Naročnina mesečno .^flflHi^^^. ^^^^^^ ^^ M ^^^^^^^^^^^ Abbonamenti: Mete za inozem- ^^T^^^fc B^Hl WL iSlib. V .^^^T^^^bk 12 Lire; Estero, me- stvo 20 Lir — ne- deljska izdaja ce- ^^^H ^^^Hl V H ^HB 34 loletno 34 ca ^Hk 1 ^Hf BBBf H B 8W U g ^^■kjf • MMM Lire, Estero 50 Lire. inozemstvo 50 Lir ^ ^^EBjl W Bv ^HV V rač. Ljubljana W H A BBS _ M %W& JOV _ >0-650 per abbo- za naročnino ^^^^^^ mHbH^^ ^^^^^^ ^Hl^^ ^^^^^^ nam en ti: per in 10349 za inserate. le fauerzioni. Podružnica! Izhaja vsak daa zjutraj raaan ponedeljka la dneva po praznika. F i 11 a 1 e t Novo mesto. Novo mesto. g Urednlitvo In apravai Kopitarjev« 6, Ljubljana. g la ključna pooblaSčenka ca oglaševanje Italijanskega in tujega = Redazione, Amministrazionai Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concesslonaria eselusiva per la pubblicita di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana | Telefon 4001—4005. | ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano. se 20 Lir«, Edizione II Bollettino No 686 Un sommergibile nemico affondato In Cirenaica attivita esplarativa e stala ostacolata da forti tempeste di sabbia. Nostri veliroli hnnno condotto elticaci azioni di bonibardamento sulle retrovie avversarie. Un »Ilurricanc« e stato abbattuto dalParti-glieria contrncrca. Nel Mediterraneo centrale torpediniera romandatn dal tenente di vascelin Enrico Vacraro ha affondato un sommergibile nemico. Vojno poročilo št. 686 Sovražna podmornica potopljena V Cirenajki so močni peščeni viharji ovirali izvidniška delovanje. Naša letala so uspešno bombardirala sovražnikovo zaledje. Protiletalsko topništvo jo sestrelilo en »Ilurricanc«. Na srednjem Sred ozemljil je torpedovka pod poveljstvom poročnika vojno ladjo Enrica Vac-rara potopila sovražno podmornico. Novi japonski uspehi Japonci napredujejo v Birmi in na Filipinih — Angleži uničujejo petroiejske vrelce v Birmi letalonosilka verjetno potopljena — Prvi letalski napad na Tokio odbit Ameriška Stockholm, 18. aprila. AS. Dopisnik lista »Da-gen6 Nyheter« poroča dane6 zjutraj iz Kalkute, da eo angleške čete, ki branijo petroiejske vrelce v Birmaniji, uničile del teh vrelcev. Angleži in Kitajci organizirajo novo obrambno črto ter se pripravljajo na obrambo Mandalaya, ki je ključ pri prometni zvezi med Indijo in Kitajsko. Tokio, 18. apr. AS: Dopisnik lista »Yomiuri«, ki spremlja japonske oddelke v Birmi, piše, da so umikajoče se kitajske čete uničile vse naprave v birmanskem mestu Peguju, ki so ga morale izprazniti. Ko so Japonci prišli v mesto, so našli več docela požganih avtomobilov, ki so pripadali V. kitajski armadi. Docela so uničena tudi vsa riževa polja. Rim, 18. apr. AS: Angleško vrhovno poveljstvo v Birmi poroča, da so se angleški oddelki zaradi pritiska Japoncev na desnem krilu umaknili severno od mesta Maguja. Tokio, 18. aprila. AS: Japonski oddelki, ki so se izkrcali na filipinskem otoku Panayu, so se polastili kraja Iloilo, važnega vojaškega središča na južnem delu otoka, ko so spravili iz boja ostanke ameriških oddelkov. Japonci so zasedli tudi Capiz, drugo precej pomembno vojaško središče na severnem koncu tega otoka. Tokio, 18. apr. AS: Japonska bombna letala Velik nemški uspeh na vzhodu Del 33. sovjetske armade razbit, 45 krajev zavzetih, 8000 mrtvih in velik plen — Včeraj je bilo sestreljenih 27 angleških letal Hitlerjev glavni stan, 18. aprila: Nemško vr- j V vzhodnem delu Sredozemlja so nemške hovno poveljstvo objavlja: Na vzhodu so bili odbiti osamljeni krajevni napadi sovražnika. V Črnem morju so nemška bojna letala potopila sovražno 7000 tonsko trgovsko ladjo. Na severnem in srednjem odseku vzhodnega bojišča so bila navzlic slabemu terenu uspešna nemška napadalna podvzetja. Letalstvo je napadlo krajo, kjer so bile pripravljeno sovražne čete in oklepna vozila ter je uspešno napadlo sovražnikove zveze v zaledju. Pri uničenju neke skupine sovražnih sil. omenjenem v vojnem poročilu z dne 16. aprila, so bili razbiti deli 33. sovjetske armado in v večdnevnih bojih proti žilavemu sovražnemu odporu jc bilo zavzetih 45 krajev in okoli 100 bunkerjev. Sovražnik je imel pri tem 5000 ujetnikov, 8000 mr-ličev, zaplenjenih ali uničenih pa jc bilo 170 topov, 209 metalcev bomb in strojnic kakor tudi 10 letal. V času od 21. marca do 10. aprila je sovjetsko letalstvo izgubilo 872 letalč 631 jih je sestrelilo nemško letalstvo. 95 protiletalsko topništvo, ostanek pa je bil uničen na tleh. V istem času je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 88 nemških letal. podmornice potopilo angleško 4000 tonsko petro-iejsko ladjo, neko jadrnico in eno stražno ladjo. Na južni angleški obali so skupine nemških lažjih bojuih letal podnevi napadle različne pristaniške naprave, ponoči pa skupine bombnikov pristanišče Southainpton in mu naredile veliko škodo. Angleški bombniki so včeraj v močnem spremstvu lovskih letal prileteli nad zasedeno zahodno ozemlje. V močnih letalskih bojih so nemški lovci sestrelili 17 anRleških letal, med njimi nekaj štirimotornih bombnikov. Pri tem je neka nadaljna lovska skupina na zahodu dosegla svojo lOtitl. letalsko zmago. V včerajšnjih večernih urah je manjše število angleških letal napadlo industrijske naprave v Augsburgu. Nastala je neznatna osebna in gmotna škoda. Protiletalsko topništvo je sestrelilo tri letala. Zadnjo noč so angleška letala spuščala bombe na stanovanjske četrti v Hamburgu. Med civilnim prebivalstvom so bili mrtvi in ranjeni. Nekaj hiš je bilo uničenih ali poškodovanih. Protiletalsko topništvo je skupno z nočnimi lovci sestrelilo 7 na-padajočih bombnikov. Tako je angleško letalstvo na včerajšnji dan in zadnjo noč izgubilo 27 letal. