L*ot am korist« Sala v-akaga I|u4ttv». D«i»v. ol m «prtvlicni do vm|« kar product ra|o. Thia pa por I« dovotod to tha inltrMia ol tha working cUm. Work-ore ar* ontltlod to ali what iKov produco. V,^*4 D*S. «. I»07 »l IM offic» »'CfctoMo m o.»«», ib» Ae\ omiw «r a»r«h Ird m» Off i c« i 4008 V. 31. Stf., Chicago. 'Delavci vseh dežela, združite se! PAZITE! na Atovilko v oklopafu-ki a« nahaja polog va« Saga naslova. pril*pl|a« nogo apodalali na ovitku. Ako (330) |« fttovllka . . todal vam a prihodnjo Atovilko naftoga llota po-točo naročnina. Prool-mo, ponovil« |« tako|. Stev. (No.) 329. Chicago, 111., 30. decembra (December) 1913. Leto (Vola) VOL Gorostasna kapitalistična hudodelstva v Michiganu. 72 štrajkarjev, mož žena in otrok, umorjenih v Calumetu. Mapatje bakra in njihovi hlapci odgovorni za zločin. Moyer, predsednik W. F. oi M., obstreljen in šiloma odveden iz bakrenega okrožja. "(Jbijte ga!" upila je McNaughtonova drhal. Delavstvo cele Amerike zahteva zadoščenja. Kje leži krivda? lu, obstrelili ga, tolkli, suvali, vlekli po ulicah in s silo zavlekli na vlak, kateri ga je v spremstvu oboroženih tolovajev od j el j al iz bakrenega okrožja. Ako je še kje kakšna postava in ako le nj zamrl zadnji Kdo je kriv 72kratnega umora štrajkarjev, njih žen in otrok na ponos ameriškega delavstva žirom cele republike, poplačan bo ta ---zvani "sveti dan * v Calumetu, Mich.? Kdo je odgovoren za to zadnji zločin kapitalističnih lopovov kakor se spodobi. zversko hudodelstvo? • • Proletarec'kateri stoji za človeško pravo organiziranja michi- To je vprašanje, ki ga stavi milione delavcev sirom Amerike in ganskih rudarjev, pravo, katero jim grs po postavah in vseh člove-caka odgovora. Kdo so morilci? Kdo so ostudni zločinci? Ali so morda gkih pravicah, izreka v imenu svojih 4000 naročnikov in 10.000 čitate-mirni štrajkarji, ki so hoteli okusiti le par uric veselja v krogu svojih ljev turnim mezdnim sužnjem v Calumetu, ki so prizadeti po kapita- nedolžnih otrok na. tiati Han kr» ka nracmii« rniatvn "Irmlia. mini"? 11 .ti Vi TUMr trnti>at»nfi «■> IA .i\ ¿nI i A a nkonMM iim Irlt nedolžnih otrok na tisti dan, ko se praznuje rojstvo "kralja miru . Ali so brezzfčni, brezdušni in nečloveški vladarji v bakrenem okrožju, ki so zbrali okrog sebe tolpo včloveških zveri, krvižejnih zveri, da jim pomaga zatreti, zadušiti in uničiti mirne strajkarje? Bratje, odgovor je lahak. Morilca, kateri je dajanski povzročil peklenski zločin, do danes še niso vjeii — niti ga ne bodo. Morilec — orodje hudodelske tolpe — je na varnem; na varnem je zato, ker v bakrenem okrožju danes ni postav, ni ustavnih pravic, ni ustavne vlade. Edina vlada tamkaj je diktator James McNaughton in ostali rudniški magnatje so njegov kabinet. Civilni oblastniki leže pod nogami omenjenega diktatorja. In pod njegovimi nogami leze vse ustavne pravice, vsi zakoni strti. On je bog, vladar in zakon. Organiziral je žandarsko tolpo z imenom "Citizens Alliance" in ji zapovedal: "Razbijte štrajk! Ubijte rudarsko organizacijo! Uničite, zadušite vse, kar je v zvezi z W. F of M !" In "AlliancaV je prikimala. Odkar so rudarji v Copper Country ustanovili organizacijo in šli v stavko, da si saj nekoliko olajšajo tuino stanje, da si pridobe saj diobtinico človeških pravic, izpodstavljeni so krutemu nasilju, kakršno je le še v Rusiji mogoče. Nagnali so nad nje oboroženo vojaško privatno iritaaMfc di& Viatera K »trahovala, tolkla in morilaK-TT* SE z MILI O NI VAŠIH BRATOVV5EH NARODNOSTI, DA Trije štrajkarji leže v grobu to mnogi leže" v bolnišnicah ieško ranjeni.] Si POIŠČEMO PRAVICO Stotine štrajkarjev so vrgli v zapore. Zabranili so jim pravo piketi ran j a, pravo zborovanja, pravo obhodov — zabranili so jim vse pravice, ki jih jamči ameriška ustava. To je trajalo pet mesecev. Končno je prišel "sveti večer". Prišel je oni dan, katerega postavlja krščanstvo za največji praznik v letu — oni dan, na katerega mora biti po mnenju hinavske civilizacije — krščanske civilizacije! __vsak človek dobre volje in vsak otrok vesel. Tudi calumetski štrajkarji so se pripravili, da praznujejo ta dan, da pozabijo saj za tre-notek teške rane svojega dolgega, pravičnega boja, ne toliko radi sebe, temveč radi svojih nedolžnih otrok. Zbrali so se v dvorani, da skupno razvesele svojo deco z mnogimi darili, ki so jih prejeli od bratov delavcev izven bakrenega okrožja. Otroci so se veselili skromnih božičnih daril, ali v trenotku, ko so imeli prejeti darila, ko so stegnili ročice po njih — prišel je v dvorano človek in zavpil: "Ogenj!" Ognja ni bilo. Ostalo je mano. Ali je mogoče pomisliti večjo človeško zlobo, satansko zlobo ljudi-zveri? Kleti nasprotniki niso privoščili štrajkarjem niti tega veselja. Niso jim privoščili, da bi se veselili v krogu svojih otrok na "sveti dan"_v svojem peklenskem in ostudnem srdu do organiziranih rudarjev sklenili so, da jim-preprečijo tudi tistih par uric zabave in poslali so človeka, kateri je z eno samo besedo spremenil božično zabavo štrajkarjev v demonski ples smrti--Žrtve kapitalizma so našle mir ... ^ Strašni božični umor dvainsedemdesetih štrajkarjev, njih žen in dece v Calumetu ostane za vse večne čase neizbrisni krvavi madež na ameriškem kapitalizmu, katerega bo zgodovina ohranila svežega, ko bo kapitalizem že davno ležal v grobu. Hudodelstvo — nezaslišano, silno, satansko hudodelstvo — izvršeno nad štrajkarji dne 24. decembra 1913 mora vzbuditi slehernega proletarca, naj bo še tako zakrknjen, da mu mora zavreti kri, če ima še količkaj gorke, rodeče krvi svojih žilah! To hudodelstvo vpije do neba po maščevanju, po boju proti morilskemu kapitalizmu, proti monstromu, proti krvoločnemu zpiaju, ki se nasičuje s krvjo in s telesci naših otrok! Ampak ta zločin michiganskih kraljev bakra še ni vse. Ko je tolovajska banda "Citizens Alliance" videla rezultat svojega dela, nataknila si je angeljsko krinko na svoj satanski obraz. Pričela Je nabirati milodare za žrtve svoje bestijalnosti in hlinila se Je, da hoče pomagati pokopati te žrtve. Prišel je tudi diktator McNaughton s svojim hinavskim obrazom in ponudil svojo pomoč; Toda rudarji so ponosno odklonili vsak cent. Prav so imeli! Ali si je mogoče misliti večje lopovstvo? Kaj bi si mislili o človeku, kateri pride v hišo drugega človeka, mu podavi vse otroke in ženo in potem seže v žep po denar, da bi plačal pogreb svojih žrtev? Vsak človek, ki se količkaj zaveda, da je človek, bo pljunil na krvavi denar, katerega mu ponuja nasprotnik, ki je moralno odgovoren za smrt njegovih dragih. Štrajkarji so s pomočjo organiziranega delavstva drugod skrbeli pet mesecev za svoje otroke, ki so morali vsak dan jesti in oblačiti se. Ali niso magnatje bakra, ali ni "Citizens Alliance" ves ta čas delala na vse načine, da bi Štrajkarjem izbila vsako sredstvo wmoobraue in samoohrane, tako da ne bi otroci zadnjih umirali lakote? Kdor je stav-karjem pomagal skrbeti za žive otroke in ostale člane rodbin, skrbel bo tudi sedaj za njih pokop. Proč s krvavim denarjem roparjev in morilcev! — 8eveda, ko so hinavci uvidsli, da štrajkarji v svoji žalostni uri ne marajo za krvave dolarje rudniških magnatov, zatulili so, da Je tega kriv Ohas. H. Moyer, predsednik Western Federation of Miners, da Je on nahujskal rudarje zoper njihovo licemersko miloščino. In na večer dneva, ko so kopali sveže grobove 72 žrtev božičnega peklenskega kapitalističnega zločina, izvršili so tolovajski ban diti v službi kraljev bakra drugi zločin, kakoršnemu še ni para ▼ zgodovini ameriškega delavstva. Po lopovsko so napadli Moyera v hote listih povzročeni katastrofi, najglobokešje sožalje, a obenem jim kliče : Stojte v boju za svoje pravice kakor ste stali doslej! "Proletarec" dalje obtoža magnate bakra, člane "Citizens Alliance" in vse tiste, ki so v službi kapitalistov zoper štrajkarje moralno odgovornim za umor 72 delavcev, njih žen in otrok v italijanski dvorani in za poskušani umor nad C has. H. Moyerjem. ŽUPNIK KLOPČIČ, UREDNIK "GLASNIKA" IN VSI OSTALI,/« STE SE ZDRUŽILI S KAPITALISTI, DA UNIČITE RUDARSKO ORGANIZACIJO, DA UBIJETE STAVKO IN DA PRESPREČITE^UBOOIM RUDARJEM ŠE TISTIH PAR DROBTINIC PRAVICE, KMIH IŠČEJO, NA VAS LEŽI MORALNA SOKRIVDA TEH GORO STASNIH ZLOČINOV! MORALNO OBSODBO BO PA IZREKLO DELAVSTVO! Končno poživlja "Proletarec" vse zavedne slovenske in sploh jugoslovanske delavce po celi Ameriki, da vstanejo kot en mož za tužne sirote v bakrenem okrožju. SKLIČITE PROTESTNE SHODE, zahtevajte z delavci drugih narodnosti vred, da se gane zvezna vlada in stori konec kapitalistični anarhiji v Copper Country. Prispevajte denar za prizadete brate v Calumetu in okolici, da ne bodo navezani na svoje morilce in tlačitelje v gmotni stiski. Na dan delavci! DVIG SAMI. KATČftE NAM NE DAJO IN KATERO GAZIJO KAPITALISTIČNI MORILCI IN ANARHISTI! Calumet, Mich., 25. dec. — Strašna nesreča je včeraj popoldne zadela štrajkarje, strašna in nenadna. Okrog sedemsto oseb, večinoma žene in otroci štrajkarjev vseh narodnosti je bilo zbranih v italijanski dvorani z namenom, da razdele med otroke božična darila, ki so jih prejeli od delavskih organizacij širom Amerike. Zabava se je pričela. Na oder je prišel bradati "Miklavž" z velikim svežnjem igrač in ženske so pričele deliti iste med otroke. Tedaj je pa nekdo zavpil skoz vrata: "Ogenj!" Množica v dvorani je ostrmela. "Ogenj!" ponovil je klic enkrat, dvakrat, trikrat in dotičnik je stekel po stopnicah dol in izginil. V dvorani je nastala grozna panika. Zadonelo je vpitje, krik in jok. Možje in ženske so pograbile otroke in vdrle proti stopnicam. Človeški val je butnil navzdol s tako silo, da so bile stopnice v trenotku natlačene od spodnjih vrat pa do stropa in do vrha z maso trupel. Mali otroci so bili po-gaženi in pometeni pod nogami odraslih na stopnice in tam je obležala cela masa drug na drugim dokler je bilo še kaj prostora. Vrata od spodaj so bila — zaprta. Drugi so odprli okna in skakali 40 čevljev visoko na cesto, kjer so obležali večinoma mrtvi. V petih minutah je bilo vse končano. Ko je prva panika polegla in ko so se ostali v dvorani zavedli, videli so, da — ni ognja. Ljudje zunaj na cesti so slišali strašni krik in butanje ob vrata. Skušali so vrata odpreti, ali ni bilo mogoče. Prinesli so sekire in razbili vrata — strašen prizor! Polne stopnice mrtvih in umirajočih mož, žensk in otrok! Skušali so potegniti trupla od spodaj, toda bila so tako stlačena eno pod drugim, da se niso mogla niti ganiti. Prinesli so lestvo in pričeli jemati trupla na vrhu kupa. V kupu trupel je bilo še dosti umirajočih in živih, kojih stoaknje in jok je rezal v srce. Na sredi kupa je gledala ven neka deklica, katera je milo prosila, da jo naj rešijo. Potegnili so rrs ven, toda noge so ostale v kupu — umrla je rešiteljem v rokah. Rezultat groznega zločina je: 72 mrtvih in veliko število poškodovanih, iz med katerih bodo trije bržkone umrli. Prizadetih je 41 rodbin štrajkarjev. Ker do danes (nedelja) še nimamo direktnih poročil od naših poročevalcev — morda so med mrtvimi — posnemamo iz angleškega časopisja, da so po prvih vestih prizadeti sledeči slovenski in hrvatski štrajkprji: Agnes Mihelič, 4 leta; Nik Slovekovič, 40; Jakob Lustik, 5; Paul Mihelič, 5; l. Bolf, 4; Kristina Klarič, 5; John Butala, 3; Mary Ka-ranač, lt ; Kate Oregorič, 10; Martin Smuk, 6. (Natančna poročila glede žrtev slovenskih in hrvatskih štrajkarjev slede prihodnjič.) V prilog mich. štrajkarjem za kongresno preiskavo, so poslali predsedniku Zod. držav vsi tajniki social ističnin federacij telegram, v katerem zahtevajo kongresno preiskavo v Michiganu. Razne itn i je v Chicago so priredile v nedeljo tudi protestne shode, na katerih so govorili razni dHavski voditelji, med drugimi J. IT. Walker, predsednik illi-noiške federscije dela in Yanko Terzič, član eksekutive Western Federation of Miners. Eksekutivs J. S. Z., ki je imele svojo posebno sejo za to stvar, je osvojila predlog, vsled katerega se pozi vi je vse klube jugosl. socialist. »veze. da prirede takoj protestne shode v prid štrajkarjev v Miehigami. Na teh shodih naj se odpošlje na predsed. Wilsons brzojavka, ki naj se glasi: Hon. W. Willsotai, President U. S. of America, Washington, D. C. We the South Slavic natural i zed Cit izens of U. S. demand conigreasional investigation to the strike in Michigan. Signed............ Kdo je zakrivil katastrofo? V silni zmešnjavi, ki je nastala vsled krika "ogenj!", ni nihče gledal za lopovom, katsri je dejanski izvršil strašni zločin. Prišel je v dvorano in qdšel ter izginil kakor kafra. Več oseb je izjavilo, da ga je videlo in Mrs. Caesar, žena štrajkarja, pravi, da ga je pozitivno videla, ko je pomolil glavo skoz vrata in zavpil "Ogenj!". Ona ga je skušala zgrabiti za roko, toda iztrgal se je in izginil. &erif je sicer obljubil, da bo napel vse moči, da zločinec ne uide, ali do danes še nihče ne ve zanj. Calumetska unija W. F.- of M. je takoj pričela s poizvedovanjem in imformaeije, ki prihajajo iz mnogih virov, dajejo dovolj podlage, da krivda leži na kletih nasprotnikih štrajkajočih rudarjev. Chas. II. Moever, predsednik W. F. of M., je bil obveščen še tisti dan, da zločinec, kateri je povzročil 72kratni umor, je imel na prsih znak "Citizens Alliance". Moyef je takoj brzojavil predsedniku Wilsonu, guvernerju Ferri-bu in tajniku Morrisonu American Federation of Labor apelujoč za preiskavo grozne tragedije. Med tem je pa nad ubigimi štrajkarji plula smrt s šrnimi krili na mesto božičnega miru. Tisti, ki so peli v cerkvah: "Mir ljudem na zemlji!" so člani "Citizens Alliance", morilne bande, katera se ni obotavljala, da ne bi povzročila štrajkarjem gorja tudi na sam božič. Dvainsedemdeset mrličev so štrajkarji pokopali zadnjo nedeljo. Ko so se magnatje bakra zavedli groznega hudodelstva, ki so ga izvršili nad štrajkarji, so takoj hinavsko odprli svoja "usmiljena srca". McNaughton je sporočil štrajkarjem, da jim da na razpolago rudniške zdravnike in bolnišnice. "Citizens Alliance", banda bogataških anarhistov, je brž nabrala med rudniškimi mi-lionarji $25,000 in hinavsko ponudila rudarjem za pogreb nedolžnih žrtev. Ali rudarji so sleherni cent in vsako pomilovanje od strani svojih nasprotnikov in zatiralcev s prezirom odklonili. "Kakor je unija skrbela za svoje žive, tako bo tudi za svoje mrtve" — se je glasil odgovor štrajkarjev. Tn "aliančarji", o-sramočeni in razsrjeni, zdaj ne vedo, kam bi z nabranim krvavim denarjem. MOYER BARBARSKO NAPA DEN, OBSTRELJEN IN ŠILOMA ODVEN IZ COPPER COUNTRY. i Kapitalisti v bakrenem okrožju so docela podivjali. Gorostas-nemu zločinu zadnjo sredo, ko je bilo umorjenih 72 štrajkarjev, njih žen in otrok, je zadnji petek sledil drugi zločin. Charles IT. Moyer, predsednik rudarske za-padm^zveze, je bil v petek zvečer ^napaden v Hanckocku po tolovajih združenih v anarhistični "Citizens Alliance", obstreljen v hrbet, tepen, osuvan in šiloma odveden na vlak. V soboto ponoči je priSel so-drug Moyer v Chicago v družbi s Charles H. Tannerjem, auditor- jem W. F. of M., katerega fe zadela ista usoda, in z Victor Ber-gerjem, kateri se jima je pridružil v Milwaukee. Moyer je bil obrezan na glavi, raztrgan in krvav ter s kroglo v hrbta. Na kolodvoru ga je sprejelo nebroj delavcev in zastopnikov raznih unij, ki so mučenika za delavske pravice naglo spravili v bolnišnico. Zdravniki