Stran 3          Stran 6-7         Stran 8
Naselje      Foto         Kultura
Po prijetnem odmoru smo spet skupaj, sveži in nekateri še počitni-ško razpoloženi, drugi pa že v »ostrem« študiju. Pa tudi pri Tri-buni smo letos bolj zgodaj pričeli. Ze med počitnicami — na študentov-skem seminarju v Ankaranu — smo o njej temeljito razpravljali. Na ra-čun Tribune smo slišali tnnogo kri-tik, upravičenih in neupravičenih. Kritika je bila predvsem usmerjena na dosedanji koncept Tribune in na sodelavce. Omenimo pa naj, ne da bi kogarkoli branili, da se je redak-cija Tribune v lanskem študijskem letu ob izidu vsake številke borila s tehničnimi težavami (pomanjkanje finančnih sredstev in težave s tiskar-no). Pred pričetkom letošnjega štu-dijskega leta pa smo vse te težave ugodno rešili. Kolikor se ne bodo pojavile  nove,  bo  Tribuna  redno  te-
densko izhajala na 12 straneh.
Ne moremo pa si predstavljati kvalitetnega dviga Tribune, če ne bo pri njenem izdajanju sodeloval kar najširši krog bralcev — s kritič-nimi pripombami. V ta namen bomo organizirali široko dopisniško mrežo, v katero bomo skušali vključiti čim-več študentov. Uredništvo Tribune pricakuje, da bo že v prihodnji šte-vilki lahko objavilo veliko prispev-kov  svojib. bralcev.
Da bo Tribuna uspešneje opravljala svoje poslanstvo, bomo ustanovili iz-dajateljski svet, v katerega bomo pri-tegnili mlade znanstvene sodelavce na univerzi, družbene in politične delavce ter predstavnike Zveze štu-dentov.
Pričakujemo, da bomo lahko s po-močjo širokega kroga dopisnikov, predvsem z večjo zainteresiranostjo bralcev do svojega Hsta, približali list ne le študentom, temveč tudi srednješolcem — bodočim študen-tom, ki doslej niso bili dovolj sezna-njeni  s  problemi visokošolskega  štu-
dija.
Naloge, ki si jih je zadalo uredni-štvo Tribune, so obsežne in bodo za-
htevale veliko prizadevanj ne le ko~ lektiva Tribune ampak tudi Zveze študentov na ljubljanski univerzi, predvsem pa bralcev. Od tesnega so-delovanja in stika med uredništvom in bralci je odvisno ali bo Tribuna izpolnila svoje poslanstvo.
Ko smo se v septembru spet sestali v uredništvu, so se od nas poslovili trije večletni sodelavci in uredniki.
STANE ČEHOVIN je pričel sodelo-vati pri Tribuni leta 1959. Z vrsto teht-nih člankov o vlogi in nalogah študent-ske organizacije se je kmalu uveljavil. Od februarja 1960 do letošnjega juni-ja je bil odgovorni urednik, nekaj ča-sa pa tudi glavni urednik našega lista. Ves ta čas se je poleg dela v redakciji še uspešno udejstvoval v vodstvu štu-dentske organizacije. Uredništvo je za-pustil, da bi lahko neovirano čimhi-treje dokončal študij na filozofski fa-kulteti.
FRANCE GRIVEC je prišel k nam že s precejšnjo mero strokovnega novi-narskega znanja. Dve leti je uspešno urejal kulturno rubriko Tribune, še prej pa nam je pomagal kot korektor. S svojim znanjem ni skoparil. Poleg vestnega dela nam je pomagal kjer-koli je mogel, bodisi v redakciji ali v tiskarni. Od nas odhaja nazaj v »pra-vo« redakcijo — Novice.
PETER JAMBREK je bil od vseh treh najbolj raznolik. Od univerzitet-ne strani, ki jo je poldrugo leto vest-no in zanimivo urejal, je lani prešel na kulturno, kjer se je tudi z uspehom uveljavil. Večkrat nas je presenetil še z reportažami in potopisi. Po diplomi na pravni fakulteti odhaja na odslu-ženje kadrovskega roka.
Kljub temu, da smo se od njih že poslovili, izrabljamo to priložnost, da jim zaželimo mnogo sreče v osebnem in poklicnem življenju, da se jim še enkrat zahvalimo za dolgoletno vestno in zvesto sodelovanje. Vemo, da bi brez njihovega dela Tribuna le stežka prebrodila nevarne krize, ki so jih bili polni tisti časi, ko smo skupaj delali. Morda zmeraj nismo bili istih mišljenj, vendar nas je delo za Tribuno vedno zopet pripeljalo skupaj.
Upamo, da se ne poslavljamo za dol-go, da vam bodo delovne in vesele ure, ki smo jih skupaj prebili, ostale v spominu. Ostale vam bodo v takem spominu, da si ne boste mogli kaj, da ne bi prišli obiskat in pogledat, kako delamo za novo »cifro«.
Še enkrat srečno tovariši in frvala!
JANEZ KOCIJANCIČ:
SEMINARVAJMKARANU
Vsakoletni seminar za vodstvene kadre Zveze študentov ljubljankse univerze v Ankaranu je postal že tradicija. Univer-zitetni odbor ga je letos organiziral med 15. in 25. avgustom. Udeležilo se ga je 90 študentov. Namen seminarja je bil, da se prediskutirajo in priravijo osnovne smer-niCv. za delo študentovske organizacije v bodočem študijskem letu, hkrati pa tudi, da se funkcionarji v študentovski orga-nizaciji seznanijo z najaktualnejšimi družbenimi vprašanji.
Poseben pomen sta dali letošnjemu se-minarju dve izredno zanimivi predva-nji. V prvem nas je predsednica ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije tovarišica Vida Tomšič seznanila s pro-blemi in pripravami za novo ustavo. Pre-davanje vzbudilo veliko pozornost in zanimanje seminaristov, o čemer priča vr-sta vprašanj, ki so jih seminaristi posta-vili predavateljici. Zanimanje za vpraša-nja o novi ustavi je nedvomno porok za razgibano in zrelo diskusijo o novi ustavi tudi na univerzi.
Drugo predavanje je imel predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slo-venije tov. Štane Kavčič, ki nam je go-voril o našem gospodarstvu. Predavatelj nam ni prikazoval gibanja našega gospo-darstva samo statističrio, ampak nam je predvsem razjasnil in pojasnil osnovne probleme našega novega gospodarskega sistema in njegovo uveljavljanje v praksi ter nas seznanil z družbenimi procesi, ki se odvijajo danes v samih gospodarskih organizacijah. Tudi to predavanje je iz-zvalo vrsto vprašanj; predvsem so semi-nariste zanimali gospodarski ukrepi po pismu izvršnega komiteja CK ZKJ.
Obe predavanji sta dali seminaristom nedvomno trdno osnovo in mnogo po-bud za nadaljnji in poglobljeni študij teh aktualnih vprašanj.
Seminaristi so delali v treh komisijah. Komisija za idejno delo je obravnavala načrt idejnega dela, študentski tisk, štu-dentske delovne brigade, kadrovsko služ-bo, program za teden novincev in za delo pokrajinskih klubov. Na komisiji za vpra-šanja študija in družbenega upravljanja smo govorili o uspehih in pomankljivostih študijske reforme in o nadaljnji krepitvi družbenega upravljanja na univerzi. So-cialnoekonomska komisija pa je razprav-ljala o štipendiranju in kreditiranju, o sprejemanju v študentske domove in o socialnih podporah.
V komisijah in na plenarnih sejah so seminaristi sprejeli vrsto konkretnih skle-pov za bodoče delo naše organizacije. Naj omenim nekaj najvažnejših:
Koncept idejnega dela se v letoš-njerri letu ne bo bistveno spremenil. še nadalje bomo razvijali marksistični cen-ter, svobodne katedre in študij^ke grupe, seveda pa bo potrebno dosti vec poglob-ljenega dela kot lani.
—  Letos bomo organizirali teden novin-cev.   V  tem   tednu   naj   niverza,   pa   tudi naša  organizacija  ne   samo   zaželi  novin-cem dobrodošlico, temveč  jih že takoj v začetku  njihovega   akademskega  življenja pritegne k študiju in političnemu delu.
—  Letos bomo v Zvezi študentov uved-li kadrosko službo, ki bo odpravila anar-hično   kadriranje.   Kot   eden   najvažnejših vorov kadrov za delo v naši organizaciji naj   v   prihodnje   služijo   študentske   de-lovne brigade.
—    Tribuna,    glasilo    Zveze    študentov Ijubljanske   univerze,   naj   postane   resen družbenopolitičen   časopis,   ki   bo   z   vso ostrino obravnaval probleme, ki študenta teže.  Do  sedaj ji  je manjkalo predvsem aktualnosti  in  kritičnega   odnosa   do  ob-ravnavanih   problemov.   Zato   je   treba   v prihodnje to  popraviti in Tribuno pribli-žati itudentu ter jo napraviti za brezkom-promisnega   zaščitnika   študentskih   inte-resov.
—   Pokrajinski  študentski  kljubi  so  na dobri poti in naj še nadalje delajo za utr-ditev  odnosov   med  štipendisti  in   štipen-ditorji. Problem pri teh klubih je izmen-java izkušenj. To se bo letos vršilo preko lovoustanovljenega    koordinacijskega    or-gana   —   Zveze   klubov   ljubljanske   uni-verze.
—  Reformo študija  je treba pojmovati kot nenehen proces, ki ga je treba z vse-mi   silami   podpirati  in   ki   stalno zahteva delo   subjektivnih   sil,   med   katere   spada tudi  Zveza  študentov.  Boriti  se je  treba tako proti stališčem, da je reforma zgre-šena, kot proti stališčem,  da je končana.
—   Sistem   družbenega   upravljanja   na univerzi  ja  treba še  nadalje utrjevati in dopolnjevati.  Trenutno   je  aktualno  vpra-šanje  vertikalne  strukture  organov   druž-benega   upravljanja.   Zavzeti   se   moramo za   ustanovitev   svetov   oddelkov,   razmis-liti   pa   moramo   o   ustanovitvi   organov družbenega   upravljanja   na   stopnjah   in usmeritvah.
—  Zveza študentov se bo tudi v bodoče zavzemala    za    uvedbo    kreditiranja,    ko-likor bi to po materialni plati omogočilo študij   večjemu   številu   študentov   kot  pa samo štipendiranje. Po našem mnenju bi najbolj    ustrezala    kombinacija    sistema kreditiranja in štipendiranja, življenje pa naj   pokaže,   kateri   sistem   je   primernej-ši in stimulativnejši za naše razmere.
—   Sprejemanje   v   študentske   domove je letos zelo uspelo.  V  bodoče bo  treba pri   sprejemanju   še  pojačati   vlogo   letni-kov.
Ce skušam oceniti delo seminarja, mo-ram ugotoviti, da je nedvomno v organi-zacijskem pogledu uspel, njegovi kon-kretni rezultati pa se bodo pokazali v de-lu naše organizacije že v prihodnjih me-secih. Prepričan sem, da bodo ti rezultati dobri in zato bi bilo prav, da bi že sedaj začeli razmišljati o vprašanjih, ki naj bi jih obravnavali na prihodnjem semi-narju.
V prihodnjih dneh se bo tudi na univerzi začela razprava o pred-osnutku nove ustave. Kot prispevek k razpravi objavljamo v današnji številki nekaj misli o rotaciji kadrov.
Med pomembnimi naCeli, ki jih predvi-deva ozdroma predlaga predosnutek nove zvezne ustave, je tudi načelo omejitve po-novne izvolitve v vse predstavniške in nji-hove izvršilne organe (skupščine, izvršne svete) in ponovne postavitve na vodilna me-sta v zvezni in republiški upravi. Ta ome-jitev (ne gre namreč za popolno prepoved, ker pozna ustava precej možnosti za po-novno izvolitev oz. postavitev zaradi potre-be po kontinuiteti dela in zaradi člrugih utemeljenih, posebej upravičenih razlogov) naj omogoči obvezno izmenjavo, rotacijo kadrov, ki opravlja te funkcije.
Kadar govorimo o rotaciji, moramo tmeti pred očmi dvojno možnost izmenja-ve: v horizontalni in vertikalni liniji. Rota-cija v horizontalni liniji pomeni izmenjavo funkcionarjev na položajih v državni upravi in družbenopolitič. organizacijah (SZDLJ, ZKJ, ZSJ) v okviru iste družbenopolitične skupnsti, to je v občini, okraju, republiki, federaciji. Se več: tudi izmenjava na rela-cdji federacije — republika pomeni v bistvu horizontalno rotacijo, saj se izvrševanje funkcij na teh položajih v mnogbčem uje-ma, bistveno pa se loči od delovanja na terenu v občini in okraju. Taka rotacija je lahko kristna, toda bistva prave rotacije v marsičem ne dosega.
PREDOSNUTEK NOVE USTAVE
ROTAGIJAKADROV
Za pravo rotacijo je treba šteti vertikal-no rotacijo, to je izmenjavo na relaciji re-publika, federacija — občina, okraj. Določ-be predosnutka ustave imajo gotovo namen doseči predvsem tako rotacijo, kajti samo z njo se v celoti doseže smoter načela rota-cije, ki Je predvsem v tem, da:
1.  Vodilni funkcionarji, ki so si pri delu v zveznih in republiških organih pridobili velike izkušnje na posameznih področjih in jasne poglede na celoten socialističen razvoj  in  poiitiko  na  posameznih  po-dročjih, prevzamejo funkcije v predstav-niškili,   izvršiino-upravnih  ali   upravnih organ občine ali okraja, vnesejo vanje in v življen.je v občini in okraju vse pri-dobitve iz centralnih organov in uveljav-ljajo svojo politiko v vsej njeni širini in namenu;
2.  Sposobni   kadri,   ki izhajajo   iz  samo-upravnih organizacij (gospodarske orga-nizacije, javne službe) in so natanko se-znanjeni s problemi in situacijo v njih, v občini in v okraju kot celoti, v še večji
men pridejo v republiške in zvezne or-gane in vnesejo vanje vso problematiko, aktualnost in dinamiko, ki zahteva enot-no obravnavanje in ureditev;
3.  Vnajvišje organe se uvedejo najsposob-nejši in najnaprednejši mladi kadri, da se vzgojijo in usposobijo za skupno delo s starejšimi kadri in počasen prevzem funkcij, ki jih le-ti danes vrše, a jih tudi večnc ne bodo mogli;
4.  Onemogočijo se deformacije, ki se v zve-zi z dolgotrajnim opravljanjem neke de-javnosti često pojavljajo. Tu gre za poja-ve odtujevanja od ljudstva, nekritičnost, odrevenelost itd.
Vertikalna rotacija je nujnost in na današ-nji stopnji našega razvoja tudi možnost, ki jo zahtevajo načelo demokratično6ti, načelo čimineposrednejšega odočanja diržavljanov o svojem življenju v v&eh organih. Potrebna bodo reševanja številnih kadrovskih vpra-šanj, vprašanj funkcionarjev, ki se upirajo načelu rotacije itd. Prl teh in vseh drugih za-devah bo potrebna velika družbena odgovor-nost ir doslednost, p.ri čemer bodo imele po-membno vlogo diružbenopolitične organiza-cije, predvsem SZDLJ in ZKJ.
