna Pertotova deklica, ki je bi« la težko poškodovana in je kmalu na to umrla. Oblast je že zdavnaj razglasila, da ;ie vse razstrelivo pobrano pa se dogajajo iše vedno nesreče, ker je razstreliva pone» kod še polno!
p— V Ronkih je prišel h kmetu Antonu Rebuli iz Brestovice sodni uradnik Klavič, da mu zarubi neke nepremičnine. Rebula je baje izprožil revolver proti Klaviču, ki pa ni bil zadet. Rebulo so odgnali v zapor.
p— Nova vojašnica v Idriji. Dne 18. t. in. je bil položen temeljni kamen za vojaš* iiico, ki se gradi nad mestom na posestvu kmeta Podobnika. Za dovoz materijala slu* žita dve žični vzpenjači. Med delavci je tudi nekaj domačinov. Zgradba bo dovr« Sena po 3 ali 4 letih.
p— Vsi so nezadovoljni. Iz gorenje So« iike doline je odšlo v Ameriko že mnogo ljudi. Pišejo domov in se tolažijo, da bodo dobili boljši zaslužek. S sedanjim ni nihče zadovoljen. Kljub neugodnim poročilom iz Amerike se odpravljajo nove skupine s Kobariškega in soseščine od doma, meneč menda, da prav njih čaka dobra usoda on« stran morja. Izseljevanje razsaja po deželi kakoT kužna bolezen.
p— Izključitev radi nevrednosti. Na de« želo pošiljajo mlade fašistične fante, med katerimi so često sumljivi individuji. Taki« le tiči se obnašajo surovo in kmalu poka« žejo svojo vrednost. Pripeti se, da tak fa« žistični prenapetež zagreši kaj takega, da ga mora fašistična stranka izključiti. Te dni je bil v Bovcu izključen «radi nevred« nosti» neki Zamparini.
p— Nagrobni spomenik zaslužnemu mo* lu. V Dolini so postavili nagrobni apome« nik g. Josipu Pangercu, ki je kot župan storil občini mnogo dobrega in koristnega;-Domačini so želeli, da se mu postavi lep nagrobni spomenik ter so v ta namen takoj zbrali potrebni denar. Spomenik je delo klesarja Čufarja iz Bazovice.
p— Nov volilni red. V notranjem mini* Btrstvu so pričeli sestavljati imenike volil* cev, in sicer s sodelovanjem sindikatov. Novi volilni red sloni, kakor znano, na korporativnem ustroju države. V volilnih imenikih bo vpisanih volilcev okoli dva* najst milijonov. Imeniki bodo končani do konca januarja 1929. Izvoljeni zastopniki bodo sami zanesljivi fašisti. Slovenci bodo brez svojega zastopstva.
ti— Italijanizacija priimkov v Trstu: Ba» čar Baccari, Bevk Beucci, Cunja Conelli, Devetak Dellavetta in Devetta, Glažar Gazzeri, Hojak Viatori, Jamšek Gianetti, Klančič Sentieri, Kralj Carli, Kren Carini, Mahne Mane, Majcen Mazzeni, Orel Orel« li. Pečar Pecchiari, Pukl Pucchi, Rebek Re« becchi, Rudež Rudini, Rutar Rutteri, Škrl Scarlini, Škodnik Scodini, Slejko Slaico, Siivar Šilvari, Slokar Solcari, Spinčič Spi* netti, Srebrnič Seberni, Švab Soave, Vrto« vec Vertelli in Verteni, Vovk Vucci, Vre* mec Auremi, Zwirn Fili.
p— Goriško porotno zasedanje začne 5. septembra. V razpravi bo tudi zločin Skvarče iz Planine pri Cerknem. Izmed 30 izžrebanih porotnikov jih je 16 iz Trsta, 12 iz Gorice, 1 iz Gradeža in 1 iz Milj. Včasih so bili porotniki sami domačini: Slovenci, Furlani in Lahi iz Gorice.
»Takšen lakotnik sploh ne ve, kako
mu zavidajo v naši koži . . .«
S— Drž. deška meščanska šola v Slovenigrad-
cu. Vpisovanje za šol. 1. 19?«/?0 fco dne ?1 aveusfa od 8. do 12. ure v ravnateljev« pisarili. V I. rm®red se sprejemajo u-čencKnk-J, ki so Z dobrim uspehom dovršili(e) najmanj 4. šol. leto. Privatni izpiti se vrše dne 30. avgusta, razredni dne 31. avgusta. Priče tek ob 8 uri. Ravnatelj.