izjavljajo, da je Moyer v kritičnem stsnju, toda lahko okreva v kratkem, samo če se rana od krogle ne prisadi. Moyer je izjavil, da pojde nazaj na Calumet čfm bo mogel stati na nogah. V bolnišnici St. Luce's je Moyer povedal sledeče: "V petek sem še enkrst predložil rudniškim družbam ponudbo za arbitracijo. Pisal iem operatorjem, da je unija zadovoljna če predsednik Zed. držav ali guverner države Michigan sam na svojo pest imenuje razsodiščni odbor, kateri naj razsoja glede r*eh dispntacij In Se so operator» ji s tem zadovoljni, gredo štrajkarji takoj na delo. (Moyer je pokazal kopijo omenjenega pisma, vso krvavo in raztrgano.) Dve uri potem sem bil pozvan v hotel Scott v Ilancocku. Dejali so mi, da me tam čaka šerif in komi-teej Citizens Alliance. Nisem dobro prišel na mesto, ko je udrla v sobo cela drhal moških, ki so vpili: "Kje je Moyert" Ko jim povem, da se jaz Moyer., padli so po meni. Eden me je tolkel po glavi z avtomatičnim revolverjem, kateri se je sprožil in krogla me je zadela v pleče. Drhal me je nato vlekla ven na ulico. Tolkli so me po glavi, suvali v hrbet in drgnili po tlaku čez most v Houghton. Vmes so vpili: "Ubijte ga! Ubijte ga! Vrzite ga v vodo!" Privlekli so me na kolodvor in tam se je drhal srečala z James McNaughtonom, glavnim mana-gerjem Calumet & Hecla Co.. McNaughton me je prijel za vrat in grozeč s pestjo je rekel: "Ti si morilec! Ako še prideš nazaj, te bomo obesili!" Nato je posegel McNaughton v žep moje suknje, vzel denarnico in druge važne listine, katere je držal dokler me niso zavlekli na vlak. Z menoj vred so vrgli na vlak tudi Chas. TI. Tannerja in posadili zraven nas dva deputišerifa, ki sta imela iti z nama. Naročeno jima je bilo, da nas ustreljta, če bova skušala izstopiti na kateri postaji v bakrenem okrožju, fterifa sta tudi plačala vožnjo za naju. V Minoni, Mich., me je prevzela bolečina in poklicali so zdravnika, kateri mi jo obvezal rane. Drhal, ki me je napadla, mi je zvijala roke gotovo z namenom, da mi polomi ude. Dasiravno ne vem za imena napadalcev, vendar bi jih poznal takoj, da jih vidim. Prizanesel pa ne bom. Predsednik Zed. držav in michiganski guverner imata ščititi moje ustavne pravice, ko se vrnem, v Calumet. Pojdem pa takoj v pondeljek če bom le mo-gel." Tz Calumeta in TToughtona prihajajo vesti, da "nihče" ne ve za napad na Moyera. McNaughton (Nadaljevanje na 4. strani v 6. koloni.) Butte, Mont Kakor je splošno znano, je Butts unijsko mesto; v njem ni prostora as akebe. Toda nekateri slovenski in hrvatski akebje so pa mnenja, da. je Butte pravzaprav nekako pribežališče skebov, kadar jim še drugje postaja prevroče. l)a p* tOiuu ni tako, lahko pove Hrvat Jos. Jsrdss. On je bil v Calumet, Mich., nekak deputy s količkom, a katerim je nastopal proti štrajkarjem. Ker so mu pa menda tla tamkaj prevroča, jo je ščene pripihslo v Butte. Tu je dobil delo v West Calusaa rudniku, in glej, zgodilo se je, da ao za tega delavakega izdajalca zvedeli unijaki delavci in dne 13. decembra zvečer pripeljali so ae pied rudnik a avtomobilom in so za htevali "junaka" Jardaša, kate rega so takoj tudi dobili, ga vzeli s seboj ter ga odpeljali nekam v okolico ter ga tam izpustili. Isto se je sgodilo tudi z nekim Ivan Cvetičom Uoriša. Tudi 011 je pri šel za delom v Butte, katerega je tudi dobil v Pitt Mont Mine, in delal je že kakih 30 dni, ko ae je zvedelo, da je bil akeb v Calumet-akem štrajku. Dne 21. novembra ob 10. »večer pripeljali so se štirje možje z avtomobilom pred imenovani rudnik in ao zahtevali izročitev Cvetiča. Ko so mu povedali, da ga nekdo od zunaj zahteva, je šel na površje nadajoČ se, da mora kaj dobrega biti. Toda tudi on se je prepričal, da temu ni tako, kajti omenjeni možje so ga odpeljali kdo ve kam v pustinjo in in ve se, kaj se je ž njiin zgodilo sedaj v ledeni zimi T Toraj akebje, «varim vas, da ne prihajate v Butte. Okolica tega mesta je pusta in prazna — pra va puščava. Obenem je sedaj tudi zelo mrzlo, in najti se nekega večera v takem kraju, ni kar nič prijetno. Ako kdo ve za kakega «keba ki dela v Butte, naj stvar naznani na. "Butte Miner's Union No. 1", Butte, Mont., kajti gotovo je ta več skritih garjevcev. Frank Zaje. Newark, O. Cenjeno nredništvo: — Kot mezdni delavec v teh sla^ bih čaaih, ko povsod brezposelnost vlada, moram biti pač zadovoljen, ker sem pogodil nekaj kot slepa kura zrno. namreč: dobil sem delo. Sedaj, tekom dveh mesecev mi je zopet dovoljeno prodajati mojo dekxvta© moč. M estece Newark leži v prijaznem kraju, 140 milj južno od Cle-velanda. Slovencev je tukaj samo šest družin in nekaj samcev. Večina naa dela v tovarni "The We-rli Stow Co." Imenovana družba sprejema samo organizirane delavce, akor tudi v celem mestu, ako delavec ni organiziran, tukaj ne dobi dela. Dasi je malo Slovencev, kljub temu imajo svoje društvo "Ja-•vornik". štev. 160 S. N. P. J.. Število članov se namreč množi, ker prihajajo rojaki iz drugih mest. Zadnji teden je prišlo iz Cleve-landa pet Slovencev, vsi oženje-ni; tukaj delajo njih družine, a živijo pa v Clevelandn. Zaradi brezposelnosti «o morali zapustiti svoje žene ter iti po svetu za delom. Kdo torej uničuje družinsko življenje? Socialisti ali pa kapitalizem? Gospodje v Žoletn odgovorite ! Kam se naj delavec obrne brez dela in gmotnih sredstev; druzega pač ne more postati kot socialist! Kdo vraga bo čakal na vaše obljube po smrti? Tukaj hočemo živeti kot se spodobi človeku. Seveda Kranjski Janez bi naj raji videl, da bi živeli po vzgledu Klopčiča, — farškega skeba, — ki dela sramota celemu narodu. Srce me boli, ko čitam dopise bo-rečih se bratov v bakrenem okrožju Michiganu. Nikdo ne ve. kaj da je štrajk. kdor še ni bil prizadet. Sodrugi in vsi Slovenci, pomagajte jim ! V kratkem bomo tudi tukaj napravili malo veseli-co, upam, da se bo nekaj nabralo za niih! So». Pozdrav! A. Gradisar. De Pue, 111. Uredništvo Proletarca! Po potrebi se zopet oglaaim, da sporočim sodelavcem po dru gib naselbinah, kako tukaj pri nsa živimo. , Z vsakim dnem iitam v časopi- sih pritožbe ubogegs trpina, kako ds se muči, toliko, ds ne ornags na potu domov in vae to zadruge, sam pa nima toliko, da lrtsi me šil glad. Tudi pri na^ je tako. Kar ae tiče dela, delamo vedno in to največ po 12 ur na dan, da bo več profita za podjetuike, potem bomo pa počivali, kot ae to že zdaj govori. Ne mislim resno, da bi počivali, ker tovarne delajo ve dno naprej in ker največ govorijo boasi, da imajo v celi oblasti ubo ge trpine. Neki delodajalec ae je celo prmlrznil izraziti, da ga, povzdignjenimi rokami prosijo zs delo in tako vlada strah med delavstvom, kateremu bo • kapital odpovedal njegovo moč, oziroma ki jo jo že oustil za njihov pirofit. Tako se godi in se bo godilo ubo geuiu delavstvu, dokler ne bo organizirano gospodarsko in poli tično, dokler ne bo delavec držal z delavcem, dokler ne bodo delavci ustanovljali soc. klubov in spon je val i svoje dolžnesti in dokler ue bomo podpirali unij. Ako bi vsak delavec bil v ascialistič-nein klubu, kjer bi se podučil, k«j je socializem, oakaj ae bori in kaj je njega naloga, potem ne bi bilo toliko bojev, oziroma tako dolgo trajajočih, kot so danes Michiganu, Coloradu itd. Ako bi ae delavstvo zavedalo svoje dolž nosti (ako so že v soc* klubu ali ne), bi se lahko veliko pomoglo naši stranki. Vem, da je že vsak slišal, ako ne čital, kako grdo ime je skeb in kako sramotno delo o-pravlja in to na škodo vsem delavskemu razredu, (n. pr. Glasnik, Klopčič itd.), da se zgraža nad njim ves delavski razred in plačilo jim ne uide. Veliko bolje pa tndi ni skebov podpirati. Zatorej delavec, bodi pazeii vsikdar, kadar kaj kupuješ. Zahtevaj linijsko blago; ako ti,ponudi skebsko. vrzi mu ga nazaj in pojdi drugam kjer ga dobiš Ako bi s«» delavec držal in zavedal vsaj te svoje dolžnosti, bi se s tem veliko pomagalo delavcem, ker na ta način bi jih prisilili v unije brez vsakih stavk. Ako bi ne bil to lahek Ooj in veliko koristi za nas vae. ki se borimo za obstanek v takih razmerah, kot se sedaj? Ali tarnanje ne pomaga nič, ako ni resne volje. Stopimo t socialistične vrste, v boj z uma svitlim mečem za pravice, katere nam gredo kot človeštvu brez izjeme, ne samo izvoljenim, kot se nekateri sklicujejo! Ampak naj neham s tem, ker se člani soc, stranke ne držijo svojih rok stran, amjvak še sami pospešujejo njih sramotno (skebsko) delo; kako naj se potem zahteva od drruzih, ki sploh ne vedo, kaj je socializem in kaj je delo unijskih delavcev vredno. (Kdor je skeb. ne more biti socialist. Op. ured.)' Naj Vam tudi sporočim, da je velika nesreča zadela naš soc. klub, ker nam je zbolel organizator sodr. Mike Omerza, kateri je stavil vse svoje moči za ustanovitev in napredek istega ali sedaj ga je pokopal požrešni moloh — kapitalizem v postelj že štiri mesece z navadno proletarsko boleznijo — jetiko. Ako ravno še okreva, ni veliko upanja. In kakor je začel naš organizator bolehati, tako je začel bolehati tudi naš soc. klub in to vsled posameznikov. Ali ni to žalostno, toliko ognja kot ga jc bilo v vas. ko smo ustanovili klub, da bi človek mislil: 110. tukaj bo pa nekaj več kot samo ime socialist. Vedite, da sama znamka ne napravi človeka za ved nega.; kje ste pa sedaj, ali veste mogoče že dovolj, kar mora vedeti vsak delavec, ako s c hoče bori> ti s so\*ragom — kapitalizmom, kateri ima oblast nad nami, nad nezavedno maso. Zdramite se in na delo, katerega smo započeli, da ga tndi dovršimo, ako ne mi, pa naši pototrici, ker veliko laglje jim bo nadaljevati boj, katerega smo mi pričeli, kot pa Šele začeti! — Zatorej vam kličem! Vsi na shod dne 11. januarja 1014, da se oživimo ali pa čisto zaspimo. Nekaj se mora začeti, čakanje ne izda nič! S socialističnim pozdravom. Jo«. Omerza. ta.j. ki. št. 106 Za Mich, ftrajkarje. Svota nabrana po jngoal. »oc. klubu štev. 106, De Pue. Tli. in poslana v Denver, Colo. Dnli so: D. Bsdovinsz $100. Po 25 e: Frank Penca. .Toe Dolinšek, Joe Los, Mat. Zernien, Ant. Karin, D. Stancel, John Kos, Luj Uanie, Karo! Grloviö, Mike Bodlaj, Jo« Fngel, John Koman, Jo« Urbane, Jos. Omerza, Jus. Frigel, Stip. Petroviö, Jos. Kukman, Jos. Ür-ven in Ignac Bedenk; po 50c: Mst. Zugie, Alois Povie, Vine Macek; po 30 C: Ant. Kerinic; po 10 c: Ant. Sßinkovec, Josefa Ure gortf, Mary (iregoriä in Frank Sevc; Klub Ätev. 106: $2.00. Skupaj .......... $10.20 John Koman, Joa, Frigeij. , -V Now burg, 0. Cenjeno uredništvo: — Upam, da uvrstite teth par vrstic v naše glasilo. — Z delom gre pri nas prav slabo, in ne vem, ke daj se bo obrnilo na boljše; izgleda ni zdaj prav nobenega. »Seveda, kapitalistom se zato ne go di nič slabeje kot po navadi. Oni sode lepo v palačah in s prezirom gledajo na to ubogo parijo, ki jim je znosila skupaj milijone, kako trpi Domanjkanje in iiestaluost. Bilanca kapitaliatov bo mastna; kaj pa naša? Kar iz računajmo vsak svoje, pa bomo videli, koliko nam ostane, ¿ulji po rokah, to bo vse. Toda če se bodo kapitalisti kapricirali, pa še kmalu žuljev ne bo, ker nam ne bodo pustili na de lo, ttiatlako. — Lepo i*vje«« je ta družba, kaj?! Kar se društvenega življenja tiče, je napredka dovolj, tako da se lahko vsak zavaruje za slučaj bolezni ali nesreče. Imamo društvo "Jutranja zvezda", štev. 41. S. D. P. Z., ki prav dobro napreduje. Podpore daje v bolezni vsak teden $7.00, poamrtuine pa $500. Želel bi, da vsak Slovenec, ki še ni član katere drugo jednote ali zveze, da pristopi v to. — Dne 14. decembra smo imeli volitve uradnikov društva in izvoljeni so bili sledeči: Preda. A. Strajnar, tajnik: F. Kokotec, blag.: A. Ulepič. Konečno pozdrav na vse zaved ne in pozdrav «laka Štrigelnu, ker tako dobro štriglja voglate butice. Želel bi, da bi se oglasil tudi kaj v Cleveland! Frank Kokotec, tajnik. • u -' Clinton, Ind. Cenjeni urednik: — Časi postajajo prav resni. Iz časnikov- čitam, kako kapitalisti odpuščajo delavce in zapirajo tovarne. Tudi po rovih se dela zelo pičlo, po dva do tl i dni v tednu. Nismo več dale«'» od aprila, ko bi bilo treba stopiti zopet v boj za povišanje plače, ali kaj bo* štraj-kal, ko se zdaj, ko bi se moralo kaj delati, da bi človek djal kaj na stran za pozneje, ne dela. Tako nas kapitalisti že zdaj privijajo na ta račiin. Ravno sedaj se zopet slavi rojstvo odrešenika, ki je prišel na svet pred 1913 leti. V cerkvah po-jo "Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje" in kade in pridigu-jejo. Koliko ljudi pa je odrešil Kristus « svojim rojstvom? Jaz še zdaj nisem odrešen in z menoj čaka tega odrešenika na miljone. Kdo pa je ta odrešenik? — Edini socializem je ta odrešenik, ki nas bo rešil iz gospodarske sužnosti. č'e bomo enkrat avobodni na telesu, bo svobodna tudi duša; duša v zasužnjenem telesu *pa ne more biti svobodna! Poglejmo v Michigan, Colorado, in druge indu-strijelne kraje, kjer bije mezdni suženj boj za boljši komadič kruha. Kdo ho odrešil mezdnega delavca, če se ne bo sam? Morda farji? kapitalisti sami? Nikdar! Suženj bi ostal na vse veke. če bi čakal, da ga odreši cerkev ali P« kapitalizem, Današnja cerkev je ponižna dekla kapitalizma, to potrjuje najjasnejše Lukec Klopčič in Janezov Janez v Jolietu. "Mir" pripovedujejo, a vganja-jo največje provokacije za prelivanje krvi. — Fej! Delavci zani-majmo se za naše socialistično časopisje in organizirajmo se politično in gospodarsko, če hočemo, da bo enkrat nastal mir na zemlji. Dokler ne bo organiziran zadnji delavec politično v socialistični stranki in gospodarsko v Uniji, jc zaman pričakovati miru. Kapitalisti neČejo miru. Za delom ne svetujem hoditi semkaj. — Sedaj «e že pripravljamo za volitev delegatov za premoga rsko konvencijo. Moja želja je, da bi bil izvoljen neusrašen delegat, ki bo vsikdar zagovarjal na Se pravice! Pozdrav in novojetno voščilo vsem čitateljem Proletary! John Močnik. Alta, Oanada. Cenjeno uredništvo: — Vsak dopianik začno skoraj z delom, bom pa še jaz. V našem kraju je z delom skozi oelo leto slabo. ¡Maj ae obrata* malo na bolje, vendar ne svetujem hoditi nikomur semkaj, ker tako dobri čaai še niso; je še prefcej brezposelnih. Tukaj imamo društvo, ki spad^k S. D. P. Z. Dne 14. dec. smo imeli letno sejo in smo izvolili I. Travna preibtedni-kom, A. Kunca, tajnikom, F. Oblaka, blagajuikom. Vsem srečno novo leto 1914! J. Sribar. Mulian, Ida. Cenjeni sodrug urednik: — Priloženo Vam pošljem $2.00 za mojo naročnino in prosim, da priobčite sledeče: Mnogo čitam o miohiganakem in eoleradskem štrajku, in ne morem si kaj, da bi ne občudoval solidarnost delavcev, ki omogoču-je, da vzdržujejo. — Le tako naprej delavci, in štrajk boste gotovo dobili. — Tudi pri nas je bil pred petnajstimi leti štrajk, a jc bil izgubljen, krivda temu je pa bila delavska neaolidarnoat. Kjer so delavci nesložni, tam «e hudič smeje v pest, kajti potem zmagajo vedno kapitalisti. Fantje, kjer ste že, stojte trdno kot skala; cela zapadna veriga rudarjev stoji za vami! Vsepovsod se sliši: pomagajmo rudarjem v Michiganu. — Dri nas imamo sedaj organizacijo, W. F. of M. in zaslužimo po $3.50 za 8.urno delo. Skeb nima pri nas nobenega kredita iu jo m o na takoj popihati od koder je prišel. Slovenski' delavci ae prav pridno zanimajo za napredek. Pred štirimi leti tukaj še ni bilo nobenega Proletarca, zdaj ga ima pa do malega že vsak. Ne dolgo tega smo ustanovili tudi društvo S. N. P. J., ki tudi prav dobro vspevs, dalje so-<• i al ¡stični