Mnogokrat se vertikalna rotacija oziroma rotacija sploh prikazuje kot degradacija za določehe funkcionarje. To je zmotno ali zlo-remkoll področju v katerlkoli družbeno-poli-namerno. Opravljanje javnih zadev na kate-tični skupnosti zahteva polno mero pravilne družbeno politične orientacije, 6ocialistične zavesti, znanja izkušenj in moralnih kvalitet in je Bamo vprašanje nujnosti rotacije oziro-ma konkretnih potreb tisto, ki odloča na ka-terem položaiu bo deloval funkcionar. ki iz-polnjuje t'  pogoje.
Degradacija pa bo upravičena in tudi nuj-no potrebna, tedaj, kadar bodo nastopile prej omenjene in druge deformacije v ravnanju funkcionarjev, ki bi utegnile v še tako maj-hni merj zavreti socialisti^ni razvoj in na-predna prizade-zanja delavnega ljudstva, ali jim škoditi. Toda degradacija v tem primeru ne bo pomenila postavitve na nižji položaj, ampaik onemogočanje javnega dela, bodisi da gre za osebo v centralnih ali lokalnih orga-nih.
Poleg omejitve izvolitve v predstavniške' organe ia postavitve na vodilne položaje v zvezni in republiški upravi daje predosnu-tek ustave široke možnosti za razširitev na-čela rotacije. Določa namreč, da zakon ozi-roma statut predpisuje, kateri drugi funk-cionarji ir vodilni uslužbemci v organih drž. uprave in v zavodih družbenih služb, ki imajo javna pooblastila, morejo biti po preteku določenega časa znova voljeni (do sedaj so bile take osebe voljene za nedolo-čem čas) Tako se bo torej tudi v sami ob-čini in okraju vršila velika izmenjava; pa tudi statuti naših družbenopolitičnih orga-nizacij bodo gotovo prevzeli to načelo, kar bo vse omogočilo čimuspešnejše delo in izgrajevanje zares demokratične. socialistič-ne družbe.
DRAGO DEMŠAR
SPREJET ODKLONJE.
B«. P.
O SPREjMMAftJtf V ŠTlMJEJVfsiKEMfa3mPW
Avgust je za različne ljudi različno pomemben me-sec. (Da o dopustih in morju sploh ne govorimo, zdaj, ko so itak že mimo!) Za študente, stanovalce študentskih domov pa ima avgust prav »oseben pomen: oglasns deske v avlah domov se napolnijo z dolgimi seznami imen, katerim slede različni glagoli. Prve dni življenja so ti seznami središče po-zornosti. Jedroate besede: sprejet, odklo-njen, b. p. (brez potrdil), pogojno sprejet, čudežna razgib^ejo duhove (celo tiste, ki so med letom raje brez mnenja). Začno se diskusije, opazke, namigovanja, ki na-vadno ne potihnejo do prihodnjega avgusta.
Problem sprejemanja študentov v štu-dentske domove je verjetno tako star kot domovi sami. Tehnika fiprejemanja se vsakc leto vsaj malo menja. študentom naseljašem je gotovo ostalo v spominu, da je bilo pred koncem lanskega študij-skega leta mnogo govora o novi metodi sprejemanja študentov, ki naj bi pome-nila popolno »revolucijo« v tem procesu. Sprejemanje po letnikih naj bi zagotovilo objektivnost, ki je do zdaj ni mogla do-seči nobena komisija, z novim načinom bi bili doseženi kriteriji, ki bi jim nihče ne mogel ugovarjati, problemi bi se reše-vali demokratično in pravilno; skratka, misel se je vsem zdela lepa in dobra kot navdih z neba. Da bi dokazali pravilnost te ideje, so razni govorniki na raznih sestankih bolj ali manj drastično, z več ali manj igralskega talenta prikazovali nujne napake dosedanjih načinov spre-jemanja in z bolj ali manj posrečenimi argumenti reklamirali sprejemanje po letnikih. čustva, s katerimi smo odhajali s teh sestankov, se dajo izraziti samo s frazo: življenje se nam je zdelo lepo, problem sprejemanja študentov v študent-ske  domove  pa  enkrat  za zmeraj  rešen.
Zdaj, ko nas že lep čas vesele (ali pa strašijo) seznami sprejetih, pa se lahko vprašamo: kaj je ostalo od te lepe ideje?
Formirala se je sprejemna komisija, odbori letnikov so izdelali svoje rang-lestvice, ki pa so bile po mnenju članov komisije skoro popolnoma neuporabne, zato je bilo letošnje sprejemanje prav takšno kot prejšnja leta, enake pa so bile tudi reakcije ...
Sveti letnikov zatajili
Sprejemna komisija se formira v za-četku julija in obstaja do formiranja nove komisije. člane komisije predlaga univerzitetni odbor ZSJ, predloge pa po-trdi kuratorij študentskih domov in menz. Letošnja komisija je bila sestavlje-na iz treh predstavnikov Naselja, enega predstavnika kolegija in enega predstav-nika UO-ja. Navadno so imeli v komisiji svoje predstavnike tudi člani upravnih odborov študentskih domov, letos pa je bila komisija izključno študentovski fo-rum. To je formalno pravzaprav v na-sprotju s pravilniki domov, ki zahtevajo tudi določeno vlogo upravnih odborov, praktično pa nasprotovanja ni, ker se upravni odbori neradi vtikajo v take za-deve in so zadovoljni, če se lahko otrese-jo tega bremena. Komisija je delala me-sec dni, med letom pa zaseda najmanj enkrat na mesec; na teh zasedanjih rešu-je naknadne prošnje in razne tekoče probleme.
Letos naj bi določeno vlogo pri spre-jemanju imeli tudi sveti letnikov po fa-kultetah, izkazalo pa se je, da te vloge niso mogli  (ali pa niso znali)  izkoristiti.
Sveti letnikov naj bi izdelali svoje rang-lestvice. študentje po letnikih se med seboj najbolj poznajo in bi zato najlaže objektivno določali, kdo izpolnjuje norme za bivanje v nekem študentskem domu in kdo ne. V resnici pa so letošnje rang-lestvice letnikov izgledale tako, kot da je vsak študent napisal karakteristiko zase. »Manjkata mi še dva izpita«, se je glasil »rang« posameznika; potrdilo pa je kaza-lo, da manjkajo še štirje ...
Zakaj je 16tos propadla ideja o spre-jemanju študentov v študentske domove po fakultetah oziroma letnikih, ki je bila v osnovi prav gotovo pravilna? Res je, da za jpošreno izvedbo ni bilo več časa, res je tudi, da se sveti letnikov sami še borijo z internimi problemi izgrajevanja kolektivov. Res pa je tudi, da letos sveti letnikov te naloge niso vzeli niti resno niti odgovorno.
Kako pa v bodoče? Predvideva se večja vloga svetov letnikov, vsekakor pa bo obstajala tudi neka centralna komisija, ki bo verjetno podobna dosedanjim in bo imela še zmeraj veliko vlogo. Tov. Kaluža Stane, član letošnje komisije, pra-vi: »Vsekakor bi bilo veliko bolj konstruktivno sprejemanje po letnikih, seveda pa je ta problem vezan na izgra-ditev svetov letnikov in reševanje njihovih problemov.
Kriteriji - relcitivna merila
Centralna komisija bi morala biti samo nekakšen organ vsklajevanja med priori-tetnimi lestvicami posameznih letnikov oziroma fakultet, ker pač fakultete ni-majo enakega setava. Komisija, taka kot je obstajala letos, ne more biti objek-tivna, ker obravnava Ijudi na podlagi dokumentacije, ki je pač zmeraj relativno merilo; nemogoče je pobliže poznati takš-no maso ljudi, komisija lahko le striktno izvaja načela.«
Načela, po katerih se ravna sprejem-na komisija, so seveda zelo lepa stvar (o striktnem izvajanju zaenkrat molčimo). Študente sprejemajo v domove na podla-gi treh kriterijev: študijski uspeh, social-no-ekonomsko stanje i ndružbeno-politič-na aktivnost. Praktično je za stare sta-novalce najvažnejši študijski, za novince pa socialno-ekonomski kriterij.
študijski kriteriji za stanovalce iz viš-jih letnikov so isti kot na fakultetah. Letošnji študijski kriteriji, ki jih je izde-lala študijska komisija UO-ja, so bili menda zelo slabo izdelani in je imela komisija zaradi njih največ težav. Za filozofsko" fakulteto so bili n. pr. kriteriji tako pomanjkljivi, da se komisija sploh ni mogla orientirati po njih in ji je mo-rala pomagati neka študentka s filozof-ske fakultete.
Kriteriji so nepopolni še v marsičem. Recimo stališče v zvezi s pravico bivanja v domu za študente drugega letnika, ki imajo po prvi stopnji pravico do absol-ventskega staža, še zmeraj ni jasno.
»Sprejemna komisija letos ni odstopala od kriterijev«, pravi predsednik komisije, ki je na posebno željo ostal samo S. K. »Letos nam očitajo preveliko strogost glede starih stanovalcev. Komisija je res zavzela zelo ostro stališče zlasti do absol-ventov, ki ne izpolnjujejo študijskih norm. To stališče se veže na problem novincev, ker smo letos imeli zelo veliko novih prošenj za sprejem. Vseh novih prošenj je bilo okoli 800, od tega neupra vičenih morda kakih deset. Ob času reše-vanja pa smo imeli prostih le 154 mest.
Po izkušnjah iz prejšnjih let smo mislili, da bi morali sprejeti najmanj polovico novincev. Zato je bilo treba bolj dosledno upoštevati kriterije. Problem stanovanja in študija pri starih študehtih (zlasti velja to za absolvente!) še zdaleč ni tako težak kot za študenle prvih letnikov. Se-veda, če bi se dosledno držali postavljenih kriterijev, bi izgubila pravico bivanja v domovih najmanj tretjina stanovalcev ...« ^ Videti je torej, da so stari stanovalci / nckoliko prikrajšani zaradi novincev. Dej-stva govore drugače. Primerjajmo mate-rialno stanje (ki je za novince edini koli-kor toliko zanesljiv kriterij, ker so karakteristike vse super sijajne) starega študenta in novinca. Medtem ko je komi-sija za stare stanovalce vzela kot najvišjo mejo mesečnih dohddkov na osebo 25.000 din, je za novince najvišja meja 13 tisoč. Seveda pa ta »najvišja« meja ni zmeraj najvišja, celo ne v pogledu popol-noma rednih dohodkov, ki se jih da registrirati. Tov. S. K. meni o tem takole: »Izjem je letos malo. Gre za nekaj ljudi iz proizvodnje, ki so na študijskem do-pustu (plača!), pa so v Naselju zaradi posebne družbenopolitične aktivnosti, ali pa zaradi izredno dobrih študijskih uspe-hov, nadalje gre za nekaj ljudi, ki so v rednem delovnem razmerju in ki jih na-čelno ne sprejemamo, razen nekaterih izjem, ko delajo na CK-ju LMS ali UO-ju, in za nekaj štipendistov sklada Borisa Kidriča.«
To so »uradne« izjeme. Kaj pa »neuradne?«
»Marsikoga, ki mu sprejemna komisija odkloni bivanje v študentskem domovu, pa drugostopenjska komisija, to je pri-tožbena komisija, spet sprejme. Gre pač za različno gledanje na dohodke. Za člane sprejemne komisije je n. pr. dohodek 25 tisoč na osebo že velik, za študente je to pač visoka številka (ne za vse!), za drugostopenjsko komisijo pa recimo 25 tisoč din na osebo ne predstavlja poseb-no visoke številke. Tako se pač zgodi, da v Naselju ostanejo tudi Ijudje, ki sežejo preko   uradnih  številk«,  pravi   tov.   .S K.
Izgleda, da sprejemna komisija ne dela »neuradnih« izjem v tem pogledu. Deset minut brskanja po uradnih mapah na upravi Naselja nam je odkrilo tov. V. V., ki ima nekaj če^ 21.000 din dohodkov. Tudi, če bi komisija zavzela kriterij do 20.000 din, je to še zmeraj več. Primer mogoče ni najbolj drastičen, je pa zgo-voren, ker gre za tovariša, ki ni niti pcsebno dober študent niti opazen poli-tični delavec...
Navadno so se ravno z visokimi št^vil-kami dohodkov vezala priporočila z »viš-jih instanc«. Ta priporočila so bila zmeraj vir najbolj žolčnih debat med študenti. Letos sta UO in UK načelno rešila to stvar. Priporočila lahko dajejo samo štu-dentski sveti domov in UO in to za ljudi,
ki so res delali v teh organih, pa mogoče nimajo študijskih pogojev. V glavnem so torej izpadla priporočila, ki so v kontra-dikciji z materialnim stanjem prosilcev. »C~ že so priporočila, morajo biti tehtna in le na račun študijskih pogojev starej-ših stanovalcev, ki zaradi dela v raznih organizacijah niso mogli študirati\, pravi tov. S. K. »Seveda, priporočila še priha-jajo in še igrajo določeno vlogo, ne pome-nij.   pa več apriornega sprejema.«
Kot primer za to navajajo člani komi-sije neko študentko iz Beograda, katere prošnja za sprejem v Naselje je bila pravi kontrast materialnemu stanju njene družine. Komisija njene prošnje ni upoštevala.
Preveč študentov - premalo prostora
Drug problem, na katerega je letos za-dela komisija, je izredno veliko število študentov, ki niso oddali potrdil o izpi-tih. Tov. Rutar Metka je v zvezi s potrdili povedala naslednje: »Potrdila posameznih študentov so bila sploh originalna. Neka-tera potrdila o dohodkih so imela vpisano samo število družinskih članov. In to je uradno potrdilo! Izredno veliko število študentov letos ni oddalo potrdil o izpi-tih, to je zelo otežkočilo delo komisije. Posebno med stanovalci železarske stolp-nice so bili prava izjema tisti, ki so od-dali potrdila o študijskih uspehih. Slišala sem celo neko neuradno izjavo, da so se stanovalci stolpnice domenili, da ne bodb oddali potrdil, menda iz protesta, ker bi sprejemna komisija štipendiste železarn obravnavala po istih kriterijih kot ostale študente. Zato smo morali 6. blok obrav-navati posebej v dogovoru s štipendirorji.«
Ta problem ima spet različna ozadja. Železarne, ki so investirale graditev stolp-nice, zahtevajo, da v stolpnici stanujejo njihovi štipendisti, Naselje pa ima spet svoja pravila in mnenje komisije je bilo, da bi »železarji« morali izpolnjevati iste kriterije kot ostali študentje.
Nazadnje se je ta problem rešil z dogovorom z železarnami. železarne ima-jo pravico dajati svoje prioritetne liste za sprejem v stolpnico, študentje — štipen-disti železarn pa morajo izpolnjevati vse študijske pogoje, ki jih zahtevajo pravila Naselja. Seveda nastane spet problem zaradi socialnih razlik. Toda to se zaen-krat še ne bo dalo rešiti; 6. blok je sicer v Naselju, je pa last železarn.
S tem še zdaleč ni izčrpan seznam vseh problemov, ki so zvezani s sprejemom študentov v študentske domove. Mape stanovalcev skrivajo še marsikaj, o čemer bi se splačalo govoriti.