š— Drž. gimnazija v Mariboru. Začetni posli za šo-lsko leto 1928/29 so nrefcni taiko: Dne 27. avguste izredni izpiti. Od 28. do 30. avgusta ponavljata (razredni) izpiti, in sicer 28. in 29. matematika, 29. tatimščina, 30. ostali predmeti; podroben razpored po imenih in urah je razviden iz razpredelnice v gimnazijski veži; vsak dijaik rrw-n pr.iti točno ob tam napovedani mri. — Vpisovanje novih učencev I. razreda, kolikor še niso vpisani, bo dne 3. septembra dopo>!d«ie od 8. do U. ure. Vpisovanje dosedanjih učencev vseh razredov bo 3. septembra popoldne od 3. do 4. ure; vsak lanski dijaik se zglasi ob tej uri z izpričevafom v lanski učni sobi; ako tega ne stori, se bo smatralo, da }e izstopil. — Dne 4. septembra se v sobi I. a razTeda zbereco vsi vpisani prvoSolci. Prvi redni šolski dan bo 5. seiptembra.
š— Na drž. meščanski šol! v Slovenski Bistrici bodo privatni izpiti dne 29., razredni pa 30. avgusta. Vpisovalo se bo 31. avgusta pod znanimi pogofl. Šolska maša bo 3. seiptembra, redni pouk se prične 4. septembra.
š— Državna deška meščanska šola ▼ Krškem. Privatno, spred amni in dopolnite izpiti bodo v ponedeljek, dne 27. avgusta t. 1., ponavljal ni pa v torek, dne 28. t. m. Vpisovanje za I. razred in višje razrede bo 29. in 30. avgusta od 8. do 12. v ravnatelje vi pisarni. Otvoritvena služba božja bo v soboto, dne 1. seiptembra ob 8. uri, pričeitek rednega pouka pa bo v ponedeljek, 3-seiptembra ob 8.
š— Meščanska šala v Ribnici. Vpisovanje v I. razred bo 30. t. m., v ostale razrede 31. t. m. od 9. do 12. dopoldne v ravnateljev! pisarni. Vsi izpiti bodo 30. in 31. t. m. Pričetek v četrtek 30. t. m. ob 8. utri dopoldne. Vse drugo na uradni deski v šolskem poslopju-
p— Strelne vaje 23. polka poljskega top: ništva se vršijo na Notranjskem od 8. do 26. t. m. Vse te dni je zabranjeno hoditi v gozdove in po bližnjih poteh Kaka ne* prilika in škoda za prizadeto prebivalstvo Vaje se vršijo tudi ponoči.
p— Obupana Goriška. »Kje je bogastvo, kje Je naše krepko kmetijstvo in močna industrija, kje naša oborožena sila, da bd smela pisati o naši moči? Vsega tega nimamo. Sad Je postala revščina naša zvesta in ne loči ji va spremljevalka. In naša zemlja? Uboga je postala, da so jo začeli zapuščati v trumah njeni najboljši in najbolj zdravi fantje in možje. Zidom smo postali podobni v zadnjih letih. Vsepovsod že srečaš sina ali hčer primorske slovenske matere. Pravi proletarski narod smo. Bojimo se, da nam letos celo zmanjka najpotrebnejši vsa.kda.nji kruh, ko gledamo svoja izžgana polja. Najhujše stradanje nam preti, če se ne zganejo pravočasno poklicani in odgovorni krogi.« Tako piše »Goriška Straža«, ki išče »našo moč« po svojih nadaljnjih izvajanjih v nauku, da treba iskati najprej božjega kraljevstva in njegove pravice, vse drugo vam bo navrženol Ljudstvo, ki Je vzgojeno in prežeto te vodilne ideje. Je po mnenju »Goriške Straže« neumrljivo . . . Fašizem pa se tačas postavlja nad božje kraljestvo in njegove pravice ter misli ,da drugorodnemu živi ju skoro navrže narodno smrt.	-
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretežno vest, da Je naša iskreno ljubljena soproga, hčerka, sestra, gospa

»•v
dne 23. avgusta, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne nam 'rajnke se vrši dne 24. avgusta t. i. ob 10. uri dopoldne iz mrtvaSke veže splošne bolnice v LJubljani na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana-Rakek, 23. 8. 1928.
Franc Pavlovčlč, žel. uradnik, soprog.
Marija Colautl, mati.
Ivan in Jakob Colautl, brata.
Pogrebni tavod Iv Gajšek, Vo <im*t—Ljubljana.
KNJttOVODJ
(knjigo "Odkin o)
bilanasta samosia no in pridno silo, zmožno nemškega jezika
spre]me z»grebšio podfetje.
Ponu !bt z prepisi spričeval in referencami na oglasni oddelek »Jutra• _pod .719"._9 32
L Mikus
MESTNI TRG STEV. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic
Sijajno izdelan v obliki velikih vozov
. . . preizkusen v opravljanju in vendar za izredno nizko nabavno ceno.
Chevrotet bo voztl ti* s oče kilometrov več brez potrebnih po* pravil, ker je močan, zanesljiv in preizku* šen avtomobil v vsa* kem oziru. Dobavljiv je takoj.