klub. štev. 125 J. S. Z. Naše geslo bodi: vedno naprej skozi napredek k zmagi! Štrajkarjem v Michiganu želim srečnejše novo leto 1914, Prole-tarcu pa mnogo naročnikov! Star štrajkar. Waukegan, 111. V nedeljo, dne X. januarja 1914, bode tukaj govoril sodrug Emifc Seidel, brvši socialistični žnj>an mesta Milwaukec. Govoril bode v Armorv Hali, na \orth Count.v St. PriČetek govora bo ob 3. uri popoldan: ustopnina 10c. Neki rojak mi je tukaj rekel, da je Seidel tovarnar in milijonar, da je torej tndi on kapitalist; in kar je rekel meni, je še bolj gotovo tudi komu drugemu. Zatoraj delavci, kateri razumete angleško, [►osebno tisti, ki ste državljani, idite poslušati omenjeni dan tega dozdevnega milijonarja in prepričan aem, da ako bodete tako delali, kakor vam bode povedal, nam ne bode treba stokati, kakor stokamo danes. ki imajo demokratski "berači" in "delavski prijatelji" vladine vajeti v rokah. Tu je lepa prilika tudi za tiste, ki pravijo, da so socialisti druge narodnosti "fajn", ker ne zabavljajo samo čez farje kako "Kran jski"; idite poslušat Seideln-a. ker nam je vseeno od koga se učite spoznavat resnico, glavno jc, da jo «p ozn s te. Torej na svidenje v Armorv Hali! J. Zakovšek. Dunkirk, Kans. Cenjeno uredništvo:— Prosim odstopite mi par vrstic, da fK*ročain o tukajšnjih razmerah. — Z zasluškom gre bolj trda, kakor dandana.s j>ovsod. Ravno toliko nam dajo kapitalisti, da se protamo, po enih krajih pe še tega ni. — Dne 15. decembra sem sklical sejo za ustanovitev socialističnega kluba. Šel sem od hiše do hiše in vsakemu sciti povedal, kar «cm imel žc dolgo 110 srcu. Brez na sprotni i ko v seveda tudi tukaj nismo, nli vzlic vsem nasprotnikom se jc odzvalo na sejo 13 članov in tri članice. Nasprotniki kajpak obrezujejo in blatijo naiše gibanje toda pomagalo ne bo nič. Kdor neče iti h klubu, naj pa doma ostane no zapečku, sililo se ne bo nobenega. Dne 31. decembra bo imel novi klub prvo zabavo pri sodr. T Tomšiču. Vstopnina prosta. Za vse potrebno bo preskrbljeno. Ob tej priliki vabimo vse sodnige v okolici, naj na« obiSčejo v obil- nem števiiti. Poseb uo vabimo sodr. Bratkoviča, naj pride, da bo mladi klub vzpodbudil a k rep kimi besedami, da bo več življe nja. Pozdrav vsem jlu* srečno novo leto čitateljem Proletarca! Tony Tomšič, orgkuizator kluba Lioydell, Pa. l>ne 14. decembra smo imeli red 110 sejo soc. kluba štev. 117. ka-teirv so se vdeležili skoraj v«i tu-kajšni sodrugi. Na dnevnem redu smo imeli več važnih točk, kakor tudi volitev odbora za leto 1914. V odbor so izvoljeni: Ant. Zalar, tajnik, Ant. Grbec, ampisnikar, J. Švigelj, blagajnik, Ant. Stražišar. organizator. Zraven smo »prejeli sklep za prvo veselico, katero priredita «kutino obadva kluba in sicer: štev. 117 in štev. 127. v Slo^ venskem izobr. Domu, v Dunlo, Pa. Na tej veselici ae- bo nudi ki vsakovrstna zabav«. Prepričan pa sem, da ne bode nobenemu žal, ako se vdeleži t«' veselice. Na dnevnem redu bo igra, povzeta iz delavski gta 1 življenjf, arečolov, šaljiva fiesta in vaakcvrste druge zabave. Da bo <>isti prebitek namenjen v dobre namene in da ne pride v mrtve roke, bomo že mi poskrbeli. Ker «e gire za koristno utvar dobrobit vsega delavstva —, vabimo va«» občinstvo iz tukajšne o kolice, da se vsi odzovejo vahilu, in sicer iz Dunlo, Lioydell, Bca-verdaJle, Oinalinda, St. Michael bi South Fork. Posebno pa bi nas vesel Ho, prostoru, ali pa tudi po družili okolščinah, katere skoraj vsaki razume, Če le hoče. Druge industrije tukaj ni, kakor črn dk.,inant, katerega je tukaj m» -precej pod zemljo. Seveda bo stalo še veliko delavskega gorja, |jrej ko pride na površje. IVemo-garji smo tukaj vsi organizirani, in sieer pod okrilje U. M. W. of A. Kdor ne pristopi, ni prostora za njega v premogokopu. Do zdaj je bilo vse še nakako povvMio — bilo jih je več kot polovico, ki niso plačali pristopa. Sedaj pa plača vsak, in to je čisto pravilno. S prvim aprilom prihodnjo leto nam bo potekla ^»ogodbena lestvica ; eni govorijo, da bo štrajk, a drugi da ne. Vendar pa o tem ne ve 110 prvi ne drugi nič gotovega. Naj 1k> že kakor hoče, recimo, da zaštrajkamo in konipanij*' nam povišajo mezdo m , kaj nam pa pomaga, ko moramo pa za dru ge potrebščine plačati [><► 15% več, tako, da delavca vedno tlačijo le nazaj in to »e bo godilo toliko emsa, dokler ne pride delavska stranka na površje, to je socialistična, katera 1k> previredi-la, da bo vsak delavce dobil svoje polno vrednost, to je kar. zasluži Toraj vsi ne delo, da se rešimo prej ko mogoče iz krempljev >J*a-pitalizma in naših delavskih na sprotni i kov. S soc. pozdravom, Ant. Stražišar, taj. ki. št. 117. Brownsville, Pa. Cenjeno uredništvo:— Delavske razmere pri nm so zelo slabe. V rovu «c dela komaj toliko, da »c zasluži za najpotrebnejše. Kompanija bi pa še to rada odvzela. — Ne svetujem torej nikomur hoditi semkaj za delom. Na zadnji seji smo izvolili tudi nov društveni odbor za dr. Tlab. ■""«">••»*'<««> na^promiKi sinovi št. 28 SDPZ. in sicer 1.1 pravega razrednega delavskega Bauer predsed., T. Erjavec tsj., M. I Ki banja, osvoboditve delavcev iz Sprohar zapisnikarjem. I kapitalistične sužnosti. Pozdrav vsem zavednim delav- — Komai je bilo na Francos-cem! kem sestavljeno novo ministrstvo. Ivan Erjavec, tajnik, jc takoj brzojsv, ki ie pod kon- v --trolo kapitalistov sporočil vest v Forest City—Vandling, Pa. svet. da je na Hrsncoskem postal 1/. raznih krajev in v raznih I ministrski predsednik «ocialist. časopisih čitam dopise in nihče Go«pod Donmenrue jc ravnotoli-sc ne pohvali z delavski ,ii razme- ko socialist, kakor Bryan ali se-rami. Tudi jaz «c ne morem po- nator La Folette. Doumergue se hvaliti. Delai se «icer vsak dan, nwzivlje radikalnega socialista. jo predali "gospodu". Za socialistično stranko je še bore malo zanimanja; neko člove£e se je trkalo ua prsi iti reklo, da smo vsi republikanci. O, jej, kakšna ironija! Kdor pozna republikansko in demokratsko stranko, ta že ve kakšno prospariteto «te prinesle delavcu. Saj smo živeli v času vladanja obeh in «*xiaj živimo v času "dobrih" demokratov. Kje (ki je tista blaisua prosperiteta za na« delavce? Pbvejte, vrli "repuMikatioi"! Ali me pljntc v lastno «kledo? Pustite na stran ti«to časopisje, ki va« kloroformi-ra h tako hrano, da potem ne veste ali «te tič ali miš; insročite si Proletarca, morda iz njega izveste, kam spadate. Konečno želim vaom Čitateljem srečno novo leto! Jo«. Ceibular, tajnik. — V Chicagi «o pričeli takozva-ni "«reformatorji", med katerimi je največ duhovnov raznih krščan «kih ver, agitiraiti proti prostemu prigrizku v goMtilnah. Na vaak ne čin hočejo odpraviti zakonitim |H>tom prosti prigrizek. Vprašanje nastane, kdo je dal tem gospodom pravico, ki niso bili še nikdar lačni v svojem živi jen ju, vtikati se v gostilniško obrt in predpisa vsti gost iil ni čar jem, da ne «mejo iz pnmte roke dati človeku prostega prigrizka, ki si je na ročil pijačo. Gospodje hočejo tudi radodarnost ukleniti in, stixniti v paragrafe. Ako je tem gospodom res toliko za zdravje prebivalcev v Chicagi. >wij v prvi vrsti «krbe. da «e očisti židovski geto in po«tiranske ulice, v katerih včasih smrdi gnoj, da si mora človek tiščati nos, ko gre mimo. — Po podatkih Fosao, gover-nerja v državi Massachuaetta, aretira jo vsako leto v te i državi 27 tisoč oseb, med katerinji jih je 10 tiso«"- aretiranih ra<íi vagabod-daže. Z drugimi besedami «e pra vi: V tej državi aretirajo vsako leto 10 tisoč oseb, ker ao bile ta ko nesrečne, da niso mogle dobiti dela. Svobod«, kje si? — Preiskava zveznega senata, ki ««' je pečala z industrijaliiimi razmerami v PitUburgu, je dogn* la, dtá od vseh oseb, ki umrjejtt v tem mestu, 86 «Kistotkov ne zapusti uiti vinarja, 3U¿ odstotkov za pogrebne t roške in eden in pol o«istotka pa imetek v vrednost $5000. Ali Carnegie živi in ima toliko ... da lahko daruje orgije takim cerkvam ki uče verak* iiauke, ki n« v protislovju z njegovimi. — Nova grozodejstva t Putu-mdyju v Južni Ameriki. "Daily News v Londonu poroča, da je 4' Prot isuženjska liga'' razkrila mnogo hujša grozodejstva, kakor so bila v navadi na plantaiah, na katerih se je pridobival kavčuk v Putumoyju. Neki angleški odkri-vatelj je sporočil družbi, da ae ■vtrše najostudnejša grozodejstva v Aim in Benu, kjer ae stikajo Peru, Bolivija in Brazilija. Domačini »o pravi sužnji in med sužno-držci so tudi Angleži. Sužnodržci bičajo indijanske žene in morijo Idijanee. Kapitalizem povsod zapušča z.» s«>boj sledove krvi, muk in trpljenja — Anarhisti podrepniki liberalcev. Dómela Niewenhius, znani a- narh¿stični vodja ao je na ljudskem siiodu v Amsterdamu hvalil javno, da so anarhisti glasovali v tretjem amstodo naja glih kukr h—č iz krugle. Na miz sa «tale že dv<^ flase prazne, v kat**'h je biu ta pnau vin, ena bi velika, je bla pa še pm'hna, Kukr je Tone ališou, d' sa «e ura-ta odprle, je nehoii govort. Sli šou sm b', k' je reku, d' je premal gnarja za orglce, d' bo pa hitir k nem obniu in sin mu i>o tihm reku na uQiu: "Zaston n' bom gavuru," Tone m' je »pet «topu na kurja ooosa, d' b' biu kmal od bolečin zauiHHi, j>otl in' je pa en zmečkan puipir sti«nu u roka. K' sm tu čutu, «m iiutou in sni rfku: "Moj prjatu Tone ima prou. HI «tare zgledajo orglce, bi leini pojejo. Kus. škrj&nc, nohtigal, »tiglc, caj-zle, repnk ingrilčk, u«i »a od muh preke starin orgleam." Tone me je i«* teh besedah sunu z nogo pod nii/jt, jest »ni pa naprej gia,vuru: 4elusH.i«tra." Pr teh besedah m' je Tone segu v beeeda, najbrž je ban., t!* b' ja nezavozu in je reku: "Zdej ste same ališale u ust gspuda Jakata, k' «' na tu spozna, d »a ti:i.ke owglee narbl fajn in največ kuštajn. Zdej pejte dam in povejte ta drugm, d' nej ¡rr-pravja gnar, d' boiua plačal, kar št' inankiH." OIh' t reja n k «a usta-le in rekl<: G«i>iul Tone mi boma naredle, kar je V nas moč in boma skrbele, ogledat Toneta, & zna», »e uekej boš dan." — "Kua pa č»'\ je reku Tone, "al nima» zadost en cenar." "Kua", sm reku, "al nori». Se e»nga boš dan. č' ne bom p4 use m povetlou, d' je ti«t star ha-j«rkostn uredKn kiunej en finfar, <1 ga jest še zastonj nemaram". — Tone je pa nairedu prou kisu ksrht in je segu v varžet in mi je dau še en cenar. Jest «ni pa reku: Vidiš Tone, nč ne delaj ksihta, kukr d' v»,te trešl. Men je biu tre ba »am povedat. k'lcy je blo pr Bizmark, pa b' t' ble ksiht spraskale in ti b' nč več napeu tiste od orgle." "Prou imaš Jaka", je reku Tone. "Ti ae imaš tud žiher dobr enkrat zn praznke. Tla ma» še en cenar, d' bo« tih. Zdej pa scipbus, s' m' prou m' di dam." Po teh beaedaii ja je ubran iz cirnra. jest sin sou pa v gustilna in sm poklicou za use enkrat pjače gor. Ko je moj prjatu Ni—Ma— Nč vidu, da »m cenar vrgu na pudl, je pustou prou prjazn in m' je prnesu ena mejhna škatla ci-?ar in je reku: "Jaka tula mas za krist-kindl, k' «' fejst fant." Jest sm sj>navu škatla v frak in sm irelru adija. Mislu «m s* pa, mene ne bos prdržou « cigaram, d' b' zapiu cen cenar al pa dva, za praznke pa v luft gledou. Odpe lou sm se prec v moj hauptkvar-tir v Pihlurjev kevder, č* je med tem čaoam kej pism pršlo zame. Kumej sm biu not. je že kelnar pou: Poglejno kolk prjatlou ima«. Priftrogar jh je prnesu, k sir cen pok zate." — "Dej no iter, «tn mu rekn, "pa pmee ta velk glaž ta rdečga kela v kot. Jest sm se prec usedu in w»Seu brat: Kolinvud, 0. 17. dec. Drsgi Jaka! Gotov iniališ, da smo Slovene v Ksliiivud, že vsi pomrl. Pa tu ni res. Mi prou dober napredujemo in prov fajn se imamu. Vidiš Jaka, zdej as nam kapitalist dal počitnice in imama zadosi cajta. Da ne bomo brez dola, smo ustanovil prvi^ infanteriregiment feldcajfmsjster baron Ovega, nu-inara 0 0. Do zdej je že ajnrikal nad sto rekrutov. Škoda je, da po amerikansk železnic tku počas vo-zja, drugač bi bil naš regiment že bol močan, kiaJcor 17 regiment Janezov v Celovc. Zato fantje, kar h nogam k nam, če železnica pre-počas voz. Pri na« se prov nič ne zbira, temveč se vse pobira. Še-pav, star. kruljev al |»i. mlad, vsak j«4 dobtir za bit' vojak. Le trna smola je pri tem regiment. Vsak si mora čaka, gvant in sablja kupit. V Celovc Mina. seveda vse dobil zastonj i Kedar ek-aercirajo tud' ni ta prave discipline. Gospud kom(>anikoniaai-dant, bi jih mogel dat včasih u-klenit ' v špange, pa bi bilo kmal boljš. No, pa do velike nedelje že poj de, če glih ne gre rekrutom nič v glava. I>o takrat, ko bodo mogl ausrikat, bodo že tolk znal, da boja lahko skakal in «e obračal, kakor pajac na špag. Ta velka i>arada bo dne 18. avgusta za ce«arjev rojaten dan. Takrat bomo imel feUlmaša, le ge-nerald»*arže ne lioiuo streljal, ker ne smerna drugačnih pušk nosit, kot iz lesa Nič ue «triBoma pa strela! s kanoni, da «e bo tresla zemlja m nebo. IMrone bomo na-ladal s fižolom in bobom, pa bo tud' grmel. Sam tu me skrbi', ke bi dobil feldpatra. Jaka, ti si povsod znan, pa bi prov lohka enga »komandirov. Če bi šel Tone ali Janez v penzjon, bi jih prm- rad sprejel. Dej se z nima pogovorit o tej «tvari, ki »i zmeram z njima skupej. Teb gotov več zaupata, kakor nam. Mairka nam tud' regimentsko-^»audant. Ti Jaka si najbolj »po-solien za ta biznis. ki si bil za rit-majstra pri kavalariji na morju. Sej VivŠ, da regimentskomandant niore zoet .jahat, drugač je pa za v penzjon. .laka, kar «eni prit, pa te bomo precej be fed ra I za obrata. da ti ne bo treba več hodit po švelarjih. Kupili smo že lepga konja od ta «targa Majnarja na brikjard. Tu je konjiček, da mu ga ni para. Teče tako kakor povž, kedar čez planke leze, »koči pa tako visok kakor šildkrota. Ta star Panrte, glavar ciganov, nam je že ponujal eu počen groš zanj, !>a ira nismo hotel predat. Zato pa Jak«, kair «em prit. doklerr imaš čenč. da ne bo prepozen. Odpis mi, Če prideš, da se bom za tebe po-irnal, da gvišn postaneš regiments ktnoandant. Tvoj Jurček Zaletu, konipanikomandant regiment nuni ara 0 0. Klivlend, O. Loncman Jaka ! Prov važne novice imam zate. Veš, tist človk, ki hod po Kleve-lond' s torbo in prodaja ta velko pratko po hišah in novice iz celga «veta in dela reklamo za Tončka, je že na pumpov Ave Maričko \ Nujork za 35 tilarjev. Kaj če« Ja ka.? Ali bi ti 8vojmu loncmanu zameni? I,»on ima «lab, živt pa tud mora. Strebovčov Peter mu pa ne more dost plačat, ker je biznis bolj slab na numar ne«rcče v Lju-bljan. Vsak človk si pa pomaga, kakor more. Vol—Vider Janez tud kolekta za Maričko. Tu je tist ta kisu Janez, ki začne le takrat čivkat, kedar ga pogledaš. Janez prav: "tu ni nič, če je mogu Peter plaçât en teres za tist dnar, ki se je izgubu na pot iz Klevelont-a -y Milvavki in je potlej spet «am nazaj prišpaneirrov. J^otlej je sov oa v drugič v Milvavki, da je biv tam, kamor je, spadov." Jaka. vem, da se »e dober «pomniš. kako je enkrat en človk zabavlov in šinfov socialiste. Tist človk je vzev 400 tolarjev od "Dobrodelne", tiste klevelontsVe, sej me zastopis, pustu je žena in otroke, pa je sov delce na lustra j ža. Vidiš Jaka I V Nuburg sta pa Trčen Jurče in Sladak Andreje, dva pobožna človeka napnmpala štaeuna, ki «o jo delavci gor postavil s mrojimi krvavimi žulji. Oba «ta huda «ocialistožrca. Trčen Jiirče kar križ dela. če sreča socialista, zmeram moli in pri peharju v drku stoji ta prvi. Vidiš Jaka, ti si neumen, ker se kej tacga. ne podetopiŠ, ker bi bil kmal bogat. M al bi obraz skrem-žu, oči za vi jo v prot nebu in eu tnal uiolu, pa bi ti ne blo treba ho dit po švelarjih. Z gaspudam bi mogu tud bit dober, [>u bi prov gotovo švo. Vidi« Jaka Eden je osem sto pobasov. Eden ima muKniea v Mi-chigan Detroit, ki je najbolj, u-pov: "Mili narod!" V kratkem cajt je tolika zaalužu piri zadrug, da ima štaeuna in mc«nica. Vidiš Jaka, gre tudi na ta način, če jokaš in zdihujes: "Ah, moj mtli narod !" Ako si pa socialist in pošten čvovk, se te i*a tako boje, kakor da bi imov kuga. V Nubnrg so ga«pud preskrbel misjon. Mal «u zamrpival in z roka zamahal navskriž, pa sa bili v«i mali grehi odpuščeni. Trčen je dobi v še j>osebej otljsitek, če prav ni dav denarja nazaj. Ga-«pud ss< reki, da «<* naj niav poke-«a, pa bo vse dob«*r in bo voh k a fajii zic dobiv v nel>e«ih, če bi slučajno uinru. Vidi» Jaka. t ^o je pri na« v Clevelont. Nev« », zakaj si zmeram v Čikag in »e nič ne ogvasiš pri na«. Tukai bi ti prov dosti delat imov in »trigelj bi mogel tako nucat da bi ga že v enmu tednu čist znuoov. Najnovejše je tudi to v Clevelont, da na» bodo zdej goapodje ob nedeljah gonil na voda k jezeru, da »i bomo uga«nili žeja. Sa-lunarji te zdej prec zatožja, če bi pri kakšnem loncman prv kej dru-zga, kakor voda. Po človeka pridejo » ta plavo Marijanco, da ima potlej precej draga vožnja v »pehkamra. Vidiš Jaka. taka je taka pri na«. Se tole Jaka. Zdej se boma dal v Klevelont inkorporirat. Pol postanemo vsi smart in bomo po smrt dobil tavžent tolarjev, da bo bolj luštn v nebesih. Če pa jio-češ !