Za konec samo še mnenje direktorja študentskega naselja tov. Porente: »Mi-slim, da je bilo delo komisije v redu, na vsak način je komisija v takem sestavu, kot je delala letos, celo objektivnejši forum, kot pa bodo sveti letnikov, ker pogoji po fakultetah niso vsklajeni. S stališča uprave je napaka komisije, da ni dovolj povezana z drugostopenjsko komi-sijo, da ne računa z določenim procentom ljudi, ki jih je ona odklonila, pritožbena komisija pa jih spet sprejme. Letgg je sprejemna komisija prekoračila število sprejetih, saj je bilo sprejetih več kot 80 odstotkov prosilcev. Pomanjkanje za-dostne koordinacije med obema komisi-jama pa nam otežkoča poslovanje, ker se zakomplicira problem sprejemanja novin-cev. Glede socialnih razlik med študenti-domovci pa mislim, da jih komisija ne more reševati. Prvič zato, ker se mate-rialno stanje posameznika ne da zmeraj izmeriti, odvisno je med drugim tudi od osebne iznajdljivosti določenega študenta. Drugič pa zato, ker zmeraj obstoje še neke »izjeme«, ki jih komisija ne more rešiti.« Torej: po splošnem mnenju pro-blemi so, a se ne dajo reševati in rešiti. Cirkulus vitiosus. Ali res?
PIŠE:Marija Cigale
PO II. MEDNAROBNEMFESTIVALU STVDEBiTOVSKIHGW.EnAW.MSC
II. mednarodni festival študentovskih gledališč je bil letos v Zagrebu. Lani je bil v Zadru. K temu bi lahko imeli ve-liko pripomb, pa vendar jih nimamo. Mnenja smo celo, da je s tem festival samo pridobil: približal se je centru osta-lega kulturnega dogajanja, dobil močnej-še zaledje publike in olajšal organizacijo. Pomanjkljivast je morda le v tem, da so se zmanjšali osebni stiki med udeležen-ci festivala in da se je (na slabše) spre-menilo okolje. No, to pa samemu festi-valu  vendar ne more biti v  tako  škodo.
Festivala so se udeležile sledeče gle-dališke skupine: Leeds University Uni-on Theatre Group (Leeds), East Fifteen Acting School (London), Jeune Theare de IUniversite de Bruxeles, ST S»Cy-tryna« iz Lodža, Studiobiihne (Hamburg), Noe Biihne (Frankfurt am Main), Centro Sperimentalo di Prosa (Catania), Arche Wiener Studentenbiihne (Dunaj), »Ivo Lola Ribar« in »Branko Krsmanovi« (Beograd) ter Studentsko eksperimental-no pozorište iz Zagreba. Festivala so se udeležili kot gledavci tudi delegati več drugih evropskih študentovskih gledališč, nacionalnih študentovskih zvez in obeh mednarodnih študentovskih organizacij.
V  času festivala  so bile tudi redne  di-skusije  o   vseh  predstavah,  v  katerih  so sodelovali   udeleženci   iz   inozemstva,   ter domači gledališki delavci in kritiki.
Na ta način so se posamezne gledališke skupine še podrobneje predstavljale in se seznanjale z delom ostalih. Z druge strani pa je prišlo do potrebne izmenja-ve mišljenj ne samo o neki predstavi, temveč o problemih sodobnega gledali-šča nasploh, o problemih študentovskih gledaliških skupin in nasploh o kulturnem delovanju mladih ljudi.
Filozofi so šli v gledališče...
V  okviru teh diskusij je bilo tudi s te-zami podano predavanje »Gledališče v so-dobni  družbi«,   ki  ga  je  imel  znani  be-ograjški   kritik   in  član  uredništva   časo-
PEGAST DAN ALI TEDEN?
Motto: Amatersko gledališče naj se prebija z vsebino ne z rutino igranja, ker ne bo mo-glo tekmovati s profesionalnim gledališčem (iz razprave).
pisa »Danas« Dejan Djurkovič. Teze, ki jih je podal, so bili njegovi osebni po-gledi in mišljenja. ' Ravno te teze pa formalno niso mogle biti argumentirane, zato se prava diskusija ni razvila. Disku-sija se je izrodila skoraj samo v iskanje argumentacije. Kmalu je prišlo do ugo-tovitve, da ena teza pobija drugo, da se z eno tezo o eni in isti stvari lahko strinjaš, z drugo pa se ne moreš. V ne-kako brezciljnost se je razvila diskusija ob tezi »Danes ni čas za tragedijo«. Ni-ti možnosti niti nemožnosti tragičnosti ni bilo mogoče dokazati. Končno je bil referat zavrnjen še z vprašanjem: »Ali je gledališču možno postavljati zahteve in na osnovi katerih principov lahko to sto-rimo?« Avtor referata se je v odgovoru oprl na novo neargumentirano trditev, da je gledališče samo družbena oblika, da je zašlo na periferijo umetnosti. S tem pa se je vsaj zaenkrat še ne moremo stri-njati. In prav na koncu še protiteza Slo-bodana Novakovida iz beograjske Mladosti: »Filozofi so šli v gledališče. Morali bodo iti ven.«
Bolj   plodne   so   bile   diskusije   po   po-sameznih   predstavah.   Tu  je   prišlo   naj-
Poljsko zabavno gle-dališče »Cytryna« iz Lodza je naletelo pri gledavcih na najbolj spontano odobravanje. Prizor s pevske točke. Foto: M. Colič.
bolj do izraza zanimanje študentov pred-vsem za sodobna gledališka dela, za ak-tualno satiro. Tu pa se je tudi najbolj pokazalo prijateljstvo med študenti raz-ličnih držav. Poljski študentje so na pri-mer osmešili nekatere pojave pri njih doma, pa ni nikomur z Zapada niti na misel prišlo, da bi to izrabljal. Podobno je bilo ob zelo jedki satiri beograjskega kabareta »Komarac«. Pokazalo se je tudi zanimanje študentov za takoimenovana »gledališča absurda«. V celoti so se temu posvetili študentje iz Leedsa. Po diskusiji: — gledališče absurda zato, ker se zgodba odvija v neki absurdni situa-ciji. Odmik od realizma? Simboli.
Najbolj simpatični, najbolj zanimivi, najboljši
Študentovsko satirično gledališče »Cy-tryna« iz Lodža je izvedlo vrsto vsak-danjih scen pod naslovom »Pegasti dan«. Vsebina nekaterih ni bila vezana na nek določen kraj niti na državo, v drugih pa so nam prikazali specifično podobo svo-je dežele. Od toplih ilustriranih šansonov do sijajnega prizora ljubezni ptic, ki so ga izvedli z žvižganjem in svojevrstno mimiko. To niti ni bila satira, to so bile
samo razgrnjene tiste drobne vsakdanje stvari, ki jih drugače ne opazimo. Polj-ska skupina je nastopila homogeno, izra-zila se je jasna in sigurna režijska kon-cepcija. Publika pa ni nživala samo za-radi homogenosti, šarma in odlične vigra-nosti izvajavcev ter vzornih tehničnih kvalitet, temveč tudi zaradi dejstva, da za vsem tem stoji edinstveno dojemanje sveta.
Gledališče »Ctryna« je pred dvema le-toma osnovala skupina študentov medi-cine. So predvsem gledališče »malih form« in jih zanima predvsem satira, tako sa-tira preteklosti kot sodobnosti. Sodeluje-jo tudi s skupino mladih pesnikov in pi-sateljev in igrajo predvsem njihova ori-ginalna dela. To je veder program, poln humorja, pesmi, mladosti, lirike in opti-mizma.
Najzanimivejša predstava festivala je bila komedija »Stroj za slone« v izvedbi skupine iz Catanije. To pa predvsem za-to, ker je bila to nova oblika eksperi-menta v gledališču in ker so italijanski igravci zaigrali res odlično. To je bila simbolična    komedija    o    konfliktu    med
znašlo v družbi velikega števila profesio-nalnih gledališč, zato poskušajo ustvariti specifični, za študente karakteristični re-pertoar in moderen scenski izraz, ki se ogiblje modernističnih klišejev. Reperto-ar obsega takoimenovano gledališče ab-surda, napredno angažirano literaturo in neznano zgodovinsko ostalino. Tako se med drugim izvedli tudi delo neznanega dubrovniškega   avtorja   iz   XVIII. stoletja.
S predstavo, ki so jo izvedli v Zagrebu, so osvojili prvo mesto že na letošnjem mednarodnem festivalu študentovskih gledališč v Erlangenu.
Izvajali so Brecht-Palitzschevo priredbo stare kitajske komedije neznanega av-torja »Dan velikega modreca Wuja«. Pred-stava je bila režijsko tako izdelana in igravsko tako popolna, da bi lahko tek-movala s katerimkoli profesionalnim gledališčem. Zato je gledavce tudi naj-bolj navdušila.
Izjave
Paul Danblon,  upravnik  Jeune Theatre de   1'ULB   iz   Bruslja   in   predsednik   Ev-
uglednimi meščani Mesta Mesta in osta-limi prebivavci. Res, večina gledavcev besedila ni razumela, niti ni mogla po-polnoma doumeti simbolov zaradi njiho-ve specifične vloge, zelo pa je bilo očitno vzdušje predstave. Značilne maske, glasba in scena so pomagale pri izvedbi groz-ljive situacije.
Centro Sperimentale di Prosa obstoji že štiri leta. Da se je lahko uvrstil v uni-verzitetno življenje, je moral premagati mnoge odpore splošne in družbene na-rave. Pa tudi na splošno je gledališka situacija v Italiji zelo kočljiva in je zelo malo stalnih gledališč, potujoče skupine pa naglo propadajo. CSdP je moral ustva-riti lastno gledališko politiko, ki je stala nasproti fašistom in drugim rakcionar-nim skupinam, ki zaradi nezanimanja študentov svobodno izmenjujejo svoje predstavnike v univerzitetni upravi.
Avtor izvedenega teksta Gaetano Marcel-lino je študent fakultete v Cataniji. S svojimi deli, liki in z značilno atmosfero se bori za simbolično gledališče, ki hoče današnje življenje ločiti od večnih idealov.
Stvidiobuhne an der Universitat Ham-burg je ustanovila skupina študentov pred štirimi leti kot drugo študentovsko skupino   v   Hamburgu.   V   mestu   se   je
ropskega študentovskega gledališkega zdru-ženja (ESTU): »Festival je bil zelo dobro organiziran, kar ni vedno slučaj. Atmos-fera je bila zelo zelo prijateljska. Po-sebna prednost Zagreba pred zapadnimi državami je možnost srečanja s študen-tovskimi gledalisči vzhodnih držav ...
Tomasy Pertoski, direktor STS »Cytry-na«: »Počaščeni smo in nenavadno zado-voljni, da smo bili povabljeni na ta fe-stival. Za nas so bila posebno važna sre-čanja v festivalskem klubu, saj na njih nismo razpravljali samo o umetniških problemih, ampak o problemih naših dr-žav nasploh. Tudi v tem je velika pred-nost festivala — spoznavanje, zbliževanje in izmenjava mišljenja mladih.«
Gaetano Marcellino: član Centro Spe-rimantale di Prosa iz Catanije in avtor izvedene komedije »Stroj za slone«: »Od samega repertoarja smo pričakovali ne-kaj več in mislim, da ni popolnoma v soglasju z idejo in temo kot zelo mode-ren in angažiran. Pogoji v Jugoslaviji kot nevtralni in neangažirani državi so zelo ugodni za širše mednarodne stike in izmenjavo mišljenj o kulturnem delu.«
Svet br ez čustva
Kozakovi »Dialogi« so se zaključili, zadnje besede so izzvenele in nastopil je čas, ko se vsak zase zatopi v svoje mi-sli in skuša v sebi razčleniti, kaj je od-nesel s seboj.
V spominu je ostal mračen in sovra-žen svet Stalina. Svet nenehnih spletk in zahrbtnih intrig, med katerimi izgubljeno blodi razum. Išče izhod iz iz njih, dokler slednjič ne prizna svojega poraza, ko se ves obupan in zmeden uja-me v lastno zanko. Družba je postala abstrakten pojem in njeni cilji sveti. Ab-soluten ukaz vsakomur. Posameznik je izginil, njegovo življenje je postalo brez-predmetno in njegova hotenja in misli se morajo ukloniti absolutnemu smotru. Vsaka misel, vsako samostojno dejanje, ki se ne sklada s tem smotrom, je upor zoper   družbo.   Obsojeno   je   vnaprej   kot
nevarno in diskvalificirano v svojem mo-ralnem pomenu. Tu je propadel vsakršen * humanizem; v svetu abstraktne družbe, absulitizirane nad vsem, je postal ne-smiseln, nepotreben. Ljudje, ki edini še lahko delujejo, so oropani slehernega čustva, njihove etične kategorije so le na-silje in uspeh. In edino, kar jih pokoplje, so njihova čustva. Kajti ta jim nareku-jejo dejanja, drugačna od družbenega smotra in jih s tem potisnejo v večno zanko: upor zoper družbo. Drugi ljudje lahko edino obstajajo. Ker imajo čustva, so oropani dejanj. Njihov najvišji cilj je trpeti, nenehno odkrivati zlo v samem sebi, spoznati popolen brezup. Dejanja, čeprav jim priznavajo določeno moralno vrednoto, so zanje nesmiselna, obsojena na propad. Ljudje, ki so ohranili svoje ideale in ki skušajo s svojimi dejanji preobražati svet, pa lahko samo spozna-vajo svojo nemoč. Njihova dejanja, po-rojena iz globoke moralne prizadetosti, se sprevržejo v svoj absurd: v nemoralna dejanja, ki so naperjena v uničenje družbe .Ostanejo zmedeni in nerazumljivi sami sebi s tragično označbo blazneža. Med vsemi temi ljudmi ostajajo skepti-ki. Ljudje, ki ne verujejo v nič in ki so jim čustva ostala prav tako tuja. Pripra-vljeni so delovati, toda le zaradi samih sebe. Iščejo izhod iz brezupa, ki se jim upira, ker pomeni propad. Toda iščejo ga povsem egoistično, zgolj zase. Drugi jih ne brigajo. A v svojem egoizmu ostanejo lahko le na sredi poti. V svetu, ki jih obdaja, so vsi izhodi zaprti. Zato so po-trebne odločitve. Da si odpro vrata ali da ostanejo tam, kjer so. Egoizem jim ne dovoljuje ne enega ne drugega. Tako se znajdejo spet na začetku, v nevednosti. Ostane le večen, nezaključen krog.
V »Dialogih« je izločeno vsako dejanje kot izraz človekovih občutkov. Ostalo je zgolj hladno virtuozno razumsko razglab-ljanje, ki kljub vsemu prizadevanju igral-skega ansambla in dokaj življenjskemu dialogu ni moglo čustveno globlje priza-def gledalca. Osebe so tipizirane in za-radi tega neživljenske. Ostajajo instru-menti — mikrofoni, preko katerih razvi-ja avtor svoje misli. Glavna vrednost »Dialogov«, ki bi bila lahko v njihovi aktualriosti, se je izgubila. Danes niso več, ali vsaj ne več dovolj aktualni. Problemi stalinističnega obdobja so na današnji stopnji razvoja že več ali manj razčiščeni. Gledalca navdušijo tako le še duhoviti miselni preobrati in pa doslednost in poštenost, s katerima obravnava avtor svoj problem. Igra je bila v glavnem dobra, vendar na nekaterih mestih pre-več krčevita, kar velja zlasti za Kosmača. Režija in mizanscena sta v okviru danih možnosti zadovoljili.                  Ingo Paš
Od večera dojutra
Ob pesmih  Nika  Grafenauerja
Preko poletja je prišla v izložbe nažih knjigarn tudi drobna knjižica pesmi Nika Grafenauerja z naslovom »Večer pred praznikom«. Pesmi so take, kakor jih na-kazuje naslov: brez svečane patetike, na prvi videz brez vsakih velikih pretenzij, z bogatimi metaforami in ekspresioni-stično obarvanim jezikom. To je zbirka, ki ni bila presenečenje, nasprotno — pri-čakovali smo jo, saj se nam zdi v današ-njih okoliščinah pesniška zbirka nujna potrditev uspešnega prodora v literarne revije. Tako je bilo tudi pri tem, naj-mlajšem avtorju pesniških zbirk, ki so pri nas v zadnjem času izšle.