Že prvi kupci Chevroleta model 1928 niso eksperimentirali, ker so si nabavili voz, ki se je tekom dobe 17 let razvil do stopnje najvišje dovršenosti. Zamo-rete biti v tem oziru tem sigurnejši, ker posedujejo 700.000 ljudi Chevroleta model 1928.
Chevrolet je močan in enostavno Izdelan, iz česar izvirajo nizka nabavna cena in majhni stroški opravljanja, in je vendar vsestransko odličen voz. Ša-sija je daljša, karoserija udobnejša in prostornejša od one drugih vozov iste kategorije cen. Razstoj med osmi je podaljšan, sedeži so široki in izredno prožni.
Chevrolet je Iičan s trajnim !n lepim DUCO lakom enako drugim svetovne-
ga slovesa. Motor le opremljen s čistilcem za zrak in sitom za olje. Chevrolet je prostoren in Vam nudi vsestranske udobnosti.
Kljub vsemu temu je Chevrolet dobaven za nizko ceno. Uvažujte to dejstvo in posetite zastopnika v svrho brezob-vezne poskusne vožnje. Oglejte si te poleg odlične zunanjosti in mnogoštevilnih izboljšanj močne, prvovrstno opremljene vozove, ki se odlikujejo v tihem in brezhibnem delovanju pri vožnji.	:{
TouTit»g Din 84.000.—, Coech Din <8.000.—*
Roadster Din 54.000__, Coupč Dm 68.000__,
Sedan Din 74.000.—, Imperiai Landau Sedan Din 76.000.—.
Zastopniki v celi Jugoslaviji
C H E V KO LET
Proizvod General Motorsa
Glavno zastopstvo in zaloga rezervnih delov
V. & M. BAREŠIČ & Co.
ZAGREB
Kralfice M arne ulica 34. — Tel. 27-44
LJUBLJANA Dunajska cesta 12. — TeL 2292
Lisičje, polhove kože
u) nt druge od dlvjaftine kupuje is tanesljivo dobro »lata D ZdraviS LJnblja aa. Florituuka ulica St * 47
Klavir^ n harmonije no oDreiie
|0 posodo, iVetovtKi ujbolj-Se Steu>way UOlMl Bdtea toriei KOrstet StinjfJ original eto dobite io » Toliki salogi is isbeii «lro-kovnjaka tn biviega a 6 i t e M a »Glasbene Matice*
ALFONZ BREZNIK
Ltobl]aoa. Mestni trt M. 1
i poleg magistrata). 168
9
oglejte talogo umb br»oŠivalnih •trojev najnoTejSe
krasni
»ie* —. iuujdbe moderne tehniko Na U »troj iivote topolcoma enoatavno ;ovratno blago oaiitke io fiipke • aikr.ak tivom rolete veienine. fumbt tn gnmbmee Pouk * vesenjn bretplafien. — Prodaja todt oa obroke Ceniki franko • Tribuna. F B k. Ljubljana Rarlovska eeeta 4.
Direkcija državnih željeznica Sarajevo.
Direk. br. 26.064/28.
KONKURS.
Gradevinsko Odelenje Direkcije Državnih Željeznica n Sarajevu raspisuje ovaj natječaj za popunjenje upražnjenih mjesta i to:
A)	Gradevinskog inžinjera-referenta za nove 1 do-punske radove.
B)	Gradevinskog inžinjera-referenta za donji stroj. Inžinjera-geometra kao referenta za premer.
Opci uslovi za namještenje jesu:
1.)	Da je natjecatelj državljanin Kraljevine S. H. S.
2.)	Da je regulisao vojnu obavezu.
3.)	Da je sposoban za Saobračajnu službu. To dokazati uverenjem željezničkoh ljekara.
Posebni uslovi jesu:
za popunjenje mjesta pod
A)	Da imade najmanje dvogodišnju praksu u rado-vima oko projektovanja kolosjeka, proširenja stanica, trasiranja, budžetiranja investicionih radova i projektovanja gradnji iz armirano^ betona.
B)	Najmanje dvogodišnju praksu n gradnji željeznica i cesta.
C)	Najmanje dvogodišnju praksu kao geometar. Svojeručno pisane molbe, propisno taksirane, sa
svim potrebnim dokumentima (kao krsni list, domovni-ca, vojno uverenje, školska svedodžba, svedodžba ponašanja, venčani list, uverenja o ranijoj službi i Ijekar-sko uverenje) imadu natjecatelji podneti Direkciji Državnih Željeznica Sarajevo Gradevinskom Odelenju najkasnije do 20. septembra 1928.
Direkcija drž. željeznica Sarajevo, od 20. avgusta 1928. g.
Kdor oglašuje,
ta vtapreduie
-^'^..fcig -MT, ■ličila
kamnoseški mojster
Ljubljana
R«l|ew cffl jin. 30
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošč e za grobnice, marmornate plošče za mobilije po najnižjih cenah.
i	183
Razpis.
Razpisuje se pri popravilu zvo-nikove strehe pri župnijski cerkvi Sv. Barbare v Halozah kleparsko in tesarsko delo, ki je proračunjeno na 20>37 Din. Delo bi naj prevzel en podjetnik.
Interesenti se naj oglasijo pri načelniku cerkveno - konkurenčnega
odbora Janku Debeljak v Medribnikiti
9931
Kreditni zavod za trgovino in industriio
LfUBLfANA. Prešernova ulica 50 (v lastnem postopni)
Obrestovanja vlos, nakup lo prodaja vsakovrstnih vrednostnih papiriev, de-viz in vahit borzna naročila. Predujmi in krediti vsake vrste, eskomot In ln> kaso menic ter nakazila v ta- tn Inozemstvo safe • «*"«<»sffs itd. Itd.
Brao)avk»; Rrrdft LJubljana. — T«l«fon st 2040 24R7 2R4R- intornrbao 2706 280fl
*tanley Weyman:
101
Rdeča kokarda
- Roman.	r -
»Vzemite šest mož. najmočnejših, kar jih najdete spodaj, pojdite k ,Devici', vzemite jih tam še toliko in zagradite z njimi cesto, ki vodi ob kasarnah proti orožarni. Tucat pomagačev boste spotoma gotovo našli. Zasedite tudi nekaj hiš, da-boste lahko -držqli ulico. In...«
A tisti mah je ustavi loči na meni in obmolknil.
»Kaj pomeni to?« je povzel. »Kaj dela tu ta gospod? In v tej opravi?«
»Gospod markiz ga je zasačil... na vrhu.«
»Gospod markiz?«
»Da, gospod. Ukazal nam je, naj ga do nadaljnega zapremo na številki 6.«
»Oho!«
»Kot vohuna.«
Gospod Froment je požvižgal in spogledala sva se. Skrb in nestalna svetloba brlik sta delala črte še trje. Naposled je globoko vzdihnil in se nasmehnil, kakor da se zaveda čudnosti položaja.
»Tedaj se vendarle še vidiva, gospod vikont,« je izpregovoril. »To srečanje me domišlja, da imam tu nekaj, kar je vaša last, Pa ne da bi prišli baš po tisto?«
»Da, gospod, prišel se mponjo,« sem odvrnil z ošabnim glasom, vračaje mu pogled za pogled. Videl sem. da me je razumel.
»In gospod markiz vas je našel na vrhu?«
»Da, na vrhu.«
»Glejte, glejte!«
Zamislil se je za trenutek. Nato se je obrnil k svojim ljudem:
»Prav,« je velel, »kar idite, Buzeaud. Sam hočem paziti na tega gospoda... in poskrbeti da se preobleče. Idite na vrh in počakajte me zgoraj,« se je obrnil k trojici ali četvorici mož, ki so ga spremljali. »Povejte gospodu Flandrinu — to je moja zadnja beseda — da župan, naj se zgodi karkoli, ne sme razobesiti znamenja, s katerim bi klical vojsko na pomoč. Naj mu sporoči z moje strani, kar mu drago... na primer, da ga dam obesiti na najvišjo lino stolpa... toda nikar naj se nihče ne drzne izvršiti te grožnje. Ali ste razumeli?«
»Da, gospod.«
»Idite. Kmalu pridem za vami.«
Odšli so ter pustili eno izmed svetilk na tleh. S Froroentom sva ostala sama. Čakal sem, da me ogovori, toda on me ni niti pogledal. Narobe, stopil je k oknju, naslonil se, zazrl se v noč in ostal tako nekaj minut, ne da bi rekel besedico. Večkrat sem ga slišal, da vzdihuje. Naposled se je obrnil, stopil tesno predme ter vprašal malone iz obraza v obraz:
»Samo tri kohorte so se odzvale klicu!«
Ne vem, kaj mi je bilo, da sem sprejel ta razgovor.
»Tri — izmed kolikih?« sem vprašal hladno.
»Izmed trinajstih. S številom so oni močnejši od nas. Toda naša ofenziva nam je dala amute v roke in zdaj gre za to, da jih ohranimo. Če pridejo jutri ljudje s kmetov ...«
»In če Cevenncev ne bo...«
»Točno. Če se mimo tega oficirjem posreči, da udrže Guyennski polk v kasarnah, če Župan ne razobesi znamenja, s katerim bi prosil pomoči, in če se kalvinisti ne polaste orožarne... tedaj upam, da se nam posreči.«
»Toda šanse so...?«
»Zoper nas, gospod. Tem bolj je potreba« — tako govoreč, se je vendar že obrnil k meni in mi pokazal svoj obraz, ki je sijal od mrkega ponosa — »tem bolj je potreba, da je vsak mož na svojem mestu! Zakaj vedite, v boju, ki se je pričel, gre za usodo vesoljne Francije! Za usodo Francije!« je trpko ponovil, ne da bi skrival svoj notranji nemir. »In jaz imam v dosego te velike naloge samo nekaj stotin obešenjakov, razbojnikov in menihov, med tem ko se vaši lepi gospodje grejejo onkraj meje in čakajo, kaj bo! Jaz nosim glavo na prodaj, oni pa bodo spravili dobiček! Jaz naj ubijem medveda, a koža bo njhova. Oni so na varnem in nihče izmed njih ne bo jokal za menoj, če mi izpodleti in me obesijo! . . . Bogme premagovati se je treba, da človek ne postane patriot in ne zakliče: .Živela nacija!'«
Ne da bi čakal mojega odgovora, je vzel svetilko, mignil mi, naj grem za njim, in naglo odšel po hodniku. Niti besedice še ni bil zinil o vzroku moje navkočnosti v tej hiši, o mojem položaju, o gospodični de Saint-Alais in o tem, kaj misli ukreniti z menoj; zato sem mu položil roko na ramo in sem ga ustavil.