>olj natančna poja«nila. pa piši kleveloiierior, Wyo. Nadalje poroča, da je umrl sobr»t Fran Mogolič, ilan 1. odd. druitva štev. 13. Nadalje poroča sobrat tajnik o zadevi sobrata Glavan Antona člana društva Atev. 71, kateri je obolel, a ni dospelo uradno spričevnlo v glavni urad, pričakuje se se pojasnila društvenega tajnika; istotako ima tudi sobrat ftirc Josip, član ravno istega društva privatno spričevalo od zdravnika, da je bil bolan od 4. sept. do 20. okt. t. 1. a uradnega spričevala ni bilo; v obeh slučajih se ravna po pravilih. O sobratu Mesojednik Pavel, članu društva štev. 50, je dospelo v glavni urad poročilo, da je sumljiv bolnik; se sklene natančno preiskati, predno se nakaže podpora. Sobratu Svigelj nu se bolniško podporo odkloni, ker je bil bolan na telesni poškodbi, katero mu je glasom ovadbe prizadjala njegova soproga, katera je tudi Članica zveze; odklonitev, se utemeljuje še tembolj, ker je omenjeno poškodbo deloma sam izzval. Sobrata ?>an Mogliča, člana društva štev. 11, kateri stanuje v državi Arizoni, je dospelo bolniško uradno spričevalo 50 dni prepozno v glavni urad; se skleue natančno preiskati vzrok zakasnitve, ter ravnati po pravilih. Prečita se pismo matere umrlega Jeglič Konrada, bivšega člana društva štev. 20, katera se pritožuje in trdi, da je omenjeni uinrl za pljučnico, ne pa za poškodbami, katere je zadobil, predno je bil sprejet v zvezo. Ker pa mrtvaške listine izkazujejo, da je njegovo smrt povzročila omenjena poškodba, katero je radobil pred sprejemom v zvezo, se ravna po prvotnem sklepu. > Tajnik društva štev. 53 poroča, da je bil sobrat Josip Hren suspendiran trikrat v šestih mesecih po kfivdi ta-časnega društvenega "predsednika, kateri ni plačal za omenjenega članarine, dasi mu je omenjeni («obrat Hren) v ta namen vročil denar. Se sklene o-menjenega .Toa. Hren a sprejeti nazaj v zvezo pod pogojem, da društvo na aej! potrdi, da je gornje resnica. Sobrat Kuoar Urban, élaa draštva štev. 10 je obolel, predno ja bil opra vičen do bolniške podpora, tar prosi, da bi mu glavai odbor privolil kak«» podporo. Iz dotičnega piama j« raz viduo, da je umen jeni mnenja, da ne dobi za to bolezen sploh aobeae podpo re, zatoraj ne Sade^tVjftepaati glavnemu tajniku, kateri naVdruštvenega tajnika obvesti, da je ofcenjeni »obrat de leieu podpore po pretaku treh aaeaeeev od dne sprejema v zvezo. O zadevi »obrata Baver Ivaa-a, čla na društva štev. 28, »e ravna po pra vilih. Sobrat Ileller Blat, član društva it. 44 se pritožuje, ker mu ja bolniška podpora odtrgana, ter trdi, da ai njegova krivda, ker ni podpore veaki mesec sproti prejemal. Se sklene dobiti na tančnih podatkov. Za tekmo pridobivanja novih članov in članic se skleue nabaviti tri dobitke in sicer: prvi dobitek zlat pratan, dru gi dobitek 14karatni zlati prive»ek, 3. dobitek 14 karatno zlato pero. Ako dobi tekmo kaka itmek aoaeater, ai lahko poljubno voli zlato iglo mesto priveska. Iz razloga, ker državni aakoa države Pennsylvania ne dovoljuje aprejemanja prosilcev v podporne orgaaiaacije izpod 18 let, se sklene pravila v toliko pre drugač iti, da ae aprejema eamo prosil ce, kateri so izpolnili 18 lat starosti. Nadalje se uredi finančni promet in poslovanje zveze po načinu, da ae deli blagajna v 4 različne »klade, to je: amrtnlnaki, bolniški, upravni ln ra-zervni. Ker razne države zahtevajo vplačevanje mesečnine za smrtnino po lestvici, ali bolje natančno, da mora vsaki član in članica plačevati računajoč po njegovi starosti ob čaau pri stopa v organizacijo vsaj toliko, kot je sprejela zbornica za narodne bratske orgauizacije, se sprejme za Slov. Del. Pop. Zvezo naslednja lestvica: UplačUna lestvica za članstvo & D. P. Zveze. S Lm CS JL IS 19 20 21 22 24 i1:. 26 27 25 29 30 31 32. 33 34 85 36 37 35 39 40 41 42 43 44 .45 .46 .48 .49 .50 .51 .53 .54 .56 .58 .5» .61 .63 .65 .6s .70 .72 .75 .78 .81 .84 .87 .90 .94 .98 1.02 1.06 "C m M .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 .70 •c m •a ► m k. o. ■U Tj .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .06 .05 .05 .06 .05 .06 .05 .06 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .05 .06 .05 .05 .05 .05 .06 .05 .06 .05 06 .05 1.25 1.26 1.28 1.29 1.30 1.31 1.33 1.34 1.36 1.38 1.39 1.41 1.43 1.45 1.48 1.50 1.52 1.55 1.58 1.51 1.64 1.67 1.70 1.74 1.78 1.82 1.86 Sobrat Pavlovič zaključi sejo ob pol osmi uri zvečer. Viljem Sitter, začasni zapisnikar. KOLOSALNA 0PIJ0NAŽA Organizacija telegrafistov, vpo-slenih pri Union Telegraph Co., je zadnje dni odkrils prav ruski sistem vohunstva, kateirega se je posluževala omenjena družba napram organiziranim telegrafiatom. Par bivših vohunov je izpovedalo, da je družba vsega skupaj izdala $50.000 za negovanje žpijo-naže z namenom, da uniči unijo telegrafistov. Toda spijonaža se ni posrečila in letos je morala telegrafska družba opustiti dragi šport. Vohuni so operirali v unijah kot zelo aktivni člani. Odpirali so tajniške shrambe in kradli pisma in zapisnike sej ter vse sproti pošiljali vodstvu družbe. Ker so bili špijoni plačani "od kosa ', kolikor so ovadb naredili, prijavili so družbi tudi neunijske delavce kot "nevarne agitatorje", samo da so dobili več plače. Ovadeni vslužbenci so bili potem navadno odslovljeni. — Odlikovanje sodruga Van-dervelda. — Svetovnoznani bojevnik v socialističnih vrstah, sodr. Vandetrvelde, je bil izvoljen za člana kraljevske belgijske akademije. — Izpor deelavcev na Reki.— V kovaškem oddelku tovarne za torpede White so demonstrirali delavci proti delovodji in inženirju. Obmetavali so jn tndi s premogom. Nato je ravnateljstvo izprlo 1300 delavcev in ustavilo obrat, ter razglasilo, da oetane o-brat zaprt do srede januarja. A že prihodnji dan se je dosegel sporazum med delavci in ravnateljstvom in pričeli so zopet s d^-lom. PROLETAREC LIST ZA IMTIKIiSK DRtAVftKlGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOMih - Laalaik ta i«4a)aUiji JtfwJoviaska dtlavska tiskana dražba v Chicago, Illinois. Narrtuina: '/* Ameriko $2.C0 ta c«lo leto, $1.00 sa pol leta. Za Evropo $2.60 la celo leto, $1.26 »a pol leta. Oglasi po dogovoru. Prt spremembi bivaliiia je poleg novega nan na ni/1 tudi stiifi naslov. GImII» ilmmk« •cimIimIi« Ju «o. I — MC Uliti Um inm v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega poiiljanja lista in drugih nerednoati, je poiiljv 4 predsedniku družbe rr. PodKpcu. 5039 W. 25. PI Cicaro, lil. proletarian OvMd «ad publi»k«d mu Tu*«4*y by Stalk Slavi« Workmen's Pubitkiag Company Cfticifco. Illinois Subscription rate«: United State* and Canada. $2.00 a year. $1.C0 for half {ear. Foreign countries $2.60 a yAir, 1.Ž6 for half year. " '\* Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 4004 W. SI. STREET. CHICAGO ItUNOlS. Telephone: LAWNDALE 9677 ~ KOMGEM IN ZAČETKOM LETA. Staro loto je končano itn pričenja ae novo. Kapitalisti delajo račune in številijo za koliko so oropali delavce v preteklem letu in obenem delajo proračune, kako se bi najboljše obneeel rop v bodočem let«. Ako ni delavci sklenemo naše račune, vidimo, da nam ni ostalo niš kakor žulji na rokah. Delali smo leto dni — delali za druge, a aase smo obdržali le izmučene kosti. To je nase plačilo. Eno leto sužnosti je končano in pričenja se novo leto su/nosti. Ponavljala ae bo zopet stara igra in koncem novega leta ponovila se bo mora. Ponavljala ae bo tako dolgo dokler se velika masa delavcev ne zdrami iti ovrže kapitalistične račune. "Proletarec" je glasilo tistih delaveev, ki so že adramljeni in delujejo nato, da se zdramijo tudi ostali, ki se spijo. Z aovim letom stopa "Proletarec" ▼ deveto leto svojega obstanka. S ponosom zremo nazaj v to kratko ali plodonosno dobo in z najlepšimi nadami zremo v bo dočnost, ki je naša. Velika armade. razrednozavednih delavcev, ki stoji sa M Proletareem ", je naš ponos in zavest, da ta armada prodira boljmbolj med zatirano maso slovenskih mezdnih sužnjev v Ameriki, nam je vera v boljšo bodočnost ne samo aa. naše jugoslovansko delavstvo, temveč za delavstvo vobče. Program "Proletarca" je program socialistične stranke v Ze-d i njenih državah, ki je veja mednarodne stranke razrednozaved-nega proletarijata. V kratkih besedah ae ta program glasi: pravica in svoboda za vas, posebnih predpravic nikomur I Proč z mezd no suinostjo! Delavec naj bo gospodar svojega dela! Gospodarska svoboda sa vse! V teb besedah so na kratko izražene vse zahteve modernega delavstva. In te zahteve zastopa "Proletarec" z vsemi skromnimi močmi, ki so mu na razpolago. Kot glasilo revnili, zatiranih in preganjanih je 44 Proletarec" vedno in bo vedno na bojni fronti za gori omenjene zahteve kakor vsak list, katefi je dosledno zvest svojemu socialističnemu principu. In čimbolje so drami delavski razred, čimbolj se poostrujc in širi razredlni boj med delom in kapitalom, temvečje je bojno polje za "Proletarca" — tembolj je potreben. V preteklem letu beleži "Pro-letaree" izredno lep napredek. Ne toliko gmoten kakor moralni napredek. Pomnožil jo socialistične bojevnike mod slovenskim pro-letarijatom na častno število. Armada naših naročnikov, ki so srce in duša socialističnega gibanja med našim delavstvom, se je v končanem letu skoraj podvojila. V začetku leta 1013 je imel 44 Proletarec" nekaj čez 2500 dobrih naročmikov; začetkom 1. 1914 jih pa ima 4000. Tn razen kampanje za 1000 novih naročnikov, katera se je pričela v 1. 1912 in končala v februarju ter razen ene rdeče nodelje v oktobru tnistno vodili nobene posebne kampanje za na- ročnike. Prepustili smo to delo popolnoma našim nevtrudnim zastopnikom, da delajo po svoji lastni inckiivi in delali so res s ¡najlepšimi vsjiehi. Vsa čast vam •odrugi I Kot napredek ussega lista moramo beležili tudi boj, ki so ga z izvanredno aktivnostjo pričeli proti nam v končanem letu naši načelni in breauacelni nasprotniki. Da je bil ta boj velike koristi zs nasi dokazuje ne le nas imenik napočnikov temveč tudi zanimanje za na* list po vseh ua-selbinah, tudi v takih krajih, kjer "Proletarec" poprej ni bil poznan. Radi tega apeliramo na naše socialistožrce, zlasti na Janeza v Jolietu. da naj blagovoli napadati še v zanaprej. ft odrugi, naprej! Novo ieto bo leto še večjega boja z novimi zmagami in novimi vspehi. Naprej! Socialistična misel se je rodila, da živi in raste dokler si ne osvoji celi svet. Kar je danes misel, jutri je dejstvo. Socializem bo rasel in rasel dokler ne zraste v velikanu. ki bo stri okove mezdne sužnosti in popeljal delavstvo iz solzne doline kapitalizma v boljšo človeško družbo gosi*odarskc svobode. 4'Proletarec" živi s to idejo, zato mu je bodočnost zagotovljena. Ali med tem je pa treba dela, trdega dela, teškega trn-jevega in mučnega dela in boja. Večno delo in večni boj v smislu naših idej — to je pot. ki pelje k socializmu. Podvojimo delo in boj v novem letu za "Proletarca", za socializem, za^organiza cijo in izvršili bomo, kar s«» zahteva od nas V boju do zmage, in ko dokon-čamo boj ovenčati z zmago, da bo sleherni delavec gospodarsko svoboden. potem šele — ne prej — bomo si voščili: Srečno novo leto — srečna nova doba! GERMER JE PROST Sodrug Adolf Oerner, voditelj št raj kuj oči h premogarjev v Huer faino County, Colorado, kateri je bil. zaprt več tednov v vojaškem taborišču v Walsenburgu, Colo., je bil zadnje dni izpuščen in se zopet nahaja med štrajkarji. Vojaški zapovedniki nimajo proti Germerju nobene obtožbe in zaprli so ga čisto po nedotftnera. Št raj-karji so sklicali veliki shod ob Oertnerjevem prihodu in zadnjega navdušeno pozdravili. Vodstvo organ izaei je United Mine Workers je priredilo 8000 štrajkatrjem v trinidadskih šoto-riščih lep in zabaven božič. Vsi otroci štreijkarjev so dobili darila in vsaka rodbina je prejela košaro jedil in drugih potrebščin. Peticije za odpoklic guvernerja Ammonsa v Coloradu marljivo krožijo po državi. eije se kapitalisti pokoljejo do smrti. Samo ena organizacija je, v katero kapitalisti ne verujejo — in to je organizacija delavcev! Delavska organizacija ne sme biti! Vse, kar je kapitalističnega, vse, kar služi bogu in uiamonu profita, sme se organizirati, samo delavci se ne bi smeli! Delavei na dan! Naj vam kapitalisti in njim prodane hlapčevske duše slikajo pekel z vsemi hudiči, naj pokajo z vsemi nebeškimi strelami — ne bojte se! Na dan! Pravica je na naši strani! Organizirajte se! Ošabni polubog, vsemogočni vladar bakrenega okrožja v Michigan u, Jim McNaughton, izdaje potoui svoje ciganske alliance nekako cunjo z naslovom 'Truth', v kateri hujska na poboj štrajka-jočih rudarjev. In to cunjo prestavlja na slovenski jezik Jimov zvesti sluga pop Luka Klopčič. Tiska jo pa skebski "Glasnik". Ta cunja seveda kroži le med slovenskimi skebi in pa med trgovci, ki so do sedaj živeli na stroške svojih rojakov rudarjev. Kajpak Luka zdaj nima druzega posla. Cerkveni business je šel pod ničlo odkar traja štrajk in zato se je ta popov ska uš obesila za McNaughtonovo dlako, kjer ima brez dvoma mastno plačo za prevajanje diabolskih laži o zapadni rudarski zvezi. Pa Se kdo poreče, zakaj m slamo štrajk, duhovnike in skebe vse v enem kotku. Poglejte v Calumet! Če duhovnik opravlja službo pomožnega šerifa službo kapitalističnega cucka najnižje vrste, ki javno govori in piše proti delavcem na štrajku, proti njihovi uniji in kateri je član kapitalistieno-anarhističn« bände, ki javno advokatira umor — ali naj potem še tak duhovnik zasluži le trohico spoštovanja tudi med vernimi katoliškimi delavci, ki imajo količkaj ponosa na svoj stanf Noben slovenski duhovnik v Ameriki se še ni tako globoko ponižal ,da bi javno zobal iz rok kapitalističnega satana in javno pomagal do nasilja in zatiranja svojih rojakov delavcev, ki so mu dali eksistenco. Boiič je minul. Naaičeni ao reveži od "radodarnih rok oficijel-ne milosrčnosti" in aedaj lahko počakajo — drugega božiča! Novo loto izgleda precej črno za delavce. Armad* brezposelnih