Lira — skupen naslov prvega razdelka v zbirki — resnično ponazarja vso než-čutnost, prizadevanja, ki jih je pesnik str-nil v te drobne pesmi. Obiskovavci parka ljubkujejo noč, pesnik si želi biti ljubko-van z nežnimi ustnami dneva in čaka, da se v njem okrne najtišje vlakno spomina. V jesenske pejsaže je znal vliti tiste zna-čilne barve, ki v prehodnem času tako vplivajo na bitje občutljivega človeka. V tej krajini je Pesnik, njegova duša pokle-ka pred nočmi jeseni.
Ljubezen do zemlje je prešla vse meje. Mehkoba raste v pesniku, občuti poletje poslednji kanec krvi poje v njem. Zato je tudi dal naslov drugemu razdelku Zore-nje. Drobne lirične impresije. Cim bliže vsemu tistemu, kar bije v njem. Ne bežati od ničesar, kar je okoli njega. Zravnati se s svetom, zaživeti z njim.
Korak naprej je šel pesnik v nasled-njem razdelku: Večeri so moja uteha. Tu doživi s svetom prvi razkol. Tu ni življe-nje več slast in glava je razbolena od pes-mi. Kljub temu, da ga nekaj vleče in sili v samoto, občuti vso njeno grozo. Očetova hiša je prazna, očeta ni več. Ta ciklus je tematsko nenaden prehod v primerjavi s prejšnjima. še je toplina, še so besede nežnosti, vendar le s strani pesnika. Vsa toplina, nežnost je bila zavrnjena in pes-nik je pognan v drugo skrajnost. V obu-pu S8 obrača k svojim prijateljem. Le z njihovo pomočjo bo našel izhod iz depre-sije.
Do konca slede .še razdelki: Obredi, Sa-mota, Pomlad in odsevi. V teh pesmih ni avtor več toliko prizadet ob stvareh, ki ga obdajaio. Zato so nekatere le dobri, vča-sih celo izvrstni opisi narave, določenega časa, trenutka, vendar brez Pesnika. Ga najdeš samo v metaforah, lepih prispodo-bah? Vcasih le rahlo zaslutiš njegov ko-rak, ohlajeno stopinjo. Več nam ni zapu-stil,. Vendar — umaknil se je sam.
Le v zadnjem razdelku Pomlad in od-sevi se pesnik spet vrne v svoj prejšnji svet. Vendar ta svet ni več popolnoma tak kot je bil: s trpljenjera je okrvavlje-na duša in rane so črno ozvezdje bridko-sti. Močan, pretresljiv je Spev odhoda.
Kljub temu, da je to Grafenauerjeva prva knjiga, ne kaže nikakršnih začetni-ških napak. Njegova lirika je zrela, izobli-kovana, samosvoja.            Joje prešeren
Letošnjo sezono bo Drama otvorila z briljantno študijo Johna Osborna — s starim upornikom Martinom Luthrom. (Prevod Mila Golob).
Luther, prvi resnični protestant, pošten in neustrašen kritik visoke cerkvene hipokracije, je pri vsem tem čisto navaden menih. Vstopi v Avguštinski red, kjer se ga kasneje polaste različni dvomi, ves čas pa je prezaposlen z lastnim zdravjem. Ne začudi nas samo njegov brezkom-promisen napad proti zlorabi odpustkov in popolnemu odklonu od ver-skih dogem; osupne nas dejstvo, da Luther svojega upora in svojih naukov ni naslonil na kmečko ljudstvo. čisto enostavno — ustrašil se je posledic, ki ga je sprožila njegova misel. Uspelo mu je spraviti svet iz tečajev, ni ga pa znal uravnati nazaj.
Igra vsebuje veliko različnih razprav in zanimivih polemik. Konflikt, značaji in predrzni dialogi, vse to se veže v celoto, v kateri je Osborn pravzaprav pokazal na modernega človeka ujetega v Jasten strah in ne-zmožnost.
Avtorja Johna Osborna poznamo predvsem po njegovi, morda zanj najbolj značilni drami Ozri se v gnevu, ki smo jo v sezoni 1959-60 videll tudi pri nas. Poleg te in Martina Luthra je napisal še dve igri. Inatertainer na posebno željo Sipa Lowrenca Oliviera ter svojo prvo dramo George Dillon z originalnim naslovom Nagrobni napis Georga Dillona skupaj z Anthony Creighton.
Osbornov slog je privlačen, vseskozi zanimiv in napet. Junaki njegovih dram so obrazi trpke resnice življenja.
Premiera Martina Luthra bo 5. oktobra v režiji Franceta Jamnika. Naslovno vlogo igra Jurij Souček.
Bravec, bralec ali-čitatelj
Spet smo Slovenci sredi črkarske pravde. In nič še ne kaže, da bi jo v doglednem~času končali. Izzvali sta jo dve drobni črki — v in 1, ki sta pri-nesli zmedo in razburjenje v slovenske duhove. Bomo bravci ali bralci, igrav-ci ali igralci. Zdaj naj bi bil karkoli hočeš, nihče te ne sili, da bereš in si bravec in prav tako ne, da si bralec. Ko boš oba načina lahko gledal iz di-stance, se boš odločil, kaj boš, katera oblika ti je simpatičnejša. To je bil rezultat pravopisne kampanje. Bomo izvedli referendum, Ijudsko glasova-nje? Bomo trdili: »Moj stari oče je pi-sal 1, moj oče je pisal 1, tudi jaz bom pisal 1«? Pri takem dokazovanju bomo prav lahko vrgli med staro šaro 30.000 izvodov Pravopisa 1962 po prodajni ceni 5.000 dinarjev za komad in sesta-vili novo pravopisno komisijo, ki bo našla salomonsko rešitev. Bomo takrat pisali tudi brilec, klalec, delalec? Ne? Cemu vendar tendenca po enotnosti!
0B ROB PRAVOPISNI VOJNI
Novi pravopis je po mnenju mnogih strokovnjakov in nestrokovnjakov pri-nesel strahotno zmedo. Piše se prebi-vavstvo, pa letavstvo; ustvarjavec, pa ustvarjalen, ustvarjalnost. Pa vendar ima pravopis tudi uvod, ki ga je do-bro prebrati. Ne najdejo se tudi redki, ki mislijo, da je končno tudi pri nas prišjel čas, ko bomo »pisali tako, kakor govorili«. Oni so proti novemu pravo-pisu z motivacijo, češ zakaj potem ne pišemo tudi vov namesto vol. Nekdo je celo v časopisu razglašal, da dokler bo bral, bo bralec, ko bo pa brav, bo pa bravec. Res, sveta preprostost.
Nekoliko čudno je samo to, da v množici pravopisnih člankov, ki smo jih preko počitnic lahko prebrali, ni bilo niti enega, ki bi branil novi pra-vopis. Razen seveda odgovor uredni-ka, sestavljavca Pravopisa. Problem so skušali reševati znanstveno, pa tudi z vsemi mogočimi ostalimi argumenti. Je res bravec ali bralec načelno vpra-šanje? Izjasnimo «e najprej, ali ima-mo kaj proti pravopisni komisiji sami in šele potem pišimo proti Pravopisu. Ali ni tudi to načelno vprašanje? In sploh, koliko lahko v našem primeru povezujemo obe stvari?
Slovenski slavisti so na svojem red-nem letnem posvetovanju na Bledu
baje »po dramatičnem razpravljanju« našli zasilno rešitev. Kdo more reči, da je niso našli samo zato, ker so bili takega razpravljanja kratkomalo siti. Končno pa le niso sarno slavisti odgovorni za to ali bomo bravci ali bralci.
SAZU bo sklicala sestanek, na kate-rem bodo to vprašanje dokončno re-šili. Vendar poglejmo najprej, če je sploh rešljivo v mejah Pravopisa 1962. V takih okoliščinah bi bila edina reši-tev — vrnitev k Pravopisu 1950. Na kompromisno rešitev je malo dvoma, da bo sedanja pravopisna komisija pristala, ker ve, da bi to peljalo še v večjo zmedo.
Končno pa: tudi Pravopis 1950 in tudi ostali pravopisi niso bili manj zamotani od letošnjega. Samo tiste pisave smo bili navajeni, te pa bi se šele morali. Zato pa zdaj iščemo pre-pir in odklanjanja za vsako ceno.
Jože Prešeren
Pesem študentskih delovnih brigad je bila letos bolj živahna in bolj glasna kot kdajkoli poprej. študentske delovne brigade so jo pone-sle na gradbišče avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti v idilično pokrajino šumadije, na obalo modrega Jadrana v Ankaranu, kjer smo pričeli graditi novi študentski rekreacijski cen-ter, med bolj ali manj prazne stanovanjske blo-ke v študentskem naselju v Ljubljani, na va-love tople Krke v sončni Dolenjski in v središče Prlekije ob leni ščavnici.
•
Zares lahko rečemo, da smo dostojno pro-slavili 20-letnico mladinskih delovnih brigad. Študentje ljubljanske univerze in ostalih viso-košolskih zavodov so letos dali 6 brigad. Dve od njih, to je brigadi »Pohorski heroji« in »Fran-ce Rozman-Stane« sta v četrti izmeni, od 15. jul. do 15.avg. sodelovali pri gradnji avtomobilske ceste, prva v Lapovem, druga v Laništu. Sestav obeh brigad je večini že znan. Študentje strojne
fakultete in študentke višje šole za medicinske sestre v že tradicionalni povezavi formirajo bri-gado »Pohorski heroji«. Brigada je bila letos najboljša v svoji izmeni. Dobila je vsa najvišja možna priznanja. Bila je dvakrat udarna, dva-krat odlikovana s specialno pohvalo in osvojila zlato plaketo ob 20. obletnici mladinskih delov-nih brigad. Poleg izredno visokega mesečnega presežka norme je brigada vzorno organizirala vse oblike dejavnosti izven delovišča. Več štu-dentov je v brigadi opravilo nekaj izpitov. S tem je bila omogočena udeležba v brigadi tudi tistim, ki niso imeli študijskih pogojev. Pro-fesorji, ki so obiskali brigado, so bili z znanjem in pa z uspehi brigade zelo zadovoljni.
#
Brigada »France Rozman-Stane« je bila se-stavljena iz študentov vseh ostalih fakultet ter nekaj predstavnikov višjih šol. V drugi dekadi se ji je priključila skupina zamejskih Sloven-cev iz Trsta in Gorice. To je bil prvi primer, da
so zamejski Slovenci sodelovali na zvezni de-lovni akciji. Vsega jih je bilo 21, v glavnem dijaki ter nekaj študentov, vsi pa so bili člani napredne organizacije Mladinska iniciativa. V brigadi so bili zelo zadovoljni in so mnogo pri-pomogli k njenemu končnemu uspehu. Brigada je bila v celoti dvakrat udarna, enkrat pohva-ljena in enkrat specialno pohvaljena. Glavni štab jo je odlikoval s srebrno plaketo.
•
Na gradbišču novega študentskega tabora v Ankaranu sta prav tako delali dve brigadi. V juliju je delo začela brigada »Boris Kidrič« s 86 brigadirji z vseh visokošolskih zavodov v Ljubljani. Če upoštevamo dejstvo, da je letoš-nja akcija v Ankaranu predstavljala prvo veliko delovno akcijo izključno v organi-zaciji univerzitetnega odbora ZŠJ, lahko rečemo, da je brigada kljub nckaterim trenjem preizkušnjo dobro prestala. Ob zadovoljivem delovnem učinku je brigada- zadovoljila tudi pri delu na ostalih področjih in jo je UO ZŠJ ob koncu proglasil za dvakrat udarno in enkrat po-
hvaljeno. V avgustu je na istem delovišču delala brigada »Tone Tomšič« z 89 brigadirji. Končali so temelje in začeli z gradnjo stavbe — bodočega središča novega študentskega tabora. Brigada je bila dvakrat udarna, enkrnt pohvaljena in en-krat specialno pohvaljena.
• •
...Ko smo prvič obiskali delovišče v Anka-ranu, za vse brigadirje niti ni bilo prostora na ozki ječmenovi njivi, kjer naj bi stala nova stavba študentskega tabora. Drug drugemu so bili v napoto, pa tudi orodja je bilo prvi dan skoraj premalo — vsaj primernega.
Zvedeli smo, da so v naslednjih dneh nale-teli na sloj laporja. Zbali smo se že, da letošnja obveza na tem gradbišču ne bo izpolnjena.
Proti koncu julija smo zopet obiskali »ki-dričevce«. Nikjer ni bilo sledu nereda na delo-višču, ki bi kvaril delovni učinek. Delali so s tako vnemo, da so svojim naslednikom bri-gadirjem ŠDB »Tone Tomšič«  predali  deloviš-
če, kljub vsem težavam prvih dni, skoraj tako kot je bilo v delovnem načrtu.
Brigadirji avgustovske izmene pa so preko-sili same sebe. Na gradbišču so bili tudi po ves dan, toda nalogo so izpolnili.
Prvič so študentje na akciji res delali nepo-sredno za sebe in za generacije bodočih študen-tov. Gradili so svoj novi tabor. Pri tem niso razočarali. Zavedali so se svoje odgovorne na-loge.
Poleg dela niso zanemarjali ostalih podro-eij brigadirskega življenja. S svojo vedrino so bili najboljši tovariši ostalim študentom, ki so letovali v taboru.
Največje delovno priznanje, ki so ga (poleg udarniških značk) prejeli za požrtvovalno delo pa bo nov tabor, ki jih bo trajno in tudi vse nas spominjal na opravljeno delo.
V Študentskem naselju v Ljubljani je delov-na akcija med počitnicami takorekoč že tra-dicionalna. Organizator, to je študentski svet, si je že v prejšnjih letih pridobil mnogo korist nih izkušenj. Več težav pa je imel z zbiranjem brigadirjev, posebno še za avgustovsko izmeno, ko je moral poklicati na pomoč srednješolsko in delavsko mladino iz Maribora. V obeh mesecih sta brigadi delali pod zastavo ŠDB »Srečko Ko-sovel«. Delavska in srednješolska mladina iz Maribora se je v celoti vživela v študentsko okolje in je s te strani takšno sodelovanje brez dvoma zelo koristno. Brigadi sta urejevali oko-lico blokov in travne nasade ter zgradili nekaj novih poti in športna igrišča za odbojko, roko-met in košarko s krajšimi atletskimi stezami.
Investitor je bila univerza. študentski svet ŠN je obe brigadi proglasil za dvakrat udarni, jima podelil posebno pohvalo in plaketo ob 20. obletnici mladinskih delovnih brigad.
Okrajnih akcij so se udeležili tudi študentje, člani novomeškega in prleškega študentskega kluba. Poleg tega je nekaj študentov sodelovalo kot strokovni in vodstveni kader na ostalih delovnih akcijah v Sloveniji. Vseh mladinskih delovnih akcij se je letos udeležilo 518 študen-tov ljubljanskih visokošolskih zavodov.