»Oprostite, gospod,« sem rekel z vsem dostojanstvom, ki sem ga bil zmožen, »rad bi čim prej zvedel, kakšni so vaši nameni z menoj. Tega, da nisem prišel v to hišo kot vohun, mi pred vami gotovo ni treba ponavljati . . .«
Norvcda, uv ura. dopet*. Lucoc&jt. tnalih, orjuisoo, jt, pujinh, M,Ogiasru,od dtLeJt -Jedra.' hubl^a/iCL Prtjtnunja.+ T«lL rt. i^gi	WJJ71 IV^nffjTl	Oj*. oriflojbifi* jt upada, L odma^JH t marocdtHf^, - c*m (solasv trxobcu& Likovni rrjucujr. po tU*. Ira, (fuMfOJLa,. šl nJt/3.
<UU oba^doa.. uraAa b^da sopar- -Ah, ^aJUafui^a Vs«£T7Z,/fc. nuuy,L z/t+sak Doc 5-. ^ 1 to^A vUsJi VuTZri Vrurtajbata. ta ffr* »Jlji		
i TF "i *«
tdami	iiTmfi rt <4 > -
Izdelovanje volnenih telovnikov
puloverjev itd. sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26689


Vajenca
proti takojšnji plači »prej me Gustav Puc. kleparski irojster, Tržaška eesta.
26587
Pletilja
▼ešča pletenja nogavic, dobi takoj službo na Hrvatskem Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod «3» 2(5526
Potnik
s kavcijo 15—20.000 Din. dobro vpeljan pri mizarjih po Sloveniji, dobi pod zelo ugodnimi pogoji takoj mi-, sto. Ponudbe pod zn.ičko .Stalno nameščenje na Ekspozituro «Jutra», Ljubljana VII.	26665

Nemščino
poučujem in dajem konver-zacijo pc najboljši metodi. Stari trg štev 3/II, desno 26490
Pletilje
I lastnim strojem iščem za takoj za Hrvatsko Takoj šnje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »S«.	26525
Učenca
Ea kovaško obrt. e stanovanjem in hrano v hiši sprejme takoj Ivan Rapus. podkovskj in vozni kovač Posavec 1, pošta Podnart.
26512
Učenca
za suknjarsko obrt. s hra no in stanovanjem v hiši fprejme Jo«ip Triplat. tov gukna, Moste, p. Žirovnica 26515
Izurjeno pletiljo
nogavic išče Galien. Velike Lašče — z vso oskrbo in plačo po dogovoru. 26605
Pletiljo za telovnike
ki ima svoj stroj štev 8 (40—50 širok) sprejmem takoj v službo. Stanovanje in hrana v hiši Na-lov v oglasnem oddelku «Jutra« 26618
Trgovsko vajenko
» primerno šolsko izobrazbo. pošteno, zdravo in vljudnega vedenja, sprejme trgovina z mešan, blagom v št. Vidu nad Ljubljano. Hrana v hiši, stanovanje lastno, ostalo po dozovoru. Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«.	26632
Manufakturistinjo
"boljšo moč. spretno prodajalko z večletno prakso in
trg. pomočnika
felezninske stroke, sprejmem v prometnem trsu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped «Agilen«
26609
Delavca ali delavko
papirne branže. ki zna dobro zlagati in rezati papir 5n etikete na stroju, sprejmemo. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in zahtevkov plače na poštni preda! št. 113 v Ljubljani. 26642
Krznar. pomočnike in šiviljo
dobro izurjene sprejme P Pemko. krzna-r v Ljubljani. Frančiškanska ulica št 10. — Istotako sprejme tudi
vajenko
ita trgovino.	26669
Blagajn, uradnika
j bančno prakso, sprejme takoj večji denarni zavod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Merkur, do 27.' avgusta.	26673
Fino kuharico
smožno voditi fino kuhinjo in pridobiti nekaj abonen-tov. iprejmpim za čez dan. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Kuharica 33«.