narašča. Kakor so si delavci pri ■Mi njih volitvah postlal i, tako bodo ležaJi. Kapitalist je pre skrbi jen. On lahko poreče: 4 me briga!" Svajger, ponižni hlapčon seri fil Luke in kapitalistov, čegar prepričanje se meri po "skunar jih" m "štampdrlih", pravi v božični številki svojega skebakega glasila, da hoče braniti svojo oseb no čast in ugled skebskega lista proti vsakomur. Ye gods! Njegova osebna. &st, ugled skebske cunje in pa McNaughtonova škor nja! (V & vaj gor brani svojo "čast" in pa 44ugled" skebske t rombe, pomeni to ravno tolfko, kakor če bi z bikssom belil Mc Naughtonovo ukoru jo! ' MIR LJUDEM ..." Glasom dnevnih vesti v kapitalističnih listih izvršenih je samo v Chicaigi na božični dan 12 umorov, 5 poskusov umora, 4 samomori, pet oseb je bilo do smrti povoženih po avtomobilih in pouličnih karah in enega starca so našli zmrznjenega v nekem hlevu. Razentega je bilo izvršenih brez števila manjših in večjih roparskih napr.dov in vlomov. V Los Angelesu, Cal., je policija napadla množico brezposebnih delavcev, ki so zborovali na plaza. Vnel se je boj in eden delavec z imenom Rafael Adames je obležal mrtev jsadet od policajske krogle in trideset drugih je bilo ranjenih. Več ali manj ranjenih je bilo tudi sedem policajev. Osemdeset zborovalcev je bilo aretiranih. Kak lep "mir" so imeli naši bratje štrajkarji v Calumetu, Mich.. na božični dato. povedano je na drugem mestu. Kapitalisti vedno dobijo pro-pale ljudi — denar dobi vse ki namesto njih trobijo nezavednim delavcem ravno to, kar kapitalisti hočejo. Kapitalist ne pojde nikdar sam med delavce, da bi jim prepeval sladke pesmi. O ne! Kapitalist je prepameten. On ima vedno na spagi take ljudi, ki znajo delavce premeteno voditi za nos. Ti faloti imajo skrbeti, da so delavci neorganizirani, ne-složni, da se pisano gledajo in da ob volitvah vedno glasujejo za republikance ali demokrate. Unija je delavcem nepotrebna — pravijo taki najeti hlapci. Čemu bo unija? Le tako ostanite kakor ste! Tako pojejo kapitalistični sluge. Na drugi strani se pa kapitalisti Organ izu je jo kar najbolj morejo. Na milione dolarjev založijo V svoje organizacije — truste — in na milione potrosijo za volitve. Njim se to izplača. Delavec, kedaj boš spregledal* Kapitalisti verujejo v svojo kapitalistično organizacijo (trust); verujejo v organizacijo skebov, puškarskih barab in profeaioje* nelnih lenuhov ter pijancev (citizens alliance); verujejo v organizacijo ofrakanih žgan jar jev in prostitutk (social clubs); verujejo v organizacijo profesijonelnih beračev v svili in žametu "tcharity) ; verujejo sploh v vsako organizacijo, katera se klanja in kadi kadilo dišav njih najvišjemu trojedinemu bogu: profit, rent, obresti ... Za te organize- CalumeUki 44Glasnik" — glasilo Calumet and Hecla Co., Wad-dellovih in Ascherjevih butnov in sploh vseh kapitalističnih bandi-tov — pravi, da je nepristranski. O, ,for the love of Mike! Jim Mc Naughton je tudi nepristranski in Harry Orchard je bil tudi nepristranski, ko je na komando rudniških operatorjev na zapadu izvršil cel karnival zločinov. Čudno pa je, da se Glasnik in Jim Mc Naughton do pičice strinjata v mnenju, da je treba štrajkarje za pete obesiti, ako ne pokleknejo pred Jimom in ga prosijo odpušča nja, ker so se predrznili zaštrajka-ti. Kdor je čital zadnjih par štev., tega lističa, mora priznati; da na sramoto vseh slovenskih delavcev ga ni v Ameriki bolj prostituira-nega in kapitalistom prodanega lista kakor je Klopčičev "Glasnik". Kxit Muks! V svoji neskončni zatelebtotio-sti prikazuje Svajger vsa dejatva glede stavke ravno narobe. Skeb-je — nagrši izdajalci delavstva — so mu zavedni delrfvci (!) ki so dobili stavko (!), a štrajkarji so l»a sami lainiki (!) m zapeljivci ( !) in kar poročajo "Proletarcu" in drugim listom. je vse le Nama ti'i in farbarija ( !). Baroni bakra nssilniki v aH Lan ci in importira tii ubijalci so. mu nedolžni agelji in prave duhteče lilije (!), med tem ko so štrajkarji zločinci prve vrste, katere je treba vse poobe-siti. To so 14dejstva" Glasni kove-ga škrihnlnta Nič se ne bomo čudili, ako v eni bodočih številk svojega škandaloznega lističa pove, da je cela stavka ena sama laž in farbarija, da stavke sploh bilo ni da so delavci ubili tri štnajkarje in dn.ga taka "dejstva". Kon.statkramo ua tem mestu, da vsa poročila in vesti, kar jih pri-občujenio teden za tednom v ria-šem listu glede štrajka rudarjev v Miehiganu, zaje ml jem o iz "Miner* Bulletina'' in prejemamo naravnost od štrajkarje v samih. Sodrug Frank Hbfvs nam ni poslal niti ene vrstice odkar se je. meseca septembra v drugič povrnil v Calumet. Vse dopise glede gibanja med slovenskimi stavkarji in glede slovenske skebarije nam f*>šiIjajo štrajkarji in sicer tisti, ki niso še nikdar poprej pisali v "Proletarca", ki niso nobeni socialisti — upamo pa, da bodo odslej —, ki so brez dvoma pred stavko bili dobri pristaši Klopčičev e klike, a dati«** niso več, ker sta j i ni Klopčič in McNaugtonov Glasnik široko odprla oči. V srce nas veseli, ko čitaino dopise in zasebna pisma teh priprostih in po štenih delaveev, ki so šele sedaj spregledali in ki imajo pitirvično željo, da zmagajo v tem boju. To so delavci, ki imajo značaj in človeški ponos in ki »e zavedajo, da brez stfcmovsie organizacije delavccni ni poštenega obstanka. In ti delavci naj bi nas far-bali? Kakšen i>ovod bi imeli ti ponteni, znatVjni in priprosti delavei, da bi lagali sami sebi, lagali pred vso slovensko javnostjo o svojem pravičnem boju? S kakšnim vzrokom bi delavci, ki niso prvd stfcivko morda nikdar niti videli "Proletaros". sedaj lagali in farbali tisočere čitatelje naše ga lista? Ali misli pijani in l«iž-n ji vi Svajger, da je -vsak delavec pijanec in lažnjivee? Skebski listič v Calumetu pravi, da je njegovo načelo: Bog in narod. Če bi bil zapisal 44bog Mc Naughton in zatirani delavski narod", potem bi bilo pravilno, kajti to je pravo načelo slovrtnskega organa C. & II. Co. Srečno novo leto! Ali rest Zate, delavec, ne bo sreče, dokler si je sam ne skuješ, to je da se boriš za srečno bodočnost. '' Proletarec' stoji na strani štrtfijkarjev od prvega dne stavke in stal bo zanaprej do konca. "Proletarec" »toji na stališču, da morajo rudarji izvojevati pravo organizacije," pravo, ki jim je zajamčeno po zakonu. Če se delavci svobodno organ izu jejo v Monta-ni, Coloradu, Illinoisu, Penn«ylva-niji itd., zakaj bi se ne smeli v Miehiganu? Če delavcem koristi organizacija v omenjenih državah, zakaj ne bi v Miehiganu? Tn to pre v o delavcev zasto|>a 4'Proletarec" z vsemi svojimi silami in ga bo zastopal v bodoče. Zato pa imaj rudarji v bakrenem okrožju, ki se bore za pravico organiziranja, popolno pravico, d»o okrcajo v javnosti tiste kukavice, tiste strahopetce in delavske izdajalce, ki so zbežali iz bitke v skeba-rijo. Tn zato pa mi zaupamo našim dipisnikom iz bojnih poljnn Mi-chigana; verujemo jim, čeprav jih osebno ne poznAmo; smatramo, da trni poročajo gola dejstva in nico. Naši dopisniki so deJavci, ki poznajo položaj, ki g? gledajo vistk dan, vedo, kaj se godi okrog njih in zato smatramo, da nain poročajo resnico in dejstva, mwi tem o 44Glasnik" laie in farba! Capito Avajger? Da je gornje resnica, dokazali ho naši dopisniki sto in stokrat In dokazal je tudi4' Glasnik'' sam V začetku stavke je 44Glasnik" pi sal v unijskem duhu, kakor da je na strta ni unije. Ilvalisal je govore raznih unijskiH voditeljev n pr. Moyera, Mitchella, Valkera itd. in z debelimi črkami je oznanil "Proč s stavkokazi!" Danes pa kolne unijo v dno pekla, meče blato na iste unijske može in st^vkokiHze imenuje poštene in zavedne delavce. Ali ni to fairbari ja? Ali je to doslednost ? In takim časopisom naj zaupajo pošteni in značaji delavci? Danes zopet lahko doklažeino, da "Glasnik" laže in farba peščico svojih «kebskih čitaleljev. V božični številki ima sledečo vest: "Rudniki severno in južno od Calumet a delajo skoraj s polniti) številom mož". V našem uredništvu je pa pismo slovenskega štra j karja iz Ahmeeka. kateri ni naš naročnik, kateri m socialist, ka-teri ni noben brezverec ali "nevarni agitator". Vemo le toliko, da je pri prost delavec in član W. F. of M. On piše: "Najbolj me jezi Glasnikova nesramna laž, ki pravi, da delajo vsi rudniki severno in južno od C&lumeta. Resnica (pa kaj ve Glasnik, kaj je resnica!) pa je, kar se tiče rudnikov severno od Calumeta, da Mohawk ni produciral še do zdaj v celem štrajku niti enega funta bakra v vseh svojih šestih šeftih in tudi nima skebov, razen par bossov. Ahmeek No. 3 in 4. je popolnoma mrzel in namesto da bi šel baker gori, gre voda doli. V Ahmeeku No. 1 imajo res okoli petnajst domačih in nekaj importiranih skebov. Imeli so rockhouse poln kamenja in tudi sute v jami še izpred štrajka, kar zdaj počasi in pomalo vozijo z veliko slavnostjo in karabuko v "stamp mill". Toda Glasnik naj le počaka, da izvozijo ono kamenje, kar so ga se sedanji štrajkarji nagromadili, potem bo že drugače izgledalo. Al louez Mine tudi tako dela. da se štrajkarji kar zmejemo. Kearsar-ge No. 4 ne dela nič razen premog zge zastonj. Wol erine se nekaj muči, kar je pa družbi še v večjo škodo. North in South Kearsarge ravno tako. C en te nial pa niti v najboljših časih ni delal s polno silo, a zdaj pa ni še govora o kakem delu. kar .Muks pri Glasniku ne ve, ali je pa tako hudoben, da tako laie. To so vsi rudniki severno od Calumeta, ki po Muksovem mnenju "s polno silo delajo". Sama sreča, da ni skebski Glasnik tako razširjen, kakor nekateri Judeži želijo, in tako ne more v večjem obsegu trositi laü o štrajku kot bi jih rad." —- Kdo torej laže in farba, Svajger? Mi verujemo, da so gornje vrstice popolnoma resnične in obenem dokaz, da je Glasnik debelo lagal kakor laže vedno. Zapomni si &vajger in tvoj krušni oče Luka! Prcletares gre v vsako tudi najmanjšo naselbino. Kesniea o štrajku je torej znana i>ovsod in ravno tako je znana farbarija in prostitucija «kebskegmi lističa, ki je najpodlej-ši listič tned najzadnjimi časnikarskimi prostitutkami v Ameriki! Mlch. štrajk. (Nadaljevanje s prve strani.) neče uič znati, da je osebno fro zil Moycru in inu vzc4 listine. "Allianca" tudi taji, da je imela kaj opraviti z njim. Poznejis vesti govore, da je bil "res" napaden in 44mogoče" tudi obstreljenf toda 44ne ve se", kdo je to storil. V Calumetu govorijo, da je bi) M oyer napaden in šiloma odveden iz okrožja zato, ker ni hotel preklicati trditve, da je "Allianca" odgovorna za 72kratni umor v italijanski dvorani. lipovi se torej zvijajo in ta jijo, ker jih je sram barbarskega čina. Ampak to ne pomaga nič. Cela Amerika danes zna, kake zverine so hlapci kapitalizma v Copper Country in delavstvo cele Amerike bo z njimi obraftunado. PROTESTI PROTI ZLOČINOM Denver, Colo., 27. dec. — Vodstvo Western Federation of Mi-ners je brzojavilo vsem krajevnim organizacijam, da takoj skli-čejo protestne shode proti zločinu izvršenem nad Moyerjem in zahtevajo zvezno preiskavo tega zločina. V Chicagi se je vršil v nedeljo velikanski protestni shod v Musi cians Hali. Sprejete so resolucije, ki žigosajo umor 72 oseb in zločin storjen nad Moyerjem obenem zahtevajoč vladno preiskavo. Sodrug Lanfersick, tajnik socialistične stranke, je v soboto brzojavno pozval vse organizacije, da protestirajo na demostra tivnih shodih in zahtevajo od vlade, da stori konec kapitalističnemu nasilju v Miehiganu. Svajger nas vprašuje, kaj bomo rekli o onem katoliškem duhovnu, kateri je o priliki zadnje razstrelile v Coloradu iskal tfirličev «v rovu. Ko je Šviajger pisal dotično vest, je zopet nafarbal peščico svojih čitateljev. Prvič pravi, da so bili jionesrečenci rudarji. Kes-nica pa je. da so bili farmarji ali rančarji, ki so skebali v premogo-kopu (ne v rudniku) med tem ko jremogarji tamkaj štrajka jo za priznanje unije. Farmarji, ki so nmflli smrt v rovu. ao bili večinoma dobro preskrbljeni, tako da jim ni bilo treba delati in razbijati stavke. Smrti so si torej *ami krivi — čemu so pa šli skebat? Dotieni duhoven je torej Sel med svoje ovčice, kajti skebje in kiu toliski duhovni ho vedno skupaj kakor uš in dlakm. Saj med unijske premogarje ga ne bi bilo. U-; parno, da to zadostuje. ftvajg«r! KAJ POROČAJO ŠTRAJKARJI. Calumet. Mich., 21. dec. — Cenjeno uredništvo 4 Proletarca' i Objavite zo|>et teh par vrstic iz našega bakrenega okrožja. Boj se nadaljuje in se bo, dokler m in«' uda baskreni bog Jim. Zadnjemu in njegovim podrepnikom že lasje padajo iz glave od samega št udiranja, kako bi zlomil štrajk. Allianca" je sedaj ¿¿brata nekak odbor obstoječ iz nekoliko trgovcev. ki bodo hodili od hise do hiše — kot v starem kraju kadar popisujejo «v. tri kralje — in ob delavali štrajkarje, da «e nsij vrnejo na delo. Delavci, pokažite jim vrata, kadar pridejo ti postopači! (> se. tako navdušujejo asa delo, naj gredo satu i v jame, sa j «mo jih sle|>o hranili dosti dolgo, ali mislijo, da jim moramo delati tlako na vse večne čase? "Citizens Alliance" nima še nobenega vspeiia. Plakat "Resnica' ni še pridobila nobenega štirajkarja. Rudarji se še ne zmenijo za to krpo, ki jo tiska v slovenščini Pop-žandar & Svajger Co., ali ''Glasnikova" familija Omenjena krpa, katero tiska 'Glasnik' :n« sramoto vsemu slo^ veskemu delavstvu v Ameriki, bi se morala »vati "Debela Laž". Kaj hočeta pravzaprav vidva, Klopčič in Svajger, da lažeta in trobite/ toliko o nas štrajkarjih? Čemu nam pripovedujeta toliko o delu v rudnikih ? Mi vemo, kako je bilo v rudniktfi, ne potrebujemo vaju, NEW YORK A REMEDY r>—>r —v- íTrheumat:sm Sv. Luke/, pravi v svojem pisanju. kdor trdi in vrjame v eno telo in eno sree, ne more trditi, da je edino njegova last, ampak vse komune. Kaj neki bi dejal sv. Luka. če bi znal citati na primer Amerikanskega Slovenca, ki je mnenja, da vsa sedanja lastnina kapitalistov spada po vsej pra-Vici tistim, ki jo last nje jo. V/ Pravi Piin Ex- \H 7/ pe'Ier je dobiti le \\ J . v zavojih kot je na- V ] / sdkan tukaj. Izdelan \ T pH \ F. AD. RICHTER. 78-80 Washington St., N. Y Nek katoliški list piše, da bi ljudstvo potem, ko bi vse lasio-valo, ne hotelo delati tako skrbno kakor sedaj, ko tako malo lastu-je. Ali ni to smešno? Ali je to mogoče zapopasti, da bi ljudje ne hoteli delati zato, ker bi bili gospodarji svojega! — Človek z zdira-virni možgani, se takim trditvam smeje. Dr. W. C. Ohlendorf. M. D. Zdravnik sa notranja boloanl ln raancolalk. »adravaiAka preiskava bronplaéno—pla teti )• 1« zdravila 1924 Blua Ialand Ave., Cklcafo Uradu j« od 1 d» S p« pol.; od 7 do S svotor. I«v«n Ckieag* ftiv«4i bolniki naj piiojo nlovnnoko ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 4184 2348 Bine Islnad Ave. Chicago, 111. Ako mi s tvojo vedo in znanst vom ne maraš pomagati do boljše ga, nikar me ne sili v slabejše kajti slabo je že sedaj dovolj. JOS. A. FISHER Baffst las aa raspolago vsakovrstna piv« via«, a»«4ke, L t i Irvrotmi prootor na «kroptU«. s7se w. sstk •%.. Okiosia dl Tel. Lawn dalo 1TS1 Ako si moj prijatelj, mi poma gaj ko sem pomoči potreben, dru go bom že sam storil. B. t. J. 20 decembra 1913 Kakor je Že večidel našim članom in članicam znano, da različne države zahtevajo od vaeh pod potnih organizacij uvedbo upla-čilne lestvice, kajti državni zakon tero priboČujem spodaj. Pri vplačevanju članov in čli «te vzame upoštev starost, kc k društvu pristopili, stem upa da bode ustreženo večini našimi «'lanom, kajti mlsjši elan(ice) do po novem sistemu plače nižji prispevek kot dosedaj. Nova pravils stopijo v veljavo I Lestvica za člane A. 8. B. P. D sa $160.00. 