Tekst: Franček Lasbaher Marjan Kopecky
•
Foto: Joco Žnidaršič Franček Lasbaher
STUDENTJE GRADIJO
Počitnice posebne sorte
NA TEMO:
AKADEMIK POTUJE
— To leto je bilo izredno, — pripoveduje Peter Toš, predsednik štu-dentovskega    kulturnoumetniškega    društva    Akademik.    število    turnej je bilo v tem letu večje kot katerokoli sezono doslej. S tako velikim šte-vilom turnej in gostovanj se ne more pohvaliti nobeno amatersko dru-štvo pri nas.
—  Nismo gostovali samo v inozemstvu. Naše skupine so nastopale tudi v naših bratskih republikah. Letos smo imeli kar tri taka gostovanja.
—  Mednarodni publiki smo se predstavili z naslednjimi skupinami: APZ »Tone Tomšič« je nastopal v Zahodni Nemčiji, AFS »France Ma-rolt« je s svojimi nastopi navduševal holandsko publiko, Primorski aka-demski zbor je pel v Italiji na jubilejnem tekmovanju v Arezzu, v Italiji so nastopili tudi člani AFS »France Marolt«, Akademski jazz orkester pa je igral na svetovnem mladinskem festivalu v Helsinkiju.
—  O načrtih za nadaljnje delo bi lahko veliko gdvoril. Pred nami je velika turneja v Egipt in še nekatere afriške države. Za to turnejo je potrebno veliko priprav, ki niso samo organizacijskega značaja. Vseka-kor pa se bomo v okviru prireditev ob tednu novinca znova predstavili svoji — študentski publiki.
nega.   Ritem,    izrazna   moč...   Poslušatl
Jugoslovane in spoznati jih, je eno in isto.«
Arezzo ne bo pozabljen
Primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec« je med počitnicami dosegel uspehe, ki so prodrli v široko kulturno javnost. Na polifoničnem jubilejnem tek-movanju v Arezzu (Jtalija) je vzbudil s svojim odličnim uspehom pozornost šte-vilnih ljubiteljev glasbe, s svojim izva-janjem je prodrl na strani strokovnih publikacij in časopisov in (ne nazadnje): njegov uspeh je uspeh študentovske kul-
skupinah. Vodopivci so nastopili v dveh, t. j. skupini za moške zbore in skupini za folklorno petje.
— da so v kategoriji moški zbori zased-li tretje mesto, takoj za španskim Esso iz San Sebastiana, včetrtl kategoriji (narodne pesmi) pa odlično peto mesto. Razlika v točkah med prvimi petimi mesti je samo za štiri točke.
»Vrstili so se intervjuji za rimsko te-levizijo in radio«, je povedal tov. Demšar. »Uspeha na tekmovanju ne bomo pozabili.
Helsinki od blizu
Svetovni mladinski festival v Helsin-kiju je sprejel jazz orkester SKUD-a Akademika »Ad hoc« z odprtimi rokami. V konkurenci so med mladinskimi or-kestri zasedli prvo mesto (zlato medaljo in diplomo), Janez Gregorc, pianist v or-kestru, avtor in aranžer skladb, pa je do-bil še posebno diplomo.
»Orkester je občinstvo pritegnil s svojo vigranostjo. Mislim, da smo se zlili v ce-loto«, je dejal Janez Gregorc, ki je letos dokončal študij kompozicije na Ijubljan-ski akademiji za glasbo.
»Bi lahko povedal nekaj besed o nasto-pih v Helsinkiju?«
»Nastopili smo na konkurzu, kjer smo dosegli prvo mesto. To je bil takoimerib-vani »uradni« del nastopov. Igrali smo vsak večer, včasih tudi po dvakrat na dan. Zve-čer smo igrali na mednarodnih koncer-tih, na katere so povabili po tri ali štiri orkestre. Zadnji večer pa smo igrali v Klubu prijateljev Jugoslavije, kjer smo bili prisrčno sprejeti.«
»Igrali smo tudi na plesu kozmonavtov«, .je povedal solist v orkestru Matvež Str-lič, »ki se ga je udeležil tudi Gagarin. Na splošno pa: bilo je veliko srečanj z mladiml jazz glasbeniki iz drugih držav In srečanja na večernih koncertih so bila
ture. Da bi zvedeli kaj več o tem dogod-ku, smo povabili dirigenta zbora tov. Bra-neta Demšarja na krajši nevezan razgo-vor in izvedeli:
—  da je bilo to tekmovanje 10. po vr-sti in da je bilo jubilejnega značaja. Tek-movanja   prireja   vsako    leto   Assozione amici  della musica  iz Arezza. V desetih letih je tu nastopalo   preko   200   zborov. Letos   so   se    zbrali    zmagovalni   zbori. Vodopivci so na tem fekmovanju zmagali leta  1958   v   kategoriji   narodnih   pesmi. Letos je nastopilo 52 zborov iz 12 držav.
—   da   so   člani   Primorskega   akadem-skega   zbora    »Vinko    Vodopivec«   vadili avgusta tri tedne po   šest   ur   na   dan v internatu  za  vzgojo   glasbene   mladine   v Šiški.
—  da so tekmovanja v Arezzu v štirih
Hkrati nam je to tekmovanje velika vzpo-buda za v prihodnje.«
Ko so se pevci vračali v domovino, so zapeli še v Trstu. Poglejmo, kaj je zapi-sala tržaška kritika:
»Da prihaja zbor »Vinko Vodopivec« med nas z legitimacijo odličnega zbora, ni bila skrivnost za nikogar. Ves italijanski in evropski tisk je pred dnevi pisal o zboru »V. Vodopivec« kot o zboru vse-stranskih kvalitet... Zbor »Vinko Vodo-pivec« razpolaga z zelo dobrimi glasovi, ki se zlivajo v krasno harmonično celoto, oplemeniteno z vzgledno pevsko disciplino. Pod sposobno roko dirigenta Braneta Demšarja dosega tako v pianissimih kakor v fortih, pa tudi v prehodih čudovite učinke, vedno skladne z vsebino in zna-čajem pesmi... Polifonska glasba zahteva veliko kultiviranost in brezhibno izenače-nost posameznih glasovnih skupin naših gostov v Arezzu... dokazuje, da so ji po-polnoma dorasli.«
In na drugem mestu  (La  nazione,  Fi-rence): »Jugoslovani so nekaj čisto poseb-
v znamenju prijateljstva. Veseli smo na> šega uspeha, ki je velika vzpodbuda za nadaljnje delo, posebno še zato, ker je orkester star komaj leto dni. Od pred-hodnika, Akademskega plesnega orke-stra, se loči po tem, da ima izrazito kon-certni značaj.«
»Na kakšen odziv je naletel vaš uspeh med publiko?«
»Lahko trdim, da so bili presenečeni«, je povzel Janez Gregorc. O nas se je raz-pisala celo francoska strokovna revija. Jugoslovani smo s svojim orkestrom po-kazali nek poseben jazz. Priznanje nam je med drugimi izrekel tudi urednik re-vije »Hazz magazine« Frank Tenot, ki je ugotovil, da imamo posebno barvo igra-nja. Frank Tenot je bil član mednarodne žirije, ki je ocenjevala nastopajoče.«
»Načrti za novo šolsko leto?«
»Kot  ostale  skupine  tudi   mi  to  jesen odidemo v Egipt. Se prej pa bomo reali-zirali koncert v okviru študentskih prire- * ditev v naselju in pa koncert v Filharmo niji.«
»In še vprašanje mimogrede. Precej so govorili in pisali o izgredih domače mla-
bijačih festivala. Sovjetski pesnk Jevtu-šenko je napisal o njih pesem, kjer jih obsoja in imenuje fašiste. Bi lahko pove-dal nekaj o tem?«
»Nekega večera sem bil v množici, fei se je pomikala proti centru in vpila. Gle-da1 sem obraze in povedati moram, da so bili to fantje, ki niso imeli niti dvajset let. Na udeležence festivala to ni bistveno vplivalo. To so bili huligani, ki sami niso vedeli, zakaj in proti komu kričijo.«
Pesmi so se vrstile v nedogled
APZ Tone Tomšič se je udeližil študen-tovskega festivala »Musictage« v Zahodni Nemčiji. Objavljamo nekaj odlomkov iz poročila o turneji:
»Po šestkratnem prestopanju in zato z dveurno zamudo smo prispeli v Tiibin-gen. Sprejel nas je le dež. Predsednik odbora je šel iskat univerzo in se po eni uri vrnil z organizatorjem. Ko smo pove-čerjali, smo že odhiteli v dvorano univer-ze, da smo prisostvovali prvemu kon-certu tega festivala... Drugi dan smo imeli v 40 kilometrov oddaljenem Stut-gartu polovico koncerta z Munsterskim zborom. V glavnem smo bili le publika drug drugemu, a je za začetek bilo še kar v redu. Kvaliteta našega zbora tokrat res ni bila najboljša, čeprav ga je kritika kljub vsemu zelo pohvalila. V mogočnem gradu mesta smo preizkusili akiustiko dvorišča, ki nam je nato v soboto slu-žilo za koncertno dvorano... Drugi dan smo imeli dopoldne vaje, nato pa smo si v Deridingenu ogledali cerkev, v kateri je nekoč Trubar kar dvajset let maševal. še domača pesem pred njegovo spomin-sko ploščo, nato je sledilo kosilo in spet vaje... Končno je napočil čas, ko bomo pred pravo publiko pokazali, kaj znamo in zmoremo. »Serenada v mesečini« so imenovali nastop, ki je bil v soboto na grajskem dvorišču. Hladen aplavz, ki je spremljal izvajanje orkestra, ki je bil pred nami, nas je malo prestrašil. Orga-nizator nam je pred nasotpom povedal, da imamo zadnjo besedo, češ konec do ber — vse dobro In tako je tudi bilo. že po prvi pesmi se je množica 2000 ljudi premaknila, potem pa je vzvalovila in zahtevala še in še... Zjutraj pa so bili navali na časopise. Kritika je bila pre-polna pohvalnih besed za zbor kot celoto, soliste, prav posebno pa še za mladega dirigenta, ki je, kot so pravili, zapel z zborom tako, da so vse razumeli. Zvečer smo bili gostje tubingenškega šefa kul-ture..
Nedelja je bila začetek kulturnega tedna Duisburga. Povabili so nas, da bi zapeli nekaj pesmi na otvoritvi. Teh nekaj pe-smi se je zavleklo v nedogled ...
Nihče ni vedel, da bo prav koncert v DUsseldorfu najlepši koncert turneje. Po-slušalo nas je ogromno študentov vseh ras in narodnosti in vsakemu je ugajala kakšna pesem, tako da bi lahko kar vse ponavljali.
Zgled za mnoge
Maroltovci so odšli na turnejo v Holan-dijo. »Imeli smo veliko priprav. Lahko rečemo, da so bile priprave tudi nastopi v Makedoniji, kjer smo bili zelo lepo spre-jeti«, je povedala Marjana Možina. Ven-dar AFS »France Marolt« ni ostala samo pri nastopih v Makedoniji in Bosni. Z velikim uspehom so gostovali tudi širom Slovenije .. .'¦<
V začetku julija Je lmel Ankaran kaj zanimive goste. Na plošči pred hotelom Turist so vadili maroltovci, dnevno 5 do 6 ur. Sredi julija pa so se, po velikem številu vaj, odpeljali na Holandsko, kamor jih je povabila skupina holandskih fol-kloristov. Obiskali so Rotterdam, Amster-dam, Goudo, Boskoop, Dorn in Den Haag. V   Goudi   so   imeli   nastop   za   televizijo.
»Festival se je  imenoval Evropa  pleše.
Povabljene so bile tudi druge skupine. Skupine so nastopale po vsej deželi, v Goudi pa so se sešle... Vtisov je bilo veliko, povsod so nas prisrčno sprejeli... Bili smo tudi na sprejemu pri županu Rotterdama...«
AFS »France Marolt« praznuje letos pet-najstletnico obstoja. V kratkem se bodo zopet predstavili v Ljubljani, kjer bodo nastopali v okviru Tedna novincev. Tudi njih čaka turneja po Afriki.
To so bili bežni razgovori o posebnih počitnicah nekaterih skupin ŠKUD Aka-demik Vendar pa, ob vsem tem, kar o njih pišemo, velja eno: slišati jih in vi-deti jih
Peter Breščak
STUDENTJt S TUJIH OBAL
Vse tuje študente, id prihajajo na štu-dij v razne univerzitetne centre in med njimi tudi v Ljubljano, razporeja komi-sija za kulturne stike s tujino pri ZIS v Beogradu, in sicer na tak način, da si predhodno zagotovi za vsako šolsko Ieto določeno število posteljnega fonda v spo-razumu z univerzitetnimi centri. V ta na-men je komisija v letu 1961 prispevala v sklad za izgradnjo študentovskih stano-vanj pri univerzi za 50 postelj znesek 35 milijonov. Tudi za leto 1962 bo komisija prispevala po dosedanjih zagotovilih sred-stva za novih 50 postelj.
Večina tujih študentov je štipendira-nih: 59 jih štipendira komisija za kultur-ne stike, 10 SZDLJ in enega Litostroj. Komisija za kulturne stike štipendira 3 iz Alžirije, enega iz Bolgarije, 14 iz Gane, 2 iz Indije, 19 iz Indonezije, 2 iz Iraka, enega iz Jordana, 2 iz Tunizije, enega iz Nigerije, 3 iz Rodezije, 2 iz Sirije, 2 iz Somalije, 2 iz Ugande in 4 iz ZAR, kar znaša 59 štipendij. SZDLJ pa štipendira 4 iz Kenije, 4 iz Tanganjike, 2 iz Ugande, skupaj torej deset. Enega iz Indije šti-pendira Litostroj. Vsega skupaj je 70 šti-pendistov.
Komisija za kulturne stike iz Beogra-da je s 1. aprilom prenesla večino poslov v zvezi s tujimi študenti na univerzitetne centre. Tako je celotno skrb v zvezi s tujimi študenti prevzelo tajništvo univerze. Indijca Gosalijo že štipendira Litostroj, vendar samo z 11.000 dinarji na mesec, kar kaže na to, da kljub že ustaljenim trgovskim stikom tega podjetja z Indijo in kljub dejstvu, da je to edini štipendist Litostroja, to podjetje prepoceni špeku-lira z njim, ki vidi ob sebi vse ostale kolege z veliko izdatnejšimi sredstvi in velikokrat s .precej manjšo voljo do dela in študija. fiftigi, Arabec Farid Saegh, pa že leto in pol študira pri nas gradbeni-štvo s pomočjo svojih kolegov in vendar se v tem času v vsej Sloveniji ni našlo podjetje, ki bi ga aktivno štipendiralo I s štipendijo za svoje  cilje.
Na posameznih fakultetah je vpisanih že 50 tujih študentov, ki študirajo vse stroke razen prava, 3 pa so na speciali-zaciji. Od navedenih, ki študirajo na fa-kultetah, so: na filozofski 3, na eko-nomski 10, na arhitfekturi, gradbeništvu in geodeziji 3, na strojni 7, na elektro-tehniki 4, na naravoslovju in tehnologiji 12 in na medicini 11.