26G86
Praktikant
ki zna nekoliko risati in ii je absolviral nižjo obrtno šolo, dobi službo Pismene ponudbe z zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 90».
26690
Francoščino
poučuje inozemska mlada dama odrasle in otroke — Stari trg št. 3/U — desno.
26661
Francoščino
uspešne poučuje akademik francoske fakultete, po 15 Din od ure. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra« pod šifro »Parfait*.
26652

Trg. pomočnik
mešane stroke, želi	preme-niti službo. najraje	na deželo Naslov pove	oglasni oddelek »Jutra«.	26575
Mesarski pomočnik
iobro itvežban išče »Inžb. — najraje n» deželi Na -lov pove oglasni oddelek < J iitra».	86476
Trs pomočnik
manufakturist mlajša moč. dober pr>,dajaiec želj služ. bo v mestu ali na deželi Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« [>od »Dobra moč 200» 26431
20.000 Din
dam v podjetje, ki mi nudi službo sluge, skladiščnika ali kaj sličnega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod «9999».	26601
Šofer in monter
želi službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober monter«.	26022
Gospodična
pridna, poštena in snažna, zmožna kavcije, bi rada dobila službo v kaki gostilni ali kuhinji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »24«.	20602
5—8000 Din kavcije
vložim v podjetje, ki mi nudi primerno stalno službo Imam malo maturo ter sem posebno verziran v kožar-ski stroki — Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« r>od »Skladiščnik 59«. 26659
Korespondent
zmožen francoskega in sr-bohrvatskega jezika v govoru in pisavi, išče službo. Cenjene ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod šifro »Parfait«.	26653
Orožnik
star 25 let. točasno še v orožniški službi — želi z novembrom službo gozdne-sa, lovskega ali drugega čuvaja. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Bistro oko«.	26685

Sir! Salama!
in rs« delikatesne gpecijali tete po najnižjih cenah nudi Anton Verblč. Stritarjev*
ulica.	26125
Žičnati posteljni
vložki
najceneje pr) tvrdki Ff Stupica Ljubljana Qo«pu »vetska t.	2611'<
Cehano perje
raipošiljam oo povzetji najmanj 6 kri do Di? 18 kg Izkoristit* priliko lokler traja talog* — L
Krozovič Zagreb Ilira Kemtfnt čistilnic« perja
18:
Kino
zelo poceni in pod ngodni mi [«ogoji naprodaj, event se da tudi v najem. Po trebe-n majhen kapital. — Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro 10.000».	23631
Kupim
Stiskalnico za seno
kupim proti takojšnjemu :>lačilu Istotako kupim
samoreznico
Ivan Marin. Mirna. 26634
IX
Vilo ali hišo
dva. ali večstanovanjsko 7 vrtom, agodno lego — v Ljubljani kupim tako; radi preselitve Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa stavba«.	26598
Nov velik akvarij
c mizo vred naprodaj na Sv. Petra cesti 8. 26680
Kopirno prešo
stojni pisalnik in otroško pocinkano banjo prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26678
Metoma-
F. N. motorna kolesa
360 ccm in 5t)0 eem kupiU na 6me«ečne obroke bre» naplačila in hret obresti Zastopstvo H Kenda Ljub Ijana.	26074
Otroški voziček
športni,	košar© s stilom
in več	steklenic agodno
prodam	Naslov v oglasnem
oddelku	»Jutra*. 26657
Lestenec
za jedilnico, samo prvovrsten, kupim.--Naslov v
oglasnem oddelku »Jutra« .	26633
Ogledalo
večje, salonsko kupim Naslov pove ogtasni oddelek Jutra».	26670
rt7i
I t
Nogavice
kupite t Tovarnišk zalogi nogavic m pletenin Ljub ijana. Miklošičeva e 14 — nasproti hotela »Union«
177
Moške hlače
čezkolenice (bričes). nove, nerabljene, iz finega volnenega blaga, za visoko postavo, poceni proda 1 R.. Ljubljana. Gradišče št 7/1. levo.	26663
Žagar
cirkularist. trezen in pošten, vajen vsega dela. išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Žagar 684».