16 1 .15 I .75 .12 i .03 1.05 17 1 .16 .75 .12 1 .03 1.06 18 .17 1 .75 .12 m 1 (17 19 i .18 1 .75 .12 .03 1.08 20 .19 ; .75 .12 .03 1 09 21 .20 .75 .12 t m 1.10 22 21 .75 12 .03 111 23 22 .75 It ! .03 1.12 24 .23 , .75 .12 .03 1 1.13 2f> .24 .75 .12 i .03 1.14 26 .25 1 .75 .12 ! M 1.15 27 .26 .75 12 .03 1 Iti 28 .28 .75 .12 .03 1.17 29 : .28 .75 .12 ; .03 1.18 30 .29 1 .75' .12 ; ,03 1.19 31 .30 .75 12 I ,03 1.20 32 .31 I .75 .12 .03 1.21 33 .32 .75 .12 .03 1.22 34 Jtt .75 .12 ,03 1.23 35 .35 .75 .12 ! .03 l.°5 36 .37 I .75 .12 .03 1.27 37 .39 I .75 .12 .03 1 29 38 .41 I .75 .12 .03 1.31 39 • .43 .75 .12 .03 1.33 40 .45 1 .75 1 .12 .03 1.36 41 47 i .75 ; .12 .03 1.37 42 ! 4ÎI f .75 IL' .03 1.39 43 ! .51 75 1 .12 .03 1 11 44 .53 ! .75 .12 i .03 ' 1.43 sistema, radi tega naj vsa društva plačujejo aAesment kot doaedaj. Kadar bode vse potrebno vreje-no za uplačevanje aaesmenta, po določeni uplačilni lestvici, bodete prejeli tozadevno Obvestilo iz glavnega urada. Naj navedem nekatere glavne točke, ki so bile sprejete na glav-1 22 nem zborovanju in po katerih se 23 naj vsa krajevna društva ravnajo 24 do časa, ko prejmejo nova pra-1 25 vila. 1.) Vstopnina znaša od 16. do 45. leta stsrosti samo $1.50 Vsak nov kandidat pa mora plačati en meaečni donesek za tekoči mesec, I 31 v katerem je bil sprejet. ko so bili pravilno sprejeti v gl. uradu. V tem slučaju se plačuje I pa vse notrsnje blozeni. re, ter se mora njih imena naznaniti v gl. urad. 4.) Člani, ki dolgujejo 2 meseca, so izgubili pravico do bolniške in posmrtninske podpore. 5.) ('lani, ki so že 3 mesece zaostali z uplačili, so prenehali biti člani, ter se jih črta. 6.) Vsaki član(ica) mora plača- Lestvica za članice A. S B. P. D za $150.00. 16 .15 .02 1 .01 .18 17 .16 j .02 .01 .19 18 .17 1 .02 .01 1 .20 19 .18 .02 .01 .21 20 .19 02 .01 M 21 .20 j .02 .01 /¿3 22 i .22 .02 .01 .24 23 .22 .02 .01 25 24 .23 .02 .01 .26 25 1 .24 1 .02 ! .01 [ .27 26 j- .27 j .02 .01 .28 27 J .26 .02 .01 .29 •J S ! .27 i .02 .01 .30 39 .28 1 .02 .01 31 30 '29 .02 .01 32 31 .30 .02 .01 .33 ss .31 1 .02 .01 34 33 .32 j .02 .01 .35 34 .33 1 .02 ¡ .01 .36 96 34 .02 .01 .37 36 ! .35 ! .02 1 .01 1 3H 37 .36 .02 01 :\<) 38 1 .37 i .02 .01 1 40 39 .38 . .02 .01 .41 40 .39 V .02 1 .01 I 42 41 40 .02 .01 , .43 42 41 .02 01 44 43 42 02 .01 45 44 43 .02 .01 46 01. tajnik John Čeme. (JI. blagajnik Frank »tarčič. Pred». nadz. odbora Joagrau Juri? I. nadzornik Martin Kocman. 1!. nadzornik Auton K onima. Porotni odbor: Predieduik porotnega odbora Josef «vato. Prvi in drugi porotnik odsotna. Delegati: Društvo ¿t. 1. Fr. Krajsel, Kr. Selak, .iohn Miklavc. Ht. 2. Alojz Aidii. At. 3. John ()rrpiiul**k. Ht. 4. Jokn (loršek iu Frank Švajger. Ht. 5. Alojz Hauzer. Ht. 6. Jobu Jeučič. Ht. 7. John Koron. At. K. John Bobnar. Ht. 9. Frank Jarc iu John Dola ne. Ht. 10. Frank Atucin in Frank Grilc. At. 11. John Pečnik. Ht. 12. Idpore Math. Bokala, da je dobil premalo. Glavni tajuik ae' opravili, on tega ni kriv, temvei ae je ravnal po poročilih odbornikov At. II., 12., 13. in 14. „¡.„aju pritoib. •t. 15. m» pritožuje, da je bilo premalo plačane bolniške |M»dpore brat* omenjenega društva, kar aiso vštevali nedelj, sklene ae mu primankliaj rzola čati. v At. 16. ae pritoži proti aol.ratu Luka Jerman, kateri je avojega aobrata za vratno napadel, iu je a tem centralno blagajno oškodoval. Po daljši debati ae sklene, da ako je uapadalec volian Izravnati bolniško (»odpor« nazaj društvu, še lahko ostane ČJan društva, ua sprotno ae ga pa izobči. Pri vsakem takem nadaljuem «lučaju ne Ka ,(tt ^ solatno i/.ob/'i potom porotnega» odbora At. 17., IS., 19., 20., 21., «2., 23. ni.' utajo pritoib. Poročila ln prošnja društev. Brat Peternel želi govoriti, da *e mu V kratkih besedah pojasui ADVBRTI8BMBNT Avstr. Slovensko Bol. Pod. Društvo lekerporuraM M. t UM v arte vi ~ varie beseda At. 16. Viiieeue Izgovšek in Math. He I rtV°j položaj, ter prosi, ako bi mu mo tina. Ht. 17. Mihael K rajne, Ht. 1 h. Joba Ji re/o v ar. At. 11». Frank Kučer. gla konveucija kaj pomagati. Sprejet predlog, da a«« kolekta rned delegati za brata Pétemela. Nakolektnlo »te je $8.20, /a kar ae Ht. 21. Frank Poreuta. Ht. 22. John Cerne, |>ooblasèenoc. At. 23. Pongrae Jurée, pooblaščenec. Navzoèi so v*¡. Kon venčnim zapisnikarjem sta At. 20. Martin Oberžan, pootdaščenec. | hrat gl. predsednik lepo zahvali /ho- rovalcem. «ledi 10 minut odmora. Nadaljevanje po odmoru. At. I. Želi splošno alogo iti delovanja Pr'd društva in bratstva; uikakih voljena Mihael Krajne iu Johu Pesnik. I zaprek. «In h,- pride do zaželjenega ei-Plača zapisaikarejm »e dovoli ]k> eden I 'Ju-lolar dnevno. Predlog, da ae zboruje od 9—12 dop. iu od I —-6. ure zvečer, sprejet. Sprejet predlog, da ne izvoli ]>overil ni odbor /u presedanje pooblastil. Sprejet predlog, da m« plačajo vozni stroški, kakor je bilo sklenjeno na zad-ni konvenciji. Hprejet predlog, da se poročilo pove rilnega odbora \/.ume 'na znanje. Ht. 2. želi združenje v»eh naprednih Ijednot in Zve/. Ht. 3. želi /druženje. Ht. 4. H«« i/.razi, naj »e sloz.no deluje v priti organizaciji, ter želi združenje. Ht. 5. želi združenje. Ht. 6. želi združenje, ter naj se pošljejo zastopniki na skupni sestanek z,a združitev. Ht. T. se želi združiti s št. «i. Po Hprejet predlog, da ae del. od št. 121 kratki debati se želja odkloni. OLAVNI URADNIIKI Avstr. Slovenskega Boln. Podp. Društva, Fontenac, Kansas Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kans. ________________^ Podpredsednik: JOTTN GOR ti asesment najkasneje do ¿"te-I KK• Box 2U' W* Mineral, Kans 1 Tejnik: JOHN ČEIINE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: PRANK STAR kočega meseca društvenemu taj-mkiL 7 1 Vea fin.«*,» in ____ niagajniK : f KAIm O l AK- Jisigsftsis rtk,CH> r nPikn|k» napre-pretluj.". At. II. jtriporota združitev, st .12. priporoča združitev. St. 14. priporoča združitev. Št. |f>. želi, tla bi se dovolilo članom pristopati k drugim dru»tvam, ker jih I je premalo za vzdrževanje stroškov. Sprejet {»retlltig. da naj si elani vzamejo prestopne li«te k drugim dru-štvam, nadaljno ima pa ukreniti glavni odbor. ■ Ht. IH. prosi /n euega svsjih članov otlpravnino ter želi združenje. Sprejet prt dlog, 1a se ]>okliče A ultra'^ Hoferja. člana omenjenega driištta ua konveneijti ter žnjim dogovori. At. 17. in 1*». želijo združenje. Št. iy. a|»elira na vse glavne uradnike, tla uaj složno delujejo v prid organizacij*», priporoča tudi združitev \ «rmiraj0) komu naj ir.v\mf* smrt-nadaljno Vodo i/kazal< računi in knji 1 I Št. 21. želi ztlruienje. strogo nadzoro- Bratje glavni nadzorniki poročajo. vl|Djt, ,in enakopravnost žensk. tlelovali kar je hilo niogot-e \ Arganizat-ije, hí»h|í mo le majhae med knjigami, to pa le vsletl pttslovanja krajevnih dru urad ,da bom vstanu pravočasno ward, Iowa, račune zaključiti za leto 1913. FRANK STUCIN, Ob enim ne pozabite naznaniti no- Jenny Lind, Ark. vo izvoljene uradnike z imeni in MATIJA ŠETINA, Box 23, natančnimi naslovi, ter kedaj sel Franklin, Kans. seja vrši. Poslati morate tudi pravilno izpolnjene poroštva za tajnika in blagajnika: Tem potom apelujem tudi na I Pomožni odbor: FRANK SELAK, Box 27, Fron tenac, Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, FRANK KRAJSEL, Box 108. Frontenac, Kans. • a a Vsi dopisi se naj blagovolijo vsa društva, da v bodoče strogo Frontenac, Kans. pazijo na njih bolne člane. Nekatera društva so izplačevala bol. podp. ne da bi se ozirala na predpise naših pravil. Da je temu ta-ko računi ¡«pUiw.il. I bolniških podpor. V«e denarne poSiljatve pa gl V teku 27 mesecev izplačano je blagajniku bilo $28,214.00 reci: osemindvajset tisoč dvesto štirnajst dolarjev) i zapisnik bolniške podpore. Ako primerja- osemnajstega glavnega zborovanja m o to ogromno svoto s številom Avstrijsko slovenakega bolniško-pod članstva, razvidimo takoj, da se pornega društva v Frontenac, Kansas, nekatera društva niso mnogo bri-|ki «e Je vrftllo od dne 8. do 12. decem gala, je li «o njih člami v ratnici bolni, ali pa bolehajo zato, ker imajo stem večji dohodke, kakor če bi opravljali svoje delo. V novih pravilah sprejela se je točka, ki se glasi: Člani, ki so nepravilnim potom prejeli bol. podporo, dolžnost krajevnega društva je, da isto vfce izplačano svoto vrne je v glavno blagajno paziti bo trebar da pri tej točki nepride-mo do nepotrebnih sitnosti. Dolžnost vsacegs člana je, da vedno in povsod deluje za pro-speh in napredek naše organizacije, ker le tako nam bo mogoče dospeti do zaieljenega cilje Z bratskim pozdravom, John Černe, gl. ta j. bra 1013 lstotam. Prva ssjs osemnajstega glavnega zborovanja A. 8. B. P. D. v Frontenac, Kans. Sejo otvori brat glavni predsednik Martin Oberžan ob 0:30 uri dopoldne, nakar pozdravi glavne uradnike in delegate s kratkim primernim nagovorom. Vatop želi župan meata Frontenac, kar ae mu dovoli. On izjavi, da je pripravljen kot Man društva vedno pomagati litemu v vsaki njemn mogoii zadevi. Sploh želi napredek drnštvu in vsemu Slovanstvu. Brat glavni tajnik preiita imena glavnih uradnikov in delegatov. Navzoči so: Glavni preds. Martin Oberian. Bivši gl. preds. John Bedene 01. podpreds. Frank Augustin. Poročilo porotnega odbora se vzame na znanje. Portfčilo dvoraniaega odbora se vzame na znanje. Zaključek seje ob 12 uri o}>oldne. Ht. 22. želi za glasilo li«t Proletarec. At. 23. ae strinja z vnem sklepi konvencije, le ne z upeljavo lestvice. Zakluček *eje ob 6. uri zvečer. Martin Oberžan, preda. , John Pečnik, Mike K rajne, zapis. Tretja seja. Brat glavni predsednik otvori sejo Martin Oberžan, pretiš, ob 0. uri dopoldne. John Pečnik, Mihael K rajne, za p. Druga seja. Brat glavni predsednik otvori sejo ob 1. uri popoldne. Prečita se zapisnik prve seje, ter se sprejme kot prečitan. Prečita jo se imena glavnih uradni~ kov in delegatov. Navzoči so vai. Prečita se zapisnik zadne seje, ter se z nekolikimi popravki sprejme. Racue prošnje in poroč-lla društev. Delegat društva št. 4. prosi za enega Člana omenjenega društva za odprav» Prečita jo se računi vseh krajevnih I nino- p0 debati, koje se vdeleži društev. več delegatov, se sprejme predlog, da Vitanje računov glavnega tajnika se H* ravna z omenjenim bratom po pra- Uilih. Na dnevni red pridejo pravila. Sprejet predlog, da dolegatje preči- vzame na znanje. Vznak sožalja za umrlimi sobrati in sestrami, se vata no s sedežev. Čitanje računov glavnega blaga jnika | tn.i° poročila društev o premembi pra-se vzame na znanje. Sprejet predlog, da se poročilo glavnega blagajnika sprejme. Hprejet predlog tla se volijo trije de | Sprejet predlog, da se gl. /opisni- vil, kar se ne piše v zapisnik. Sledi 10 minut odmora. Nadaljevanje po odmoru. Hprejet predlog, da se gl. legatje za pregledovanje knjig in ra- karjn Louia Brezuikarja oprosti od po-čunov, ter da si isti vzamejo čas po poldnnšnje seje. večerni sej^. Pregledavalcem knjig so izvoljeni: Ime društva naj se glasi Ustava in uprava Avstrijsko slovenskega bolni- Anton Polosega, John Goršek in Fr. |*ko podpornega društva z glavno Upravo v Frontenac, Kansas. Predgovor ostane po starem. Člen 1. $ 1. ostane pri starem. $ 2. ostane pri starem. $ 3. ostane ter se doda, in v angleškem jeziku. Člen 2. $ 1. ostane. $ 2. se premeni, krajevna društva so Grilc.__:_ Pritožbe krajevnih društev. At.' 1. nima pritožb. At. 2. se pritožuje radi prkirajšane bolniške podpore člana omenjenega društva; po kratki debati ae sprejme pred log, da se mu izplača podpora po pravilih. At. 3. in 4. nimajo pritožb. Št. 5. se pritožuje, da ae ni izplačala vsmrtnina v dobi štirih mesecev, nakar Pod «•dsorstvem glavne uprave glavni tajnik pojasni, da se je za pogrebne stroške že odposlalo. At. 6. ae pritožuje, da je glavni tajnik | tudi oni. suspendiral druitvo nepravilnim potom; gl. tajnik pojasni, da je bil pri-I 21. siljin druitvo suspendirati, ker ni v devetih mesecih dobil pravilnih raču nov. At. 7., 8. ia 9. nirij^ajo pritoib. Člen 3 v $ 1. se črta, pod osemnajst, kakor K $ 1. Člen 3. se dostavi $1. v ¿len Zaklnček seje ob 12. uri opoldne. Martin Oberžan, preda. John Pečnik, Mike Krajnc, zapis. Četrta seja. Brat glavni predsednik otvori sejo ob 1. uri j »opoldne. Prečita se imena glavnih uraduikov in delegatov. Navzo ^ so vsi, izvzetnši enega zapisnikarja ki »e je pri dopoldanšnji aeji oprostil. Prečita se zapisnik zadne §eje, ter ae z majhnim popravkom sprejme. Vatop želi Anton liofer, član dru-tšva št. 16. Dovoli »e mu vstop, nakar se L njim razpravlja o njegovi poškodbi. Predlog, da se naj da aobrat Anton Hofer v preiskavo trem zdravnikom, da gu preiščejo ako je pronajden neozdravljivim, »e mu izplača amrtnina, nasprotna se ravna žnjim po pravilih. Hprejet proti predlog, da naj ae zavežejo delegatje apelirati na člane svojih društev, da se prostovoljno kolekta za Anton Hoferja. Sprejet predlog, da ae nadaljna de bata o tem zakluči. Nadaljevanje a pravili. V \ 2. se nadomesti mesto polovico ; 1 tlolar. V $ 3. se nadomesti mesto člana, i-tega. K $ 4. se doda. ali javno. $ .">. (»stane. ♦ <>,. ", H ostauejo. Sledi 1"» Htinut oÏÏBIOÇH. Nadaljevanje po odmoru. .BpjAjat predlog, da ae * plač u j«' ases ment po lestiičnem sistemu. Sprejet predlog, tla se smrtnina zniža na $150 tako dolgo, tla glavna blagajna uekoliko naraste. Ako pa uvidi glavni urad, «la je glav iia blagajna primerno napredovala, ima pravico datj, na aplo-šno glasovanje, tla se smrtnina poviša. Hprejet predlog, tla ae ttebata o lestvici zaključi, ter se volijo trije delegatje, da isto sestavijo. Brat predsednik zakluči sejo ob 6. uri zvečer. Martin Oberžan, preds. John Pečnik, Mihael Krajnc, zap. PeU vi»- f Brat glavni predsednik otvori sejo ob 0. uri dopoldne. Prečiatjo se imetut glavnih uradnikov in delegatov, navzoči ao vsi. Prečita se lestvica, kojo so sestavili odborniki, ter se sprejme. Prečita se zapisnik zadne seje ter se sprejme kot prečitan. I^estvica se glasi: najnižji asesment, to je s šestnajstim letom zn|4a $1.05 in najvišji štiri in štifdesetim letom $1.43, se sprejme. Lestvica sa možke. 10 17 18 19 20 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 30 40 41 42 43 44 36 35 2 1 38 37 36 2 1 39 38 37 2 1 40 39 38 2 1 41 40 39 2 1 , 42 41 40 2 1 43 42 41 o 1 44 43 42 t 1 45 44 43 2 1 46 C C C C 15 75 12 . 3 $1.05 16 75 12 3 1.06 17 75 12 3 1.07 18 75 12 3 1.08 19 75 12 3 1.10 21 75 12 3 1.11 22 75 12 3 1.12 23 •75 12 • 3 1.13 24 75 12 3 1.14 25 75 12 3 1.15 26 75 12 3 1.16 27 75 12 3 1.17 28 75 12 3 1.18 29 75 12 3 1.19 30 75 12 3 1.20 31 75 12 3 1.21 32 75 12. 3 1.22 33 75 12 3 1.23 35 75 12 3 1.25 37 75 12 3 1.27 39 75 12 3 1.29 41 75 12 3 1.31 43 75 12 3 1.33 45 75 12 3 1.35 47 75 12 3 1.37 49 75 12 3 1.39 51 75 12 3 1.41 ! 53 75 12 3 1.43 Lestvica sa ionske. 16 15 2 1 18c 17 16 2 1 19 18 17 2 1 20 19 18 , . 2 1 21 20 19 2 1 22 21 20 2 1 23 22 21 2 \ 1 24 23 22 2 1 25 24 23 2 l 26 25 24 2 1 27 26 25 ' 2 1 28 27 26 2 1 29 28 27 2 1 30 29 28 2 1 31 30 29 2 1 32 31 30 2 1 33 39 31 2 1 34 33 32 2 1 35 34 33 2 1 36 35 34 2 1 37 Nadaljevanje s pravili. Člen 4. V $ 1. ne premeni: Vaprejeoiua pri stojbina znaša za vse kandidate $1.50. Sledi 10 minut odmora. Nadaljevanej po odmoru. $ 2. se črta ter ae nadomeati, mesečni doneski ae plačujejo po razredni lestvici, v alučaju pa, da vidi glami. urad, da blagajna nazaduje, ima pa glavni tajnik pravico raspisati izranredni a-aesment do 25 centov na bmooc. Člen 5. K $ 1. ae dostavi, to paie aa vse po škodbe, izvzete so vse notrajne bolezni ^ 2. ostane, ter »e doda, to je sede» dolarjev na teden. $ 3. ostane. Zakluček seje ob 12. uri «poldne. Martin Ober*aa, preda. Johu Pečnik, Mihael Krajae, cap Šesta seja. Brat predsednik otvori aeja eb 1. uri popoldne. Prečita ae zapisnik zadne aeje, ter se sprejme kot prečitan. Nadaljevanje a pravili. V $4- se črta drugi stavek ter se nadomesti % Ako se član javi prej pri zdravniku, in pozneje pri tajaiku, ali narobe, ae računa podpora vedno od zadnjega datuma; — drugo oatane. K S 5. ae dostavi Podpora ae izplačuje le za bolezni, katere potrebajejo zdrav niške pomoči. Podpora vedno do zadnjega obiska zdravaika, ae pa dokler je član bolan. Če je bolnik na su mu, da bi v avoji bolezni lahko opravljal delo, pa je klub tema spoznan po zdravniku nezmožen za delo, naj kra jevni predsednik določi dva člana, da peljeta bolnika k drugemu zdravniku. Ako zdravnik pronajde, da je bolnik zmožen za delo, trpi bolnik atroško za preiskavo, nasprotno pa drufttro. S 6. ostane. K Členu 5. se dostavi $ 3. ia ¿len 21. Člen 6. 4 1. in 2. ostanejo. 5 3. se črta. $ 4. ostane. $ 5. se črta. $ 6. ostane, ter se dostavi v Oanadi in Meksiki. $ 7. ostane. Člen 7. $ 1, se glasi. "Ako kateri brat zgubi eno nogo, eno roko ali eno ako, da pe stane za vedno nevporabljiva, ae mu izplača $50.00. Ako izgubi aogi, obe (> roki ali oba očesa, tedaj ima pravico do cele smrtninc, toje $150.0$ ter pre neha biti član društva. K $ 2. se dostavi, za voda«. Nova točka 3. Prizadeti člaai ae mo rajo dati preiskati trem iaknšenim • zdravnikom. Sledi 15 minut odmora. Nadnljevanjo po odmora • Člen -8. $ 1. Ako dober član umrje, tedaj do bijo njegova žena ali krvni'sorodniki svoto $150. $ 2. Vsak dobro stoječi šlan, kteri umrje v inozemstvu, je opravičen do amrtnine. i 3. naj se glasi: Ako ne iivi nobe den dedič, ki je opravičen da emrtnine, tedaj pripade po pokritja pogrebnih' stroškov glavni blagajni. $ 4. se ?rta. $ 5. ostane. $ 6. Smrtnina se izplačuje v teku 90 dni po prejetju pravilno izpolnjenega mrtvaškega lista. Član 9. t 1. Vsaka avstrijanka, tudi ona v Zdr. Državah Canadi in Mekaiko rojena se sprejme v društvo v starosti od 16. — 45 leta. V $ 2. se nadomesti meato $300 z $150. V $3. se črta izvzete se le Danice sedajnih članov. ♦ i. m aaj glatt: Meeetni doaeaek plačuje pe raaredai lestvici. V ti. H aedomeeti mesto Menice, k a miula ti a je. i 6. Oporoke članic se morajo glasiti le na ajik aoprog««, otroke ali njih krvne sorodnike. f 7. i« S. eetanejo. Zakluiok eeje ob 0 uri svečer. Martin Oberiaa, preds. John Peiaik, Mihael Kraju«, aap. Sedma seja. Brat peedaedmk »tvori sfjo ob 0. uri ijutraj. I'r<4itajo ae imena glavnih uradnikov ia delegatov, navzoči so vsi. Prečita ae sapisnik zadne seje, ter se iprejuse kot prečitan. Nadaljevanje s pravili. Clan 10. ' V S 1. ae ¿rta dva meseca, ter se nadomesti nseeec; tudi im» črta, in smrtnine Se doda; vaak član mora plačati as »«ement najkasneje do 25. tekočega mesta krajevnemu tajniku, člani, kateri »o »/¡ostali dva meseca z vplačili so iz gubili pravico do smrtnine. V t 2. ae ¿rta 4 mesece, ter se nado mesti a 3 meaoe. $ 3. oetane. K i 4. ae doda. nepotrebnim potom dostavi ae tndi t 4. iz člen 21 z dostav kom za boleani, ki nastanejo vsled pi janosti etroma pijače, se ne izplača nobena podpora. 4 5. oh ta se. $ 0. ostane. Nova točka. A ko se pro najde, da je bolnik eepravilnim potom prejel bol niiko podporo, je dolžnost krajevnega društva svoto povrniti v glavno bla gaj no. Mledi 16 minut odmora. Nadaljevanj« po odmoru. t Nova to£ka k členu 10. Člani, kateri stauujejo izven krajevnih druitev od daljeni, morajo izkazati listine s podpi som javnega notarja ali mirovnega sod nika. Zadrti se jim bolniška podpora r 30 dni, da ae krajevni tajnik lahko in formira e njegovem obnašanju v bo lezni. Člen 11. 4 1. oetaae. K $ 2. ee doda: '<* lani, kateri obreku jejo uradnike in društvo nepravilnim potom, ae jih izobči. Člen 12. V f 1. ee črta, od enega, ali pa z de narno globo do 2 dolarja. V ^ 2. ae črta z globo od 1. do 3 ali 5 3. oetaa«. , $ 4. Kaaaodišre sestoji iz petih do brih, nepriatranskih Članov, katere ima pravico imenovati zatoženec dva, druš tvo dva, vai štirje pa petega. V $ 5. a« črta, vsi kandidatje za raz sodišče morejo biti nepristranski. ^ 6. la 7. ostanejo. Člen 13. $ 1. aaj a glaiii, vse pritožbe naj se dajo krajevnemu društvu v poitev. S 2. oetene. Član 14. K 4 L ee dostavi Canade in Meksike se preme ai m ««to 10 na 8 se Črta glav ne npr«ve. 4 2. ee premeni deset na osem. ^ 3. ae črta ter se nadomesti: V kra jih, kje je že krajevno društvo. A. 8 B. P. D. sin« a« vstanoviti novo le te daj, če ▼ to določi seja glavnega od bora. 5 4. oetane Člen 16. S 1. oetaae. V $ 2. ee črta, nadalje imenuje pred «tednik ia snaanjo stražo, namesto ra čunovodja ae imenuje tajnik. 4 3. oetaae. Osma seja. Brat predeednik otvori sejo ob 1. uri popoldne. Prečitajo ae imena glavnih uradni kov in delegatov, navzoči so vsi. Prečita ae pismena čestitka od društ št. 10. Nakar ae jim zakliče slava! Prečita ee zapisnik zadne seje, ter se sprejme kot prečitan. Nadaljevanje s pravili.' Člen 16. V ^ 1. ae premeni mesto tri dve. $2. ostac.,;. K S 3- se dostavi ^n ne več,* drugi stavek se črta. $ 4. 5. ia 6. ostanejo. K ^ 7. ae dostavi, Ako uvidi glavni urad potrebo, ima pravico takoj skli cati izvanredno konvencijo. Člen 17. $ 1., 2., S., 4., 5. in 7. ostanejo. $ 6. ostane, ter se dostavi $ 6. iz člen 21. se črta stari in növi. $ 7. ostane. Člen 18. Dolžnosti glavnih uradnikov. $ 1. oetaae. $ 2. ostaae ter se doda $ 5. iz člena 21. Glavni predsednik. V ♦ 1. ae premeni mesto volilno, vodilno. ^ 2. ia S. oetanejo. Podpredsednik. Ostaae po starem. Olavni tajnik. ^ 1., 2., S., 4. in 5. ostanejo. K f A- dostavi: predsedniku v pod pis, potem se odda blagajniku, t 7., S., t. in 10. ostanejo. Olavni taplanlkar. Ae dostavi zapisnik. Olavni blagajnik. S 1., 2., 4., 5. in 6. ostanejo. Ndaaornl odbor. S I., S., 4., 5., 6. in 7. ostanejo. i 2. se premeni, mesto šest in tri. Porotni odbor. K | 1. se doda, ako ai mogoče zadeve rušiti, »e da na splošno glasovanje. i 2. ostane. Član 19. Dolžnosti ur tednikov krajevnih društev Prvi predsednik ♦ 1., 2. in 3. ostauejo. * K ^ 4. se dostavi, vse pravilne. S 5. ostane. DrugI predsednik ♦ 1-, 2. iu 3. osta^.. jo, Tajnik ^ l. ostane. V ^ 2. se črta, kateri ostane čez izplačilo bolniških podpor. 4 3., 4. in 5. ostanejo. V $ 6. se črta, od članov, ki ne sta oujejo zuuaj dvemiljskega okrožja ne sme prejemati prispevkov ali drugih pristojbin drugod kot na seji. Doda se * H. od člen 21. 4 7. se črta. $ S. in 0. ostauejo. $ 10. se črta, ter dostavi k blaga jniku. t 11. ostane. Zapisnikar ostane. Blagajnik. 4 1. se dostavi, mora izplačevati vse bolniške podpore. K 4 2. se dostavi, ves preostali denar od izplačanih bolniških podpor. $ 3., 4. in 5. ostanejo. Računski pregledniki. Ostane po starem. Bolniški odbor. Ostane po starem. Voditelj. Prvi stavek se črta, črta se beseda: tudi. Zunanja straža, se črta. Člen 20. Potne liste se črta. . Prestopni listi. 4 1. iu 2. ostanejo. K 4 3. se dostavi točka 13. v člen 21. V 4 13. se črta, nko tega ne stori, se ga suspendira od bolniške podpore, se doda: Člani, kateri stanujejo tako daleč od svojega društva, da jih tt> v slučaju bolezni ne more obiskati, a tako blizu druzega, da bi jih lahko obiskalo, pa klub temu ne prestopijo se ne izplača bolniška pod|*ora. 44. ostane. Člen 21. 4 1. prenesena. i 2. ostane. $ 3., 4., 5., 6. so prenesene. 4 7. Člani, ki so šli prostovoluo k vojakom, so za dobo vojaške službe sus-{»endiraai, ostalo se črta, ter se doda: Stavkokazov se ne sprejema v društvo, istočasne se pa izobči iz društva. 5 8. prenešena. $ 0. ostane. S 10. ostane. 4 11. se črta do 1. junija in se nadomesti: do konvencije. Nova točka: Ako zapazi glavni odbor ali krajevna druAtva kaj pomembnega in koriatnega, se sprejme lahko potom splošnega glasovanja. $ 12. ae črta. $ 13. je prenešena. s 14. se črta $ IS., 17. in 18. ostanejo. V 4 16. se premeni mesto računovodja s tajnik. Sledi 15 minut odmora. Nadaljevanje po odmoru. Nova točka k raznim določbam. A. H. B. P. D. ne pripoznava od sedaj v naprej nobenih uniform, pač pa zna ke. Nova točka: Za premembo oporoke se plača 25e. Člen 22. Plača glavnih uradnikov. $ 1. Plača gl. predsednika #15 letno. Plača gl. tajnika 4c od članov, in 2c od članic mesečno. 01. zapisnikar dobi $1. od vsake seje. Plača gl. blagajnika $50 letno. Nadzorniki dobijo vsak #10 letno. Prvi porotnik dobi $12 letno. Drugi in tretji porotnik dobita vsak po $5 letno. Dnevna plača glavnih uradnikov je $4.00 in vozni stroški, za nedeljske seje pa po $1.50 in vozne stroške. $ 3. in 4. ostanejo. Sprejet predlog, da se glavnemu tajniku za vpeljavo novega sistema plača po glavnemu odboru primerna odškodnina. * Sprejet predlog, da se knjige po priložnosti glavnega odbora uredijo po novem sistemu, po izkušnji, pa da bi se vpeljal enak sistem tudi pri krajevnih društvih. Člen 23. se črta. Člen 24. V 4 1. se črta s 50c, se nadomesti z suspendacijo do enega mesca. 4 3. se črta. V 4 4. se črta s 50c globe iz z 1. dolar globe, nadomesti se mesto s 50c globe z suspendacijo do 1. mesca, mesto z 1. dolar globe pa s suspendacijo do 2. mesecev, f 5. se črta. 4 6. naj se glasi: Uradnike, kateri za nemarjajo svoje dolžnosti, se jih odstavi. 4 7. se črta. V 4 8. se črta s 50c globe, ter se na-lomesti z suspendacijo do 1. mesca. Nova točka: Vse suspendacijo za kazni morajo nastopiti takoj. 4 9. in 10. se črtajo. Člen 25.' K 4 1. se dostavi: % pravilno. K $ 2. m dostavi: jih ima pravieo kaznovati ♦ smislu pravil. V \ 3. se uadomesti 10, z 8. Član 26. Se na domesti mesto 10. z 8. Zakl uček seje ob 0. uri zvečer. Martiu Oberžan, preds. . John Pečnik, Mihael Kraji»«', zap. Devata seja. Brat predsednik otvori sejo ob 0. uri dofHildue. Prečita se imena glatiiih uradnikov ia delegatov, navzoči so vsi izven delegata John Jeečič. Prečita se zapisnik zadne seje, ter se z majhnim popravkom sprejme. Na duevni red pride opraviluik. Sprejet predlog, da se opravilnik pri* uieruo skrajša. Sestavijo naj ga se-stavljalci pravil. Sprejet predlog, da se bolniške nakaznice sobr. Mat h. Bokala preiščejo od poverilnega odbora. Sprejet predlog, da stopijo pravila v veljavo 1. Jan. 1014. Denarni doneski se pobirajo |h> starem, dokler se v glavnem uradu ne uvede novi sistem. Sprejet predlog, du člani, kateri v najkrajšem času no dajo pravilnih po ročil krajevnemu tajniku, kedaj, oziroma katerega leta so stopili v društvo, plačajo najvišji lestvični asesment. •Sledi 10 minut odmora. Nadaljevanje po odmoru. Sprejet predlog, da se del. John Jen-čič oprosti, ker je zakasni) sejo. Mprejet predlog, da se starost članic vzame v poštev od zadne konvencije ko so pravilno postale članice. Poročilo računskih pregledovalcev je (»ovoljiio v korist društva, tajnika in blagajnika, ter »«• jim» izreče |x»polna zaupnica. Poročilo Dvorane se sprejme po vsem povoljno. Hprejet predlog, da se celemu gl. od boru i/reče zaopuico, ker je tako na-taučno uradoval. Sprejet predlog, da se dvorano obdrži kakor je sedaj. \ slučaju pa, da dvorane doneski nazadujejo, ima glavni odbor pravico dati na splošno glasovanje, da se dvorana proda.. Prva priložnost se da zadružni prodajalni, ako plača isto ceno kot drugi. Zakluček ne je ob 12. uri opoldne. Martin Oberžan, preds. John Pečnik, Mihael Krajne,' zap. Deseta seja. Brat predsednik otvori sejo od 1. uri po poldne. Prečitajo se imena glavnih uradnikov iu delegatov. Prečita zapisnik zadnje seje ter se sprejme kot prečitan. Poročilo (»overilnega odbora bolniških nakaznic Math. hokaln se vzame na znanje. Sprejet predlog, d* se ravna z ome njenim «obratom po prav i lah. Združenje. Sprejvt pžedlog, da se sprejme rezo lucijo, katera je bila pripoznana na peti rešlje na skupni sestanek dne 14. Jan. 1014 e«len za stopnik. Izvoljen je John Uoršek. zastopnikom. Volitev glavnega odbora. Soglasno izvoljen predsednik Martin Oberžan. Soglasno izvoljen }>odpreds. John Ooršek. Izvoljen za tajnika John Čer ne. Soglasno izvoljen zapis. Alojz Brez. nikar. Soglasno izvoljen blag. Frank Stan ič Soglhsno izvoljen preds. nadzornega odbora Pangrac Jurše. Soglasno izvoljena prvi in drugi nadz. Martin Koeman. Anton Kocman. Soglasno izvoljen pred. porotnega od bora Josef Svat o. Soglasno izvoljena prvi in drugi po rotnik Frank Stucin in Math. Čletina. Sprejet predloga da se Frank Krajzel, Frank Selak m John Miklauc soglasno izvolijo j.tk pomožni in dvoranini odbor Vsi trije soglasno izvoljeni. Sprejet predlog, da ako bi kateri glavnih uradnikov odstopil, ima pravi co glavni odbor Imenovati kandidata ter dati nn splošno glasovanje. Sprejet predlog, da se prostovoljno kolekta za štrajkarje v Coloradi in Michiganu. Nakolektovalo se je $10.15, nakar se brat predsednik iskreno zahvali konvenciji. Sprejet predlog, da se pravila tiskajo v slovenskem in angleškem jeziku, nko pa ti vili gl. odbor potrebo, iina pravico naročiti tudi nemške in italjanske. Sprejet predlog, da sestavi zapisnik in pravila v slovenskem jeziku John Pečnik. Sprejet predlog, da prestavi pravila s slovenskega v angleški jezik Louis Breznikar. Sprejet predlog, dn se naj da navodila zastopniku za skupni sestanek na prvi gl. odborovi seji, katere se naj zastopnik udeleži. Sprejet predlog, da ostane društveno glasilo list Proletarec, pod pogojem iste cene kakor je sedaj. Prihodnja konvencija se vrši*V Fron-tenac, Kansas, četrti ponddeljek v mescu Augnstu 1915. Sprejet predlog, da se pregledoval cem računov izplača ¡to 50e na uro toje skupaj $21,U0. Upeljav* gl. uradnikov. Po vpeljavi se vsi gl. uradniki zahva-ljujejo /borovalcein ¿^upauje katero so v njih stavili. Nato zakluči brat. gl. predsednik s kratkim uavdušujočim govorom osemnajsto glavuo zborovauje Avstrijsko j slovenskega bolniško! podpornega druA< Iva ilae 12. decembra 1914 ob 5. uri zvečer v Fronteuac, Kansa«. Martin Oberžan, preds. John Pečnik, Mihael K rajne, zapis. zapeka pri otrocih je zelo navadna neprilika. Otročja öreva bi se morala izprazniti v aaj dvakrat na dan, ako se ne, bi se jim morali dati kako odvajalo. Nekateri otroci nimajo radi tekoče odvajalo, toda radi vzamejo sladkorno. Sevrove Tab-Lax so aladko odvajalo, katra ima prijeten okus; učinkujejo zelo uspešno. So popolnoma varne tudi za najmlajše otroke in enako uspešne za odrasle kakor za otrose. Priporočajo se zoper zapeko, zoper dih, slab okus v ustih, nečisti jezik, žolčnico, želodčne nepri-like pri otrocih, nspihovanje in druge želodčne in jetrne neprili-ke. Cena 10 in 25 centov v vseh lekarnah. Zagoaovite se. da dobite He vero v ih Tab Lax. Ne vzemite nadomestitev. Ako jih lekarnar niina, naročite jih od nas. W. f. Severa Co., Cedar Rapids. Iowa. Advertisement. nova slovenska naselbina v Wisconsinu, prvi poljedelski državi ameriške Unije. Med vsemi državami prostrane republike zavzema Wisconsin naj-odličnejše mesto, ka*r sc tiče poljedelstva, živinoreje in sadjere-je. V nobeni drugi državi ne živi farmar v