Kar se tiče študijske problematike, je treba poudariti, da po podatkih večina ¦ tujih študentov relativno dobro opravlja ! svoje študijske naloge kljub težavam, ki jih imajo v začetku z jezikom, kljub različni predizobrazbi in različni stopnji razgledanosti. Le manjši del ima slabše uspehe. Na univerzi imajo študentje men-torje-asistente, ki bolj ali manj prizadev-no skrbijo za njihov napredek v študiju. Vsekakor ta skrb univerzitetnih organov kaže določene uspehe. V bodoče bo treba proučiti in konkretizirati potrebe teh štu-dentov  v njihovih domovinah.
Tuji študentje so organizirani v med-narodnem klubu, ki je zaradi specifičnih pogojev organizacijsko povezan z repub-liškim centrom klubov OZN. Sekretar kluba je jugoslovanski zastopnik, drugi odborniki pa zastopajo vsako državo po eden. Ti izvolijo izmed sebe vsake tri mesece predsednika kluba. Programe, alc-cijo in podobne manifestacije organizira-jo naši člani, ki pri tem upoštevajo želje in predloge kolegov iz drugih držav. V odboru so zastopani tudi predstavniki regionalnih zdriiženj (vzhodnoafriškega, arabskega, indonezijskega), ki imajo za-radi boljših odnosov s temi združenji enakopraven položaj med člani odbora. Osnovna dejavnost mednarodnega od-bora je zbliževanje med zastopniki raz-ličnih držav, kontinentov in ras, spodbu-janje prijateljskih odnosov med narodi, spoznavanje Jugoslavije, skrb za reševa-nje njihovih problemov ter posredovanje informacij o teh deželah naši javnosti. Vsa ta dejavnost prihaja do izraza s pro-slavami nacionalnih praznikov, ki jih ka-rakterizira predvsem boj za neodvisnost in boj proti kolonializmu ter ideje miroljub-ne koeksistence, v skupnih akcijah kluba, ,v predavanjih tujih študentov po Slove-jniji, v vabljenju tujih študentov na naše proslave, konference in mednarodna sre-čanja,   na   naše   seminarje   in   podobno.
Skupne zabave z našimi študenti, izleti, predavanja o jugoslovanski stvarnosti, po-moč pri študiju slovenskega jezika — vse to so aktivnosti, ki prispevajo k ugodne-mu vzdušju tako v mednarodnem odboru samem, kot v širšem okolju s katerimi prihajajo v stik tuji študentje.
Mednarodni klub je v zadnjih dveh letih organiziral tri večje izlete po Slo-veniji z ogledom pomembnih industrijskih objektov, turističnih in zgodovinskih za-nimivosti. Za tuje študente je bilo v klubu 10 predavanj z družbeno-politični-mi, kulturnimi in zgodovinsko zanimivimi temami. Organiziranih je bilo več kot 25 različnih proslav dneva neodvisnosti posameznih držav, pri katerih so sodelo vali naši in tuji študentje. Tuji študentje so sodelovali pri raznih manifestacijah, paradah, pohodu ob žici okupirane Ljub-ljane, športnih srečanjih itd. Organizirani so bili tudi obiski muzeja NOB, galerij in gledališča. Sodelovali so tudi v MDB,
odhajali na počitniško prakso v razna naša podjetja in bili na letovanjih skupaj z našimi študenti. Vsako leto se je tudi nekaj predstavnikov mednarodnega kluba udeležilo zunanjepolitičnih seminarjev klubov OZN, sodelovali so na mednarod-nih srečanjih in seminarjih v Jugoslaviji. Svoj prostor ima mednarodni klub v študentovskem naselju, ki je zaenkrat še
precej pomanjkljivo opremljen in postaja pretesen glede na povečano število član-stva. Vprašanje sredstev za opremo kluba je bilo sporočeno komisiji za kulturne stike, kjer ga zdaj proučujejo. Kolikor bo komisija odobrila najnujnejša sredstva za ureditev kluba, bo ta lahko še bolj zaživel in še tesneje povezal med seboj naše in tuje študente.
mAI H f! H r I              ob konferenci afriških
NAPRU
28. avgusta se je v Beogradu začela nekaj dni trajajoča konferenca afriških študentov, ki študirajo v Evropi; konferenca, ki po-meni še en korak k miru in enotnosti ua afriškem kontincntu in k popuščanju nape-tosti na svetu. Konference, ki jo je pripra-vil odbor afriških študentov v Londonu in ki je bila v Beogradu gost Zveze študentov Jugoslavije, se je udeležilo nad 300 delega-tov, med njimi največji del tistih, ki štu-dirajo v Jugoslaviji. Udeleženci so zastopali 34 afriških dežel.
Delavni naslov konference je bil »Enot-nost Afrike v sedanjem času«. študentje so v nekajdnevnem delu v komisijah raz-pravljali o problemih svojih držav, o agrdrni reformi, dekolonializaciji, o indu-strializaciji in afriškem enotnem trgu, o kadrih itd.
Prvi dan Konference je delegate sprejel ansambel ganskih jazz glasbenikov, ki je med drugim zaigral tudi himno, skomponi-rano na motto »Afriška enotnost«. Uvodne besede predsednika komiteja afriških orga-nizacij v Londonu študenta Mačija so jasno povedale stališče vseh naprednih afriških študentov, ki se nameravajo po končanem študiju vrniti domov in nadaljevati delo med svojimi Ijudmi. »Tu se sestajamo Afri-čani %z vzhodne in zahodne Afrike«, je dejal Mačijo. »Toda naša pot ne pelje niti na vzhod niti na zapad, marveč naprej!« Visoki komisar ganske vlade v Londonu Kuesama je ob konferenci poudaril, da je ta konfe-renca zgled afriške enotnosti in sodelova-nja.
V prvih dneh konference so se za govor-niškim odrom zvrstili predstavniki Alžira, Toga, Nigera, Zveze afriških študentov Ga-ne, Maroka, Konga, Sudana in drugih. Med delom konference so prihajale brzojavne čestitke z vseh "Arani. Med njimi so se afriški študentje posebno razveselili ene. Konferenci je zaželel uspešno delo človek, ki je na črnem kontinentu eden najzasluž-nejših in najprizadevnejših za osvoboditev Afrike izpod kolonialnega jarma, borec za przvice Afričana, Jomo Kenijata.
Konferenca je delala v komisijah za po-Utična, ekonomska, socialna in kulturna vprašanfa. Na predlog konference pa so izvalili še komisijo, ki je razpravljala o ustanovitvi joruma afriške enotnosti.
Konferenca je delo zaključila z ugotovi-tvijo, da ;e bil zbor tako štei>Unih delega-tov, zastopnikov skoro celotnega afriškega kontinenta, sklican v pravem času in na pravi način. Ni slučaj, da je konferenca zasedala v Beogradu, v mestu, kjer je bila pred letom dni beograjska konferenca neve-zanih držai, konferenca, ki je mnogo pri-spevala k utrditvi miru na svetu. Afriška Hudentovska kanferenca je v svojem delu presegla okvire, ki jih lahko doseže konfe-renca pripadnikov določenega področja oz. dežele. Pokazala je, da bodočim vodilnitn Ijudem v gospodarstvu, kulturi, prosveti, bodočim voditeljem Afrike, ni vse eno, kam tezA in kako se razvija to cdi ono področje kontinenta. Povedali so, da je za Afriko vsak predel važen, da hočejo osvoboditi vsakega človeka »n ga prosvetliti. GeneralrU sekretar odbora afriških organizictj v L&n-donu Denis Pompea je v zvezi s kanferenco afriških študentov med drwgim izjavti: »Na-loga ne samo afriških študentoo in mladi-ne, marveč vseh Afrikancev je, st&riti vse,
kar je v njihovi moči, da bi uresničili afri-ško enotnost. Ideja o enotnosti Ajrike mo-ra biti eno imed glavnih gibalnih sil pri mobilizaciji afriškik fnnožic v boju za na-cionalno osvoboditv, pri solidarnosti v tem boju, pri prebujanju nacionalne zavesti in zavesti o vlogi lastnih sil.«
P. BREŠČAK
UNIVEZA
DANES
V Dubrovniku je bil od 15. do 22. julija sedmi mednarodni seminar »Uni-: verza danes«, na katerem so sodelovali številni predstavniki študentovskih zvez iz celega sveta. Seminarja se je udeležilo 86 vseučiliških profesorjev, rektorjev in prorektorjev, znanih znanstvenih in pe-dagoških delavcev iz 17 držav. Letošnjega seminarja se je udeležil tudi generalni sekretar    Mednarodne    vseučilišne    zveze.
Zveza študentov Jugoslavije je pova-bila na seminar številne predstavnike štu-dentskib zvez. Povabilu so se odzvali pred-stavniki Bolgarije, Romunije* Poljske, Danske, švedske, DDR, Anglije, Francije, Zvezne republike Nemčije kakor tudi predstavniki študentske federacije Afrike iz Francije. Med jugoslovanskimi udele* ženci so prisostvovali člani predsedstva Skupnosti jugoslovanskih univerz, pred-stavniki šestih univerz z rektorji in pred-stavniki študentskih združenj. Naši pred-stavniki so prebrali devet referatov, med-tem ko so jih inozemski gostje dvajset. Prva tema, ki so jo obravnavali, je bUa: »Demografska struktura visokošolskih ustanov in priprave študentov za visoko-šolski pouk«, druga pa »Uijoraba inan-stvenih  dosežkov  v miroljubne  namene«.
Uvodno besedo o prvi temi in referat o razlikah v strukturi jugoslovanskih štu-dentov glede na splošen razvoj je povzel predsednik Skupnosti jugoslovanskih uni-verz rektor zagrebškega vseučilišča dr. Vladimir Serdar.
študentje so pokazali posebno pozor-nost drugi temi, o kateri se je na semi-narju razvila  iivahna   diskusija.
Pred vami je riova številka Tribune. Na prvi pogled se ni dosti spremenila, le malo bolj zajetna je postala. Izhajala bo na 12 straneh.
Spremembe v konceptu lista (te je narčkovala želja po razširitvi kroga brav-cev preko univerzitetnih zidov) in pa splošna konsolidacija dela v uredništvu tudi športne rubrike niso pustjle ob  strani.
Kdorkoli je vsaj malo sledU sestavkom v športfii rubriki v zadnjem letu, je lahko opazil, da so bili pisani precej statično. Le redko so se članki oddaljili od problematike množične telesne vzgoje in športnega udejstvovanja Ijubljanskih študentov. Zal je tudi na tem področju zaželen uspeh izostal, saj kljub celoletne-mu populariziranju. ¦ (predvsem na straneh Tribune) nobena od obeh telesno-vsgojnih institucij — Zveza študentskih športnih organizacij in univerzitetna komisija skupaj s komisijami na fakultetah — niso dosegle pričakovanih rezul-tatov.
Če k temu dodamo še občasno objavljenje in komentiranje športnih dosež-kov klubov akademskega športnega društva Olimpija, bi bU bežen pregled šport-ne rv-brike v lanskoletni Tribuni popoln.
Zavedamo se, da dosedanji način spremljanja nekaterih športnih dogodkov, pri katerih so bili v večji ali manjši meri soudeleženi študentje, mnogih bravcev ni zadovoljeval. V naše opravičilo lahko navedemo le nekaj: pomanjkanje sode-lavcev in »obvezna« neaktualnost zaradi tehničnih pogojev v tiskarni (članke moramo namreč oddajati celo 4—5 dni pred izidomj. V preteklem letu nas je vodila tudi misel, da bi pisali le o športnikih, ki so res študentje in samo to, kar še ni bilo v ostalem športnem in dnevnem tisku.
To nam je le malokdaj uspelo. V skladu s prizadevanji, da bi razširili krog bravcev našega študentskega glasila in v težnji za kvalitetnim dvigom lista je potrebno tudi športno stran spraviti na zadovoljivo raven.
Toda, kako?
Predvsem bomo najprej skušali s pomočjo ankete spoznati, kakšiii in kateri sestavki iz športnega življenja na univerzi in okrog nje jih najbolj zanimajo. Pri izvedbi ankete seveda računamo na pomoč bravcev, ki jim športno do-gajanjeni povsem tuje. Doslej smo precej pogrešali sugestijo bravcev; vidsti je bilo, da so povsem zadovoljni oziroma, da Tribune niti ne prelistavajo.
Seznaniti vas hočemo z našimi načrti, tako da boste na morebiten razgovor o vsebini in oceni rubrike že pripravljeni.
Objavljati nameravamo take sestavke o športnih dosežkih naših študentov, ki so bili le na kratko ali površno omenjeni v dnevnem časopisju, n. pr. v pod-listke razširjene reportaže. Poleg tega bomo v obliki razgovorov predstavljaii niše vodilne športnike — tokrat kot študente. Ne bomo se izogibali krititnih zapisov ob priliki nešportnih izpadov na študentskih igriščih, pa tudi drugje. Znano je, da predstavljajo študentje velik del članstva v fnnogih društvih, da pa tudi ne zaostajajo v grobostih in drugih »junaštvih« za ostalimi športniki.
Ukrenili smo že vse potrebno, da vam v nekaj zaporednih številkah predsta-vimo vse vrhunske športnike, ki sc študentje Ijubljanske univerze in nekaterih višjih šol. Skušaii vas bomo tudi seznaniti z nekaterimi športnimi igrami, ki so pri nas le malo znane in morda boste vi tisti, ki jih boste skušali prvi zaigrati na naših igriščih.
Dobrš&n del nameravamo posvetiti športni dejavnosti širokega krOga štu-dentov, lotili se bomo tudi lenih, neaktivnih kolegic. S kritičnimi zapisi bomo skušali pomagati neumomhn športnim delavcem na fakultelah izbajevati vsaj najnujnejše za skromno rekreacijo.
Vsi ti načrti pa bodo zahtevali prece~ dela, ki ga že tako maloštevilna redak-cija težko zmore. Ifa ne bo spet vse zašlo na stare kolesmce fedini smo si v tem, da niso bile dosti prida!), vabimo vse, ki imajo veselje do pisanja in sodelovanja v študentskem časopisu, naj nas čimprej obiščejo. še posebej pa vabimo aktivne, pa tudi »nekdanje« športnike, ki študirajo v Ljubljani in bi jih veselilo poizkusiti se v športnem novinarstvu (čeprav skromno — v Tribuni), da nam pohitite po-magat ustvarit v tem šolskem letu res zammivo športno rubriko. Tem slednjim: »Čimprej nasvidenje!«                                                                                mac
KONČNO PREMAGAJMO TEŽAVE
Na seminarju v Ankaranu smo v raz-pravi o telesnovzgojnem udejstvovanju ljubljanskih študentov slišali precej ostrih kritičnih pripomb o delu tistih, ki naj bi za to v največji meri skrbeli. Gotovo je, da vseh pripomb ne gre jemati resno, ker so o športu govorili tudi oni, ki jih pri delu v športnih komisijah in v telo-vadnicah nikdar nismo videli. 2al tudi tehtnih besed ne moremo vzeti v pretres in na podlagi teh popraviti lanskoletne napake. Zapisnik namreč tudi zdaj, dober mesec po končanem seminarju, še ni se-stavljen!
Večina kritičnih pripomb je zadela Zve-za študentkih športnih organizacij ozi-roma njeno vodstvo; češ da v preteklem šolskem letu ni opravičila svojega obsto-ja.
»ZŠŠO se je omejila le na vlogo razde-ljevavca sredstev fakultetnim odborom za njihova športna tekmovanja in tečaje.« — »Za izvedbo zastavljenega programa se je trudila le s formalnega stališča (razpis, najem terenov, sodnikov, oprema).« — »Njeno delo se je odvijalo v preozkem krogu, ni bilo dovolj sestankov upravnega odbora.« — »Odklanjali so, ali mileje, niso pridobili za sodelovanje slušateljev visoke šole za telesno kulturo. ki so bili vedno pripravljeni sodelovati.« —To so bili, po mnenju prisotnih, nekateri tehtni očitki.
Skušali bomo na kratko osvetliti te trditve s stališča Zveze ŠŠO.
Sredstva so bila porabljena po proraču-nu, ki ga je odobril univerzitetni odbor. Na nekaterih fakultetah niso izpolnili in-ternega športnega programa. Tako ne bi prejeli nobene dotacije več, vendar so fakultetni odbori (s soglasjem univerzi-tetnega odbora) izsilili občutna sredstva predvsem na račun športnih srečanj so-rodnih fakultet iz vse države. Prav za ta srečanja pa vemo, da množičnemu šport-nemu udejstvovanju prav malo ali nič ne koristijo.
Napaka ZššO pri tem je bila, da ni znala za izvedbo svojega programa po fakultetah zagotoviti  učinkovite pomoči s
strani vodstve študentske organizacije, čeprav je to poskušala. Relacija ZŠŠO — ZŠJ je obstajala žal le v eni smeri!
Rutinerstvo pri tehnični organizaciji tekmovanj po našem mnenju zasluži le pohvalo, kajti čas je današnjemu štu-dentu dragocen. Pripombe o »odsluženo-sti« vodstvenega kadra pa lahko ocenimo kot primitivne. Delovni člani širšega vod-stva organizacije niso bili nikomur na poti, tudi njim ni nihče zastavljal poti do
Končno smo le priča« kali dograditev šport-nih igrišč v študent-skem naselju. Zgradili sta jih obe delovni brigadi, ki sta delali v Naselju. Pred nekaj dnevi pa so igrišče za košarko tudi asfaltirali.
odgovornejših   mest,   zvezanih   seveda   z večjo mero osebne prizadevnosti.
Sodelovanje študentov VŠTK pri delu množične študentske šprotne organizacije je bilo v preteklih letih dokaj čudno. Pri smučarskih tekmovanjih, ki so jim bila pogodu, so si lastili večje pravice kot ostali študentje. Za pomoč pri organiza-ciji drugih tekmovanj pa so postavljali tudi večje zahteve kot ostali. V zadnjem letu so samoiniciativno ponudili pomoč pri organizaciji atletskih tekmovanj, ki jih pa zaradi nezainteresiranosti študen-tov ni bilo.
Spregovorili bi še o drugi plati razprave v Ankaranu.  V  odsotnosti  vodstva  ZššO
je baje precej burno potekala. Morda bi bile razprave kolegov pol manj žolčne, če bi se pogovorili najprej »domav. na upravnem odboru ali sekretariatu ZššO. Vsi vemo, da je v zadnjem letu telesna vzgoja in šport »zašepala«. Takole dema-goško razburjanje duhov pa vsekakor ne vodi h konstruktivnemu odpravljanju pomanjkljivosti in uspešnemu delu v pri-hodnosti. Ko že  kritično   motrimo   delo   telesno-
dobro znašli. To velja predvsem za teh-nične fakultete in za medicino. Sprašu-jemo se le, kdaj bo telesna vzgoja krenila z res velikimi koraki z mesta na onih, ki so že leta in leta povsem pasivne..
Najmanj pa so te komisije storile pri iskanju možnosfci za športno in telesno-vzgojno udejstvovanje študentov v okviru same fakultete. Gotovo niso bile izčrpane vse možnosti za adaptacijo čeprav najskromnejših prostorov. še posebno zdaj, ko mnoge fakultete grade nove zgradbe, v katerih (kot že leta in leta ponavljamo) kljub zagotovilom najvišjih organov ni prostorov niti za najmanj zahtevne oblike športa in aktivne rekre-acije za študente.
Za   vadbo,   ki   je   bila   organizirana   v
vzgojnih institucij na naši univerzi v pre-teklem letu, se dotaknimo še fakultetnih komisij za telesno in izvenarmadno vzgo-jo in komisije pri US.
Jasno nam je, da je centralna komisija prezgodaj predala vse pristojnosti za organizacijo telesne vzgoje za študente na fakultete. Napaka je bila še toliko večja, ker se je to zgodilo potem, ko so bila vsa sredstva na fakultetah namensko raz-deljena. ' Tako so bile vse upravičene zahteve novoformiranih komisij odprav-ljene z manjšimi zneski.
Poleg tega na mnogih fakultetah tudi kadrovsko   niso   bili   pripravljeni   na   to. Vseeno pa so se na nekaterih fakultetah
nekaterih telovadnicah, vemo, da je bila dokaj slabo obiskana na tistih fakultetah, ki so bile precej oddaljene in kjer je bil urnik predavanj le formalno vsklajen z urnikom vadbe. Treba bo predvideti nove prijeme, če bo vadba ob velikih izdatkih dala tudi letos tako slabe rezultate.
Pri načrtih za bodoče delo na področju množičnega študentskega udejstvovanja v športu in telesni vzgoji, pa ne smemo prezreti osrednjega športnega društva, ki združuje v svojih vrstah precejšnje šte-vilo študentov — Olympijo. Potencial, s katerim ta močan športni kolektiv sedaj razpolaga, ne bi smel biti brez učinka za preostale študente.
o 1 e t j a nisem zlo-rabljal za študij. Raje sem odpotoval za »železno zaveso« — na Poljsko. Vi-deti je, da pojma nimate o tem, da je bil s tem poto-vanjera počitnikar-jev (mednje sem prestopil še pravi čas) postavljen te-melj novi veji tu-rlzma: skupinske-mu študentskemu turizmu.
Tudi meni je bila ta oblika turizma nova. Bil sem že na mnogih seminarjih v obmorskih in planinskih letoviščih, tudi v zamejstvu sem že bil »po liniji«; kaj takega pa še ne. Nič se nam ni bilo treba pretvarjati, kakšne znanstvene in ukaželj-ne potrebe nas ženejo na pot. šli smo kar tako kot navadni turisti; vtako navadni, da nekaterim ni bilo po volji.
Kandidatov za potovanje je bilo precej oziroma preveč. Niti več kot trideset čukov visoka »šranga« ni ohladila dovolj gorečnežev. Tako je morala na delo žiri-ja. Nič ni bilo treba hoditi po odru in se priklanjati na vse strani, tudi ni bilo tre-ba dekletom razkazovati svojih čarov v bikiniju in drugih manjših kopalnih oble-kah (To so kasneje nekateri udeleženci globoko obžalovali, ker so se o vseh vrlinah morali prepričati šele na mestu samem — na Poljskem. Takrat pa je bilo za eventualne spremembe že malce pozno).
Žirija je vzela seznam, prekrižala nekaj imen, dodala nekaj novih, na rob pripi-sala nekaj vprašajev, da so ljudje dobili komplekse in stvar je bila gotova. 2al se delo žirije ni izkazalo kot strokovno opravljeno, ker je prava strokovna komi-sija prečrtala še nekaj kandidatov. Tako je bilo na voljo spet nekaj prostih mest, ki pa so ostala neizkoriščena.
K sreči nas je odšlo na pot samo 48, kaj bi šele bilo, če bi nas bilo res vseh 50. 2e tako so si mnogi, ki so imeli opravka z nami, pulili lase iz obupa in klicali nad nas vse mogoče nadloge, ven-dar smo vse carinske preglede (td bi lahko bili res huda nadloga!) srečno prestali.
Potovati preko meje v skupini ima svo-je dobre ki svoje slabe strani. Naštejmo jih nekaj: človeku je laže, če je s svojimi temnimi slutnjami v srcu sredi prijate-Ijev, poleg tega pa se v čredi laže prikrije črna ovca. Je pa zato v gruči več prerado-vednih oči in zavidljivih jezikov. Bodi ta-ko ali tako, mnogi od nas so šele v Avstriji   res   zadihali   in   pričeli   čebljati.
Takozvano železno zaveso je laže pre-stopiti kot navadni zastor v gledališču, kjer se včasih primeri, da napovedovalec brska in dolgo išče pot nazaj za oder. Nismo se še niti dodobra pohvalili z ugodnimi nakupi na Dunaju, ko so nas že imeli Cehi v precepu. Tudi pes se nas je ogledal, vendar k sreči gavrilovičke v potovalni torbi ni zavohal.
Poljskim carinikom smo kar ušli z vla-ka na prvi postaji, kjer so nas čakali naši gostitelji. Nekateri pa so le izpolnili carinsko formalnost. Prijavili so fotoapa-rate, ki so bili še na policah v trgovinah Varšave in Krakova. (Tudi dežni plašci namreč še niso menjali lastnikov!).
Medtem ko smo se spravili v zajeten avtobus, so se že pričeli poljsko-jugoslo-vanski pogovori. Kot jezikovni priročnik
so nam odlično služile roke, predvsem pa — mimika. Vsekakor smo se po zaj-trku že bolje razumeli. Potlej smo spet sedli v avtobus in se odpeljali dalje — samo 550 km. Drugega dne opoldan pa smo že bili v taboru, kjer smo ostali 14 dni. Povprečen dan nam je tam minil takole:
Zjutraj je ob sedmih trobenta pozvala poljske počitničarje k umivanju in telo-vadbi, nam pa je njen ubogi glas povedal, da nam ostane še cela ura za ne-aktiven odmor. Po zajtrku, ki ni bil ob-vezen, smo imeli prosto. Pri tem se je pokazala naša enotnost in sloga. Vsi smo naenkrat hoteli s sandolini na jezero. Za dne se v taboru ni dogodilo nič poseb-nega, kaj se je pa v bližnji okolici, pa samo slutim. Po prvih dneh so se Poljaki iz tabora vsaj v večini docela opomogli od našega obiska, ne pa vsi. Ti ostali so nam oziroma nekaterim izbrancem še vedno posvečali posebno pozornost (Ali ne, Peter?).
Kljub temu, da smo prebivali v bolj odmaknjenem kraju, so nas vendar izvo-hali nekateri elementi, ki so bili dobrodošli mnogim od naših kolegov. Pod večer je namreč zacvetela »mala branjarija« pred našimi šotori. Kar naenkrat se mi je zazdelo, da je med nami znatno več eko-nomistov kot ostalih. Žal so mnogi na prvem praktičnem izpitu padli, saj so posedovali precej nekurantne robe in sploh niso poznali položaja na tržišču. V oči me je zbodla ta neverjetna podobnost s položajem v naši trgovini doma. Da smo se še bolj približali stanju doma, je bilo tudi nekaj nelojalne konkurence in zbi-janja cen med našimi, pa tudi trošenje reprezentativne slivovke smo zasledili, kar smo s hitro intervencijo preprečili (K sreči sem bil zraven!).
Glavna točka vsakodnevnega programa pa je bil večerni zbor, ki smo ga nevajeni omejenosti v naši akademski svobodi zlorabljali za osebno uveljavljanje igral-skih, humorističnih in diktatorskih ten-denc nekaterih kolegov. Nekateri so bili za kazen oproščeni te predstave, ki pa se je vseeno vsak večer ponovila. Sploh smo imeli z avtoriteto onih, ki so bili v vodstvu in blizu vodstva, precej težav.
Domotožje nas je zgrabilo zvečer. Spla-zili smo se v šotore in prepevali. Poziv Poljakov k mirovanju smo vzeli bolj za šalo. Menili smo, da niso zadovoljni s kvaliteto petja. Zato smo pričeli z redno vadbo, ki so jo neodgovorni na ta ali oni način  uspešno  motili.
Naši gostitelji so se zelo trudili z nami, da nam ni bilo dolgčas. Ko niso vedeli drugega, so nas peljali k dekletom! Ne razburite se prekmalu; saj ni nobeno dete štelo več kot enajst ali dvanajst pomladi. Morda so menili, da smo sluša-telji vzgojiteljske šole. Pokazali so nam tudi njihove študente in eno lepo študent-ko. Ob njej smo najbolje spoznali razliko med splošnim in posameznim.
Ob podobnih prilikah so mnogi kolegi pokazali svoja vodilna načela, kako sodi-jo o dekletih. Nekaj jih je zastopalo teo-rijo: raje dobro, čeprav malo, medtem ko so se nekateri ogrevali predvsem za kvantiteto, četudi na račun kakovosti. Sča-soma smo se pričeli v taboru dolgočasiti, v zadnjem zboru smo povsem nezanimivo mirno in strumno stali.
Skozi bela mesta smo krenili na pot nazaj proti meji. V mestih smo se hitro privadili na nove štose. V veljavo so prišle nove parole, n. pr. »Petdeset ljudi, sto čudi!« — kadar smo odločali o načrtu ogleda mesta. Nekatera prezrta dekleta so se uveljavljala s skromnim trikom: vsi jmo  jih   morali  večkrat  čakati.
Mesta so nam dala tudi možnost pregre-5iti se še zoper tista navodila, ki jih v taboru še nismo mogli prekršiti. V Ljub-ljani nam je bilo naročeno nekaj o »biksa-nju«. V mestnih hotelih in nočnih lokalih pa je, kot vsi veste, parket, ki je često potreben »biksanja«. Kot vedno, je tudi tu vodstvo krenilo prvo.                        '
Dogodi se, da vsi absolventski izleti ne morejo kreniti na zapad, zatorej jim osta-ne na razpolago Poljska. Le malo korist-nih nasvetov:
»Vam profesor ali kdo od sopotnikov ni povšeči?« V primeru, da je tako, je treba izvedeti le številko njegove sobe, ki je obenem številka sobnega telefona (kot vidite, je komfort včasih zelo neudoben) in zvonček mu bo zacingljal v pravem trenutku. Pa ne zjutraj ob sedmih, ampak dehimo: ob dveh, pa spet ob četrt na štiri, ob petih, kadar pač želite »zavdati« nevšečnežu. Vodji skupine pa posvetite takole:  ker ne zna poljsko, mu v nem-
frTEUtfU
ščini naročite, naj se javi v recepciji. Dvi-galo lahko odpre samo uslužbenec hotela, ki ga pa ni blizu in Kalvarija (pet ali šestnadstropna) je pripravljena.
Mnogi pravijo, da jim taki skupinski izleti ne ugajajo, češ da so leglo »carin-skih« grehov. Jaz, ki vem več kot hruško peči, namreč hruške peči, vam lahko zagotovim, da obstoje mnoge uspešne metode za borbo zoper takšne grešnike. Če jih le nekaj naštejem: ustvaritev na-kupovalne histerije zadnje dni potovanja. V želji, da preseže trgovski uspeh svojega kolega, marsikomu odpove »ferštand-kostn« in pravična kazen je tu. Potlej so tu ugodni nakupi, ki bodo doma vrgli lepe denarce. Pri Fotomaterialu in v ko-misiji pravijo; da natančno vedo, kdaj je katera skupina odpotovala na vzhod. Ve-liko robe — in ruski in drugi vzhodni aparati ne vržejo pričakovanih denarcev. Vcasih se kateri še pokvari, pa je treba potlej taistega vreči — proč.
nkaransko ta-borno življenje je zabavno. Poleg vseh stanovavcev, ki so, če izvzamemo neka-tere člane uprave, vedno pripravljeni za smeh, srečamo še nekatere druge, ki se z večjim ali manjšim uspehom trudijo, da bi pre-bivavcem izvabili vsaj prizanesljiv na-smeh.