26684
Vzgojiteljica
vešča v vsem gospodinjstvu ter slovenskega in nemškega jezika, t večmesečno prakso v higienski negi dojenčkov ali starejšega deteta, išče primerne službe. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Ljubezen do otrok». 26696
Sveže brusnice
razpošilia tvrdika A P. Iršič, Mtelinje.	26619
VruUM
Med
ravnokar točen, prod* v večji množini V. Pulko v Dobju, pošta Slivnica pri Celju	26610
Prešanega sena
4—6 vagonov prodam. — Cenjene ponudbe z navedbo cene je poislati oglasnemu oddelku «Jiitra» pod šifro «Seno».	26683
Hiša v Dol. Logatcu
na prumntnem prostoru — blizu kolodvora, pripravna za manjJu trgovino, telo ugodno nafirodaj Pismene |w>nudbe in vprašanja na e tlrabroslav Kogovšek urad nik v Dol Logatcu 26576
Enodružinsko hišo
i- ladniai is telenjarinitti vrtom v bližini železniški kunTT v ceni do Ofifi Din Naslov v ogl oddelku »Jutra» 26425
Krasna parcela
909 m' velika, poceni na-predaj v Trnovem. 10 minut od glavne pošte. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra*.	26646
Večje skladišče
šupe. hlev. pisarna, telefon. ta glavnim kolodvorom. tik Dunajske ceste oddam v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26671
Večlo gostilno
v Ljubljani oddam v najem Ponudbe n» oglas oddelek »Jutra* pod »Gostilna 86* 26586
Hlev
za 2—3 konje oddam v najem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*	26651
Lepo stanovanje
4 sob kuhinj* m Jrugii. pritiklin v vili aa Dolenj ski cesti oddam * l no vembrom Naslov » oglas oddelku .Jutra*	2634!)
Več stanovanj
večjih, odda posredovalnica Miklošičeva 14.	26647
Stanovanje
3 sob. kopalnice in pritiklin, povsem nanovo preurejeno. v centru mesta oddam s 1 septembrom za 1800 Din mesečno. Pojasnila v pi*arni dr. Albin Smoleta, Dalmatinova ulic« 5.
26672
^4*«. It.-* ?
Diakinjo
samo iz boljše hiše. sprejme » fine in vestno oskrbo dobra rodbina v Ljubljani N» željo nemška konver zacija Pisma pod enaPko • Dobra vzgoja« na oglasni oddelek »Jutra«. 26582
Dva dijaka
boljših rodbin * p r » j m -učiteljska družina na hra no in stanovanje Sfogo nadzorstvo — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Učitelj«.	2648N
Tri dijake
nižješolce spiejmem v dobro oskrbo Stanovanje lepo in zračno, z električno razsvefjavo. v «redini mejita Hrana dobra in obi'na Cena po dogovoru Va-dov v oglasnem oddelku Jutra.
2663S
Boljša rodbina
.prejme Jva dijaka * dobru oskrbo Elektrika Klavu iišlrukcije nemška sonvet Mcija Naclov v ogl od Jutra.	2607)
Dijaka ali dijakinjo
sprejmem na stanovanje i vso oskrbo Naslov povf oglasni oddelek »Jutra«
2645-
Tri dijake
sprejmem v v«0 oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	26624
Dijaških stanovanj
ima več oddati g. Likar. Poljanska cesta 87 26626
3 dijake aii dijakinje
nižješole» iz boljših rodbin sprejmem v popolno oskrbo v sredini mesta. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	26635
Sobo
takoj oddam gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	26641
Sobo s štedilnikom
ie|>o, nevo opremljeno oddam [>o zmerni cenj gospodičnam ali zakon, paru bret otrok Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 26645
Praprot!
Nedeljo oddal pismo! Prejel? Zakaj ne odgovoriš?! Poljube Tvoj.	26682
Ivo
Srčna hvala ta poslano Vse v redu. — Domisli si drug kraj. tam ni zdravo Vroč9 poljube ves Tvoj.
26604
Lepo sobo
komfortno, c posebnim vhodom oddam t 1 septembrom t v«o oskrbo za 1000 Din mesečno v Židovski ulici 6/1.	26660
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo o d d •» m v Gosposki ulici št 10/1. 26662
Dijakinjo
sprejmeta 2 starejši dami v popolno oslirbo Na željo nemška in francoska kon-verzacija Naslov v oglaa. oddelku »Jutra* 2fw9t»
2 dijakinji
sprejmem na hrano in stanovanje v b!iž:ni učiteljišča Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 26628
2 dijakinji
nižjih razredov sprejmem v vso skrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
26640
Dijaka
sprejme v popolno oskrbo profes. rodbina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
26648
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano v bližini realke in tehn sr šole Elektr rat <vetljava — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
26666
Dijakinje ali uradnice
prejmem sredini mesta Elektrika, klavir in dobra hrana Naslov v ogta«nem oddelku »Jutra«. 26667
Dijaka
iz nižjih razredov srednjih šol. iz boljše hiše, vzamem na dobro hrano in zdravo »tanovanle. Pojasnila daje Iv R.. Ljubljana. Gradišče št. 7/1 — levo. 26664

Abonente
na dobro domačo hrano snreimem na Medvedovi e št 27.	2664S
Opremljeno sobo
lepo oddam takoj Na»-lo^ oglasnem oddelku Jutra 2636"
Lepo sobo
solnčno. z vhodom iz stopnic in elektr. raz«Tetlj»vo, z 1—2 posteljama oddani poleg Bleiweisove ceste. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*	26623
Opremljeno sobo
lepo in veliko, v sredini mesta, z elektr razsvetljavo. čisto ter mirno, oddam takoj eni ali dvema oso-hama. Na«lov v og'asnem oddelku »Jutra*. 26615
Opremljeno sobo
v sredini mesta oddam takoj a'i * 1. septembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	26602
Opremljeno sobo
lepo. s pro-tim vhodom, »redi mesta, oddam dvema
vi«okošo'cema. Naslor v o^la;nem oddelku «Julr.i».