tako ugodnih razmerah, kot ravno v tej napredni državi, kater» tudi v marsičem drugem nadkriljuje ostale svoje soseatre. Wisconsin je država, katera po svojem zdravem podnebju, po svojih čistih, hladnih vodah, po svojih krasnih jezerih, po svojih bogatih loviščih itd., najbolj pri-ja našim ljudem. Zato pa je tudi v državi Wisconsin toliko slovenskih farmarskih naselbin/ kot v nobefl drugi državi Unije. Ljudje se trnmoma naseljujejo na farme, ker vedo, da je le na farmah njih bodočnost in ker jih razuntega k temu takorekoč silijo že skoro neznosue delavske razmere po mestih (splošna draginja, vedna nevarnost brezposelnosti, slabe plače, naoorno in nezdravo delo po smrdljivih tovarnah itd.) Kar je bilo dobre farmarske zemlje, dostopne doslej Slovencem, se je vsled kričeče judovske reklame od strani raznih slovenskih zemljiških agentov večinoma že vsa razorodala. tako da je sedaj to, kar še ponujajo zemlja le bolj dvomljive kakovosti in manjše vrednosti. Wisconsin ps je obsežna dežela in še daleč ne tako obljudena in naseljena, kakor bi po svojih naravnih prednostih pred drugi tni državami lahko bila. V Wisconsinu se še dobi dobra zemlja; vendar Slovencem doslej ni bila na ponudbo, pač pa drugim Slovanom, v prvi vrsti podjetnim Če-hom. ki so priznano najboljši po Ijedelci med vsemi Slovani. Kjer sc naseli razboriti Ceh, je to že samoobsebi zadosten dokaz, da zemlja tam ni slaba! — Podpisani naselbinski družbi se je po dolgem prizadevanju posrečilo. da je dobila edino zastopništvo v svrho razprodaje te izvrstne farmarske zemlje med Slovenci. Ne bomo hvalili naše zemlje, kakor hvaliio »vojo na vse pTete-ge razni slovenski špekulanti a-gentje; — knjti stojimo na «tališču, da se svaka dobra stvar sama hvali, — pač pa Vam priporočamo le, da nam pišete še danes po natančen slovenski, bogato ilu-strovani popis zemlje z dotičnim zemljevidom, ki ga na zahtevo pošljemo vsakemu brezplačno. V tem popisu najdete vse, kar želite zvedeti o zemlji, ki jo hočete kupiti. Ta farmarska zemlja se bo po 31. decembru takoj podražila. Pišite nam se danes in mi Vam drage volje damo vsa pofcrcbna pojasnila o tej novi slovenski naselbini. Slovenska Naselbina Družba, 198 First Ave., Milwaukee, Wis. (Advert.) POZOR ROJAKU Ako telita sebi in svoji druii-ni boljie življenje in-brezskrbno bodočnost, ne ukvarjajte se po zsduhlih tovsrnah in nevarnih ru-dokopib dokler Vase zdravlje še ni popolnoma pokvarjeno. Pritfi-te v zdravo in prosto narsvo in kupite si kos dobre in rodovitno zemlje katera rodi vse iste pridelke kod v starem kraju in kjer se Va£e delo stotero isplsč*. Vprašanje je, kam se obrniti in kje kupiti, kajti zemljiških agentov je veliko in vsak svoje hvali. Veliko hvsle in upitja navadno ni veliko prida, radi tega ne tratite denarja in časa po takih krajih. Pridite naravnost v zdrav in prijazen kraj Wausaukee, Wisconsin kjer se vam nudijo vse u-godnosti ki jih potrebjuete kod po velikih mestih, kjer je dobra in rodovitna zemlja zdrava in čista voda, vedno dovolj vode, zdrav in ugodno podnebje ter klima. Vedno dober trg in izvrstna železniška zveza gLavne proge z vsemi večjimi mesti. Tukaj ni treba zemlje in kraja hvaliti, kor ista se sama hvaii in se lahko sami na lastne oči pri farmerjih in rojakih o vsem tem prepričate. Cene zemlji so nizke, kupni pogoji prav lahki, vožnje otroške se Vam v slučaju nakupa vrnejo, potrežba je solidna in poštena o kateri se je v zadnjih par mesecih nad 80 rojakov prepričalo ki so tukaj svet kupili, kar vam je lahko jasen dokaz da je to resnica in da imamo tukaj to kar iščete in potrebujete. Pridite toraj naravnost v Wausaukee, Wis. kjer Še vedno lhako kupite dobro in rodovitno zemljo v središču nove in jako hitro se' razvijoče slovenske farmarske naselbine. Ko dospete sem, pridite naravnost v moj urad, ki se nahaja nasproti železniške postaje in prepričani smete biti, da Vas bodem dobro in pošteno postregel ter da bodete z vsem popolnoma zadovoljni, kakor so vsi rojaki ki so se zanpno do mene obrnili. Ako želite kake nadalj-ns pojasnila pišite mi naravnost na sledeči naslov. A. Mantel, (Advertisement) L. Box 221. Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller'\ Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni leksrni za 25 centov steklenics in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju ie treba na to paziti. (Adv.) anton jalovec prodajalec domačega vina na sode in galone . 969 W. 18th St. CHICAGO, ILL. (4x) E. BACH MAN 1719 S. Centre Ave., Chicago, HI. je največja českoslovenaka de lavnica zastav, znakov, čepic in vseh društvenih potrebščin. Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj. Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebmino, obrnite se na nas! « it. Ml. AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. NIZKE OR NEC. Velike ugodnosti: «lektrtčua leč, izvrstna kuhinja, vite zastonj, kabtne tretjiga razpreda na parnik« Sledeči pamiki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka: Argentina . . . - 28. ma)a Oceanic .... 7. |uni|a Martlia Washington ., 14. |nnl|a Za vac informacije ae obrnite na flaenc xastopnikc PHELPS BROS. & CO. Sh'I Aft's, 2 Wutligtoi St., In i »rt. ali pa na droge uradne zastopnike ▼ Združenih državah in Canadi. P0Z0RI SLOVENCI! P0Z0RI SALOON s modernim kerljl&en »eeSa pite e eodtkik ia tostetJtae ki drage risaomta« pijeJe ter Potniki dobe ▼eem Her« tete» la lah tras «s la drafiei (Umajie ee tapio prt MARTIN POTOK AR, 1620 8«. Centre Ave Chicajv Mi Ai , M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 40—12 predp^.cins in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer ne-uraduje. Tel. Canal 47tt. 1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lswndale H996. GOSPODINJE POZOR! Priporočamo vam v prodajo vse stvsri, ki spadajo v Rrocerij sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo, se dovaža nir dom. G. Mamčllovfch & Co., 331 Greeve St., Oonemaugh, Pa. Tel. Con. 4050. VVažno uprašanje! Do mi opravi sqbslj« in itijctnije j Konzularne voj»Skey hmow» at pkolktarec SODRUOI AGITATORJI! Ne POZABITE DRUGE RDEČE NEDELJE! Prva nedelja v januarju j« druga ndeea »ed<*lja. Ob tej priliki poživljamo zopet nas** zaatopni-ke in agitatorje na agitacijo za pridobitev novih namoAnikov. novih regrutm- za naše bataljone, d« r>o&tanejo naši sobojevniki, mrarto ji jim nah|>rotniki, V*$k zastopnik Proletarca ve, owiravoin. T Stepi«'*, tajnik. iaš tO, vrete "eemeoeialiaU". abl Mnogo naročtiikot ieleé Prole- taren ie naročnik Prolotarva, ti hitro nove .da ga lwvrd, ker ira dobi njegov «osed, io šlo navkreber... Tem paglavČkom j»* (Ksloben tudi ta.kiv.van "uemaoeihliat", ko pride naokoli zastopnik Proletarca in mu pripoveduje, kako vnet socialist da je, a še v svojem življenju morda na spustil nikla za socialistično glasilo, m. socialistično gibanje sploli. Tudi h klubu ne »«pada, vzlic temu da mu je morda pred nosom. — Tem ljudem je treba kar odkrito povedati — da se ne udomači hinaviieiliia — da s t*tfeimi "socialisti' organizirani socialisti prav nič ne simpatizira-jo. Kdor se šteje za socialista, naj to tudi faktično dokaže, da se vidi p»*ed celim svetom, kaj je kdo. Rdeče ¡nedelje so kot nalaftč za to revizijo. Sodrugi, poglejte torej dobro, kdo je resničen Socialist, da ne bo med nami preveč ' seni«oeialwtov" brez Proletarca ali članake knjižice. y Missouriju pravijo: Sliow me! — Tudi za nas velja ta rek' Milwaukee, Wis. <'enje«io ureekništvo: — Kakor je bilo že naznanjeno, se je vršil dne 23. nov. t. J. prvi se-utanek, dto, se osnuje konferenčni odbor jugonl. socialističnih klubov v Wisconsinu. Konferenca se je vršila v Racine, Wis. Konferenco je otvoril aodr. T. Stepič, ki je bil izvoljen tudi predsednikom. — Sodr. C^lan iz Racine prečita pravila za konferemčne odbore, nakar s* sprejmejo vse točke nespremenjene. — Tajnik iz Kenoahe o-menja, da bi poleti priredili vsi viskomški in čikmški klubi izlet, kar se vzame na znanje. Dalje se apelira na vse klube, da dajo iz svoje blagajne po $'1 podpore za Nar. Glas. ki stoji slabo s financami. Tudi to se vzame naznanja. —t /Aključi se, da «e druga kontercn-ea vrši v Milwaukee, Wis. — Opozori ae klube, ki niao topot poslali zastopnika, da to pri drugi priliki store. Prihodnja aeja. bo v februarju 1914. Tajnikom za konferenčni odbor je izvoljen aoglaano sodr. T. Ste-— Drugi odbori se izvolijo na prihodnji seji. — S tem je konferrtrvca organiziraj,,*.. Sedaj aodrugi pa nam je treba sedaj delati, kakor predpisujejo prs vila. Širimo nsAe časopise Proletarca, Radničko Stražo in Nar. Glas. Glencoe, 0. Cenjeno uredništvo:- Pri nas s«« del».» včasih po rel te den. včssih ga pa tudi po štiri dr |H't dni v tednu še drugih važnih točk na dnevnem redu. Ob eiinem opozarjam sodmg«' drugih Ittančov, kateri ho s«' javili za prestop v slov, oarvo vsi somišljeniki in z novim letom na novo delo za socializem.— SocialistiČni i>ozdrav! Blaž Novak, zae. tajnik kluba št. 131. Tiskovni fond za dnevnik. Pronos od 9. decembra .. .$302.49 Izkaz v štev. 328 ....... 2.15 F. Gorenc, FVt. Smith. Ark. . . .............50 Pr. Podboj, Comemaugh. Ps.........................25 Skupaj do 30. decembra 1913............$305.29 Fond za michiganske strajkarje. Zadnji izkaz v štev. 328 $206.13 nabrano na Božični večer pri Jožetu........... 6.02 $21215 Fond na pošiljanje Proletarca mič. štrajkarjem. Nabralo pri A. S. Ii. P. št. 20, Ely, M i mi..........$ 8.60 Fan y .Friskovec nabrala na seji soc. kluba CT....... 4.00 Mike Keber, Chicago. Ill.....50 , . $13.10 700 iztistov št. 327 .......$ 7.00 700 iztisov »t. 328 ........ 7.00 700 iztisov št. 329 ........ 7.00 Primanjkljaj dne 9. dec...... 50.94 Skupaj ........$71.94 Današnje pokritje.......13.10 Primankljsj dne 30. dee. 1913................$58.84 Listnica. F. Kaučič, Dunlo, Pa.: Številke 278, v kateri je igra "Njegov jubilej" nimamo na roki. — Sodrugi ki imajo dotično številko, prosimo, naj mu jo pošljejo. Naslov je F. Kaučič, box 75, Dunlo, Pa. Zasluii pozornost Večkrat amo opozarjali „tuše Či-tatelje, kako vaino j« paziti na delovanje iii funkcije teltaia ju da je treba dat j vso pozornost prvini pojavom «nepravilnosti. To je Ae posebno važno pri čediliiem kan« Hi. V takih slučajih ni zadosti, da bi vzeli kakoaibodi zdravilo za iz-čestščetija kanala, ampak si mora te izbrati tako zdravilo, ki tudi atimulira in ojači čreva da delujejo brez umetne pomoči. To vse stori Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto ima dol>er učinek na prehsvttii aistet čiščenju telesa in jačenju živcev ter hranivte. Iso od|>omore zaprtje in .nuenih poslal ie. V lekarnah. Jo«. Triner. 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago. III. Bol v križu bo kmalu zginila, če rabite Trinerjev Linimont. ' (Advert iaenifnt.) Veliki Slovensko-Anglešli^Tol-mač. obsega slov. angl. slovnico, nagovore, pisni« iu navodilo kako poMtati državljan poleg največjega «lov.-angl in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsi m onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezanu: (430 strani) je $2., ter se dobi nri V. J. Kubelka. 638 W. 145. St., New York, N. Y. Pišite po cenik knjtg. Nasetniška Mi "Ilirija". Tem potoni si usojamo naznanjati vsim rojakom ki se zanimajo ta poljedelstvo da urno prevzeli v najrodo\it-nejftem delu države Wisconsin v bliii ni industrijskega mesta Merrill ki je oddaljeno dvesto milj od Milwaukee zemljo, na katerej se je ustanovila nova slovenska naselbina. Prostor leži v sredini krasno obdelanih farm ki ka žejo bogatstvo posestnikov. Svet leži med tremi državnimi cestami in tri do Štiri milje dalje ae nahajtje stare oaseibine i trgovinami, ftolami in tudi parnimi Žagami,ki kupujejo ves les. ka terega naseljenci na svojem zemljiMu posekajo. Železnica je dve milji oddaljen» in zvozi za male stroAke ves mali les v mesto Merrill za tovarne ki izdelujejo papir. Kedor kupi farme tukaj, iinn to prednost da se lahko ži vi iz tepa kar dobi za les in da mu da lastnik zemlje skoz zimske mesece delo v tovarnah v mestu, katerih je 16 ali p* v tri milje oddaljeni parni žagi. Kedor je sedaj brez dela v me stih in se misli naseliti na farme naj stori to sedaj da mu ne bode potreba ostati brezposeln celo zimo. Do sedaj so se tam naselile 4 družine, katere žive na tem delu že po eno do tri leta. V pormW jim je kakor se izralafo to. ker je priložnost za delo dobiti trdno odprta in ker vsak kos lesa brez truda prodajo ako ne v žago pa v papirnice; nadalje tudi airarna katero ao si po stavili farmarji, kamor prodajajo anle-ko. Vsakemu, kateri ne najde vse ka kor tukaj popisano, se povrnejo vsi stroAki ako pride gledati. Za pričetek se tukaj potrebuje polovico manj denarja kakor drugod in lastnik zeailje kakor tudi podpisana družba stori vse da olajfta delo in stanje kupcev. Cena akra je od $16 do $18. Kedor ae misli naseliti na farme naj se takoj oglasi, ker ta priložnost bode le ie malo Čass. Pilite po pojaanilo takoj. Na ILIRIJA COLONIZATION CO.. 908 Michigan ar«., Sheboygan. Wis. (Advert.) Frank Novak, upravitelj. o ' V Dobite av«a«k Hevorovega al ¿ mauah iu jtdravoalov)« ,a X vaiega lekarnarja ali pa od na« zastonj. y___ % Prehladi In ka&ljl. i ? t V v t T T t t j* za pljuča i Prehlad je zadetek kailja ali vnetja aapuika, zato je *elo važno, da •«* hitro oIMMM0IU0MMtM»MMM»M»MM»HIMMIMMM i- aamn^fi (Severa's Balsam of Life) y y y y y y y y y ❖ CUICA«) 1LL1N« !»♦««■> iT?l 1 CLEVELANDČANI POZOR! r Belaj & Močnik 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. i KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. I Izdelujeva obleke po na|nove|šI modi. ♦ ♦ ♦ a o ♦ s Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chlcago. vložena. glavnica $1,900,00000 JAN KAREL. PREDSEDNIK. J. F. ŠTEP1NA BLAGAJNIK Naie podjetje je ped nadaervtveai "deariag Housa" ¿ikaSkih beak, torej je denar popolnoma sigurno aaloien. Ta banka prwcema tadi ole-(• poitne hranilnice Zdr. driav. Zvriuje tadi denarni promet 8. N. P. J. Uradne nre od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; v soboto ja banka odprta do 9 ure avečer; v nedeljo od 0 ure dopoldne do 18 are depoidne. Denar vloien v nato banko nori tri procente. Bodite ovajaranl, da Je pri nas denar naloften varno ln doblčkanoano. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2146-60 Bine laland Avenue. Chlcago. III. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trprovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni Edini slovenski pogrebnik || martin baretinčič J BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOWN. PA. Conemaugh Deposit Bank MMAINSTR. C0NEMA1JctTpI Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne ulojje plačamo 4% obresti. -:« S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki. CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER^ blagajnik. 5 pristnih pija?, in to so: Kranjski Brlnjarac, «Uvovlc, Troplnovec, Grenke Tiae la Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina Slovenska samostojna v Ameriki, ki importira igane pijaie naravnost a Kranjskega. Naroiite si poskustni aaboj, koliko ateklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden »boj, 12 aleklenie Moje cene so nitje nego kjerkoli drugje, ker mi ai treba plačevati dranh agentov. Prodajam eamo na debele. Pilite po cenik. , A. HORVVAT. 600 N. Chlcago. St., Jollet, IU