Eden od teh drugih je to poskušal pozno proti jutru, ko je spanec najslajši. Kljub temu, da »reda treba da bude«, mu ta šala ni najbolje uspela, kajti zaspani prebivavci — ilegavci in navadni — je niso razumeli. Nekateri, menda najbolj prizadeti zaspanci pa celo pravijo, da te-ga ne bi smelo biti, češ da poznajo zakon itd. Prav zavidljivo so se ponašali s svo-jim znanjem, vendar ob pravem času in na pravem kraju niso ugovarjali.
Pravijo, da smo vsi študentje kolegi. Ne vem, kakšni so drugi, a m o j i kolegi dajo ponoči v taboru mir!
Šaljivcev druge vrste je nekaj več. Ti namreč so določeni, da pobirajo vstop-nino na kopališče hotela Adria. In to ob vsaki priliki, kadar se jim pokažeš pre-blizu. Ob obisku naših gostov iz Poljske smo bili zato v veliki zadregi. Pri njih smo celo pivo dobili zastonj, tukaj pa naj bi za kos obale, ki je slučajno bolj pose-jan s kopavci, plačevali. Ne bi rekel, če bi bili potlej čolni in vse druge zastonj.
Nekateri so se znašli. Posuli so nadlež-nega   možakarja  s  posebnim   »Rin-tin-tin«
kje si? Na gmajno pojdi in tam vpij!« — Tako so rekli, da. In to mi je ostalo še do danes. Kadar menim, da je regulator za jakost lastnega glasu preveč odvit, se skušam podati vstran od človeških nasel-bin. In moja družba z mano. Vedno se nam zdi, da hočemo v takih trenutkih pričarati iz naših grl lepe zvol'3 domačih
pesmi in napevov. Vedno ne uspemo, a vendar, poskusiti pa le ni greh.
Za take poskuse je v Ankaranu vedno dosti prilike; le preveč obljuden je. Po-tlej pa nastopajo razne težave: polivanje smrdljive vode na glave ubranih pevcev, zadnje opozorilo pristojnih organov in podobno. Z eno besedo, pozdravljam gra-ditev novega tabora, ker bo malo bolj odmaknjen od domov počitka, bo pa zato malo bolj primaknjen okusnim breskvam.
Stare tradicije v Ankaranu ne izumira-jo. Vsako leto se proti koncu avgusta zberejo na seminar bodoči delavci v štu-dentski organizaciji. Zakaj ravno v Anka-ranu in to vsako leto? Vzemimo, da je nekdo funkcionar več let, dovolj mu je že Ankarana; rad bi videl še druge kraje.
Prav na teh seminarcih lahko opazimo velike razlike, ki jih ima, vsaj na neka-tere, podnebje. V Primorju odlično uspe-vajo, delavni so, kup idej imajo, prežeti so z načeli konstruktivne kritike. Ko pa pridejo v Ljubljano pa jim ta delovna vnema in vse ostalo ugasne. Seminar — hočeš ali nočeš — deluje kot nekak Daj-Dam; če je že tako, naj bi tudi obdr-žali pravi vrstni red teh dveh D-jev.
praškom, tako da je postal neviden ozi-roma ga sploh ni bilo. Vsaj tako sem jaz videl. Včasih so mu menda pokazali ču-dodelno palčico. Uspeh? Vstopnine niso plačali, prav tako tudi oni ne, ki so ob obali prestopili razdrto ograjo.
Sam sem bolj plašne narave. Vendar sem tudi jaz protestiral zoper takšno načenjanje skromnih študentskih polet-nih proračunov. Demonstrativno sem od-šel mimo vseh kontrol na plažo, se slekel do golega in predal razgreto telo (od vinca, jasno!) valovom severnega Jadrana. In to sredi Ankarana, vsemu tuzemskemu in inozemskemu turizmu navkljub. Seveda se je  to pripetilo — opolnoči.
Nekateri vzgojitelji, učeni in oni iz prakse (to so starši) so mi vedno rekli, če sem bil doma glasen: »Kaj pa misliš,
Edino kar se je v teku zadnjih let spremenili, so generacije študentov. Polenili so se. Le malokdo se še potrudi, da pod večer obišče Hrvatine in tamošnje vinske hrame. Tudi s hriba redkokdaj koga prineso. Ta sprememba pa je na na čast novim generacijam. Ali bolj po znajo svoje sposobnosti ali pa ga bolje nesejo? Včasih se pri koči strica Toma ali pa v sosednjem »Oddihu« komu pri-meri, da ga morajo malo pospremiti do šotora. Vendar grobih kršitev členov v drugem odstavku tabornega reda ni toliko kot nekdaj, ko teh členov nismo niti po> znali. Pa je bilo vseeno fletno.
Tudi drugo leto bo fletno, pa naslednje leto bo tudi. Potem eno leto (oziroma devet mesecev, če bog da i sreča junačka!) ne bo fletno v Ankaranu.
študentsko naselje se spet polni... Prihajajo od vsepovsod: od doma, s po-čitnic, s prakse, iz inozemstva. Stari sa-mozavestno in z občutkom, da so spet doma, v »svojem naseljti«, novi plašno. boječ se kaj jim bo prinesla bodočnost... Še malo, pa bo v Naselju spet vse po starem: sobotni plesi bodo razgibali do-mišljije in srca (zlasti tistim, ki vsako leto nepotrpežljivo čakajo na brucke), oktobrska skupščina bo rodila čenč in kritik za celo leto, oživela bo menza (in trste, seveda), sestanki bodo reševali in porajali probleme, med moškimi in žen-skitni bloki se bodo začela živahno me-njavati vabila na kavico ... To in še mar-sikaj   drugega.   Naselje   živi   svoje   lasino
SEZNANJAMO TE Z ORGANIZACUO
SOLT
Zveza študentovskih organizacij Ljudske tehnike deluje v okviru glavnega odbora ljudske tehnike Slovenije in univerzitetnega odbo-ra Zveze študentov Jugoslavije. Združuje, ali pa bo v bodoče še zdru-ževala, študentovske tehniške klube na podroČju Slovenije. Glavna nalo-ga zveze ŠOLT je, da pripravi za študente primeren delovni program, oskrbi potrebne prostore, aparature in stroje, da vzgaja vse, ki so željni tehniškega znanja, da koordinira de-lo klubov, sekcij in komisij in da povsod zastopa njihove interese.
Zveza ima že sedaj poleg nekaterih ob-časnih komisij nekaj fotoklubov z boga-to tradicijo, radioklub s sekcijami za elektroniko, daljinsko vodenje in avto-matiko, PP sekcijo, tehniški klub štu-dentov strojnikov z modelarsko in drugi-mi sekcijami. Poleg tega ima Zveza še stalno komisijo za načrtovanje tehniške-ga dela. Zveza ŠOLT ne postavlja klub-sko obliko dela kot osnovo za množičnost. Množičnost bi dosegli v javnih delavni-cah, kjer bi ljudje ne bili organizirani v klubu, ampak bi neobvezno obiskovali delavnice, za neznantno vstopnino dobili potrebno orodje in informacije ter po-trebni material. Za študenta je ta oblika posebno mikavna, saj jim študij ne do-pušča mnogo prostega časa. Delo v teh delavnicah bi bilo res razvedrilo, počitek po napornem študiju.
Zveza ŠOLT že zbira sredstva za prvi tovrstni obrat pri nas — javni fotolabo-ratorij za črno-belo in barvno fotografi-jo. Obrat naj bi bil v Ljubljani v študent-skem naselju.
V  javnih delavnicah bo marsikdo odstra-njeval napake tehničnih naprav, s kateri-mi se človek vsak dan srečuje.  Pri tem bo marsikdo vzljubil tehniko in se ji bolj posvetil. Tako  se bo lahko organiziral v enem   bodočih   sodobnih   klubov,   ki   jih predvideva zveza ŠOLT.
V  klubih se bodo ljudje lotevali težjih tehničnih nalog, kar bo povzročilo, da se bodo   v   svobodnih   pogovorih   o   proble-mih tehnike prikazele strokovne in inte-ligenčne kvalitete  teh Ijudi.  V pogloblje-nem tehničnem delovanju se bo razmah-nila   ustvarjalna   fantazija   mladih   ljudi, ki bodo tako našli sami sebe.
Vodstvo zveze ŠOLT pripravlja anketo med vsemi študenti in zadnjimi letniki srednjih šol, da bi proučilo zanimanje za vse vrste tehniških dejavnosti, da bi štu-dente in srednješolce seznanilo s svojim delom in jih pritegnilo v svoje vrste. Zve-za SOLT je republiška ustanova, zato bo-do stremeli za tem, da bodo osnovali svo-je centre tudi drugod v Sloveniji. Tudi k temu naj bi pripomogla anketa.
Zveza ŠOLT je mlada organizacija. Bo-ri se z mnogimi velikimi težavami, fi-nančnimi in organizacijskim, manjka ji več dobrih kadrov, prostori, stroji. NjenT veliki načrti pa niso neuresničljivi. Vsi ji lahko, pa tudi moramo pomagati pri tem. Ne mislimo, da se naša pomoč ne bo obrestovala.
SOBOTNI(flsoclaciia
Dl TC            trolejbus
r Lto          ob dveh)
Lansko leto smo v rubriki PP — 17 polemizirali o tem in onem in med dru-gim tudi o plesu, ki je prttjubljena obli' ka študentske rekreacije. Ugotavljali smo, kako je s plesnimi dvoranami in študetit' skim plesom v Ljubljani. Da ni dvoran, vsaj primernih, in na študentje zelo radi zahajamo na sobotne plese v Naselje, je znano. Sobotni plesi v Naselju so v ka* varnici, ki postaja vse premajhna za ved-no večje število obiskovalcev. Marsikateri študent, ried njimi tudi Usti, ki prebi-va v Naselju, gre v soboto zvečer raje v
kino ali kamorkoli, ker s tem prifirmi obleko in čevlje, ki postanejo v gneči vse prej kot aamo zmečkani in pohojeni. Po-sebno velika gneča je okoli desetih, ko postanc tudi zrak gost in neužiten. PlesaU ci se zato pomikajo iz kavarnice v avlo, da bi se med odmorom naužili svežega zraka. Vendar pazi! Pri vratih kavarnicz, ki spominjajo na ozko grlo, se včasih zgo* di, da ne moreš ne naprej, ne nazaj. Ta bi rad prišel ven, ta noter,~kolegica nič kaj potiho ne pove nekaj o svojih noga-vicah in tvojem čevlju...
Sprašujemo se, če se res ne da niče' sar ukreniti, da bi premestili sobotne ple-se v Naselju v veliko dvorano zraven ka-varnice. Ne vamo sicer, če so se o tem v Naselju že kaj pogovarjali in če mislijo kaj ukreniti. Mislimo.da bi vprašanje so-botnih plesov v Naselju lahko ugodno re-šili, kar bi zadavoljilo tako naseljaše kat zzzzmje štvdente, ki jim je morda sobotni t^@ O JVaed(L& fdino razvedrUo v tednu.
Od Maribora
LJUBLJANA: Od 8. do 13. ok-tobra bo v Ljubljani »teden no-vinca«. Na centralni prireditvi, ki bo v Unionu bosta govorila dr. Joža Vilfan in rektor univerze dr. Makso Šnuderl. Nastopile bodo tudi nekatere skupine ŠKUD Akademik. Predsedstvo univerzitetnega odbora bo prire-dilo v Naselju pogovor z novin-ci in jih informiralo o delu štu-dentske organizacije. Akademi-kove skupine bodo v Naselju na-stopile za študente, kar bo hkra-ti tudi zaključna prireditev. Fa* kultetni odbori na posameznih fakultetah bodo organizirali po-govore z novinci, na katerih jih bodo seznanili s specifično pro-blematiko posameznih oddelkov in jih sprejeli v Zvezo študen-tov. V tednu novinca bo izšla posebna številka Tribune, ki bo namenjena novim študentom. — Izšla bo v povečanem obsegu.
JUGOSLOVANSKE univerze bo-do v kratkem sprejele 10 indo-nezijskih študentov, ki bodo od 4 do 6 let študirali na naših vi-sokih šolah za arhitekturo, medi-cino, agronomijo in druge vede. To je že četrta skupina indone-zijskih študentov, ki prihaja y Jugoslavijo na osnovi indonezij-sko-jugoslovanskega sporazuma o kulturnem sodelovanju. - ZAGREB: Ered kratkim se je v Zagrebu končal II. mednarod-ni festival študentskih gledališč. Nastopale so študentovske gle-dališke skupine iz Leedsa, Lon-dona, Lodža, Hamburga, Frank-furta, Dunaja, Beograda in Za-greba.
NOVISAD: Sedem študentskih časopisov je med počitnicami pripravilo skupno izdajo časopi-sa Leto 62. Tokrat je skupna pu-blikacija študentskih časopisov izšla že četrtič
BEOGRAD: 27. septembra je bilo y Beogradu posvetovanje o mladinskem in študentskem ti-sku in publikacijah. Posvetova-nje je bilo sklicano pred 7. kon-gresom LMS.
SPLIT: Te dni so v teku pri-prave za zacetek judo šole, ki bo letos organizarana za študen-te v Starem gradu. To šolo bodo vodili naši znani judoisti Pavlo-vic, Zagorac in Jelovič.
Kot vsako leto smo se tudi letos odločili, da že takoj na začetku no-vega študijskega leta povabimo k sodelovanju pri Tribuni vse študen-te in študentke, ki bi jih veselilo delo pri njihovem glasilu. Priznati moramo, da v prejšnjih letih nismo naleteli na razumevanje in odziv pri vaših starejših kolegih, da pa tudi še nismo izgubili upanja in da predvesm od vas, študentov nižjih letnikov — prvega in drugega — priča-kujemo, da se boste odzvali našemu povabilu in postali naši redni sode-lavci.
V letošnjem letu so mnogi sode-lavci diplomirali in seveda prene-hali s svojim sodelovanjem pri Tri-buni. Z njihovim odhodom se je v vrstah uredništva pojavila vrzel, ki bi jo radi izpopolnili z novimi moč-mi. Mnogi med vami so verjetno že sodelovali pri kakšnem glasilu, mno-gi pa bi se šele poskusili v pisanju. Za vse bo dovolj dela pri vašem gla-silu. Sodelujete lahko na širokem področju od univerzitetne rubrike, preko mednarodne, kulturne, do hu-moristicne in športne. Na vas je, da se odločite, na katerem področju bo-ste sodelovali, mi pa vam bomo po svojih močeh pomagali in vam sve-tovali.
Prepričani smo, da se boste odzva-li našemu vabilu in da boste s svo~ jim sodelovanjem pripomogli k kva-1       -~-»Tiu dvigu Tribune.
Vse bodoče sodelavce prosimo, da se osebno zglasijo v uredništvu Tri-bune, Ljubljana, Poljanska 6-II, vsak dan od 12. do 13. ure.             *
Vabimo
vas!
Tribuna — glasllo Zveze Studentov - Izdaja Univerzltenl odbor ZSJ -Ureja urednišld odbor - Odgovornl urednik Jože Sušmelj; giavni urednlk Niko Tičar - Uredništvo ln uprava, Trtbuaa Poljanska 6/n. telefon 30-123 - tekočl rafiun 600-14/3-567 - Letna naročnina 400 dinarjev, posameznl Izvod 20 din -Rokopisov tn fotograflj ne vrada-mo - .Tlsk: CP Delo, Ljubliana. TomSfSeva t. teJ.  23-521
iribuna