20663
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko išče gospodična — Ponudbe na poštni predal št. 167.	28656
Prazno sobo
na Miklošičevi cesti alV V h iiinj iščem a 1. septembrom: Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro (Prazna soha 487*. 26487
Prazno sobo
oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 26654
Gospoda
sprejmem v centru mesta v separirano sobo t vso oskrbo Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra*. 26677
Elegantno sobo
oddam samo starejšemu finemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
26695
Mesečno sobo
zračno, s separiranim vhodom in verando oddam takoj prazno ali opremljeno, v viii blitu gl kolodvora Veranda primerna za zračne, oziroma »olnčne kopeli. Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra*.	26625
Gospod
v častniški uniformi, ki se je vozil 16. t. m. ii Rogaške Slatine v Ljubljano v II razredu, naj javj svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mladost 22, št. 26395*.	26606
«1900 L»
Skrajšajte rok za M. Hre penim po svidenju. 26603
« Vojak«
Pisec pisma s podpisom »vojak« se vljudno naproša. da se radi nadaljnih informacij o dotičniku zgla-si v našem društvenem lokalu v soboto, dne 25. t. m med ti in 12. uro — Strogo zaupno!	26658
Družico si iščem
staro 25—30 let, na telo dobro obrt in posestvo, z nekaj premoženja in veseljem za obrt. Samo resne ponudbe s sliko pod značko • Sreča nad vse« na oglasni oddelek »Jutra«. Tajnost zajamčena	26607
Pes (čuvaj)
dobermanske pasme, poceni naprodaj Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 26551
Pes volčje pasme
se j« našel. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 26600
Mlad pes
črne barve, s pokvarjeno nogo. se je zatekel. Lastnik ga dobi na Mirju — Bogišičeva ulica 3. 26681

Očala sem zgubil
na Ježici ob Savi. Najditelj «e prosi, naj jih odda proti nagradi v Kolodvor ški ulici št. 34IU — levo.
26556
Lornjon
bret verižice, sem izgubila na poti od vogala Blei-weisov« ceste. Vrtače do bivšega nemškega drsališča Pošten najditelj se prosi, da ga proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra« 26630
Hrastove hlode Irize in deske 27 mm
le a p o j e * vsaki množin Ivan Šiška Ljubljana. Me telkova ulica 4.	174
Stružnico za železo
že rabljeno, v dobrem sta nju. kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stružnica*.	26514
Pisalne stroje
amenkanske »Remington« prodaja na obroke J Gu stinčič, Maribor, Tat t en ha, chova 14 Zahtevajte cenike 26145
Šivalni stroj
»Singer«. nov model, kupim is druge roke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 26636
Električni motor
4—5 HP. ta pogon kmet. strojev kupi V. Uči kar, Kotfedež-Zagorje. 26687
Pri zgradbi šole v Novem mestu
potrebujemo
40 dobrih zidarjev
Delo v rež ji ali akordu	9930
ljubljanska gradbena iružba z o. z. v £jubl ani.
je najboljša ln aa]bol) zdrava pijača
ohlajeni
Radenski
O)
zdravilni vrelec
Dobi se ga v vseh boljših trgovinah, restavracijah in gostilnah.
Lesno volno (Hoizwoiie)
dobavlja
BARZEL K. D., Zagreb
Ulica Vjenceslava Novaka 10. Telef. 3250
Stalno veliko skladišče lesne volne. 9hl6
<
.J
Zahvala.
S943
Vsem, vsem ki ste sočustvovali z ram>, spremili mu;o dub o mpozabno soprogo, mater, hčer in sest o gospo
Lojzko Divjak
do kraj gio^a, jo o^suli s cvetjem, moja globoka /abva a. — Osobito pa srčna hva a £g pevcem druživa „S oge" za t^ro*: ne žalosiinke, g Košir K /a njegov gloncko zasn van n pretresljiv po^lo-vnen govor ob gomili in vsem gg. žel. tovarišem
V Ljubljani, dne 22. avgusti 1928.
JOŠKO DIVJAK za dtco in ostalo sorodstvo.
1


FUT
..'.sv ..V' v.	-v.*


„Rumena kanta • črnim robom"
UGONABLJA: Muhe, Komarje, Mravlje, Stenice, Bolhe, Ščurke, Molje i. t. d.
< 1 ~ tuje Damra Ravljecv Udaj« t* Konzorcij «Jutra» A doli Ribniku. Z« NatoO00 u»k«rnc a O. lot omudum frrnK Jcxer*cJu l* aueratsa del ^odgovoren Aiojnj Notak. Vb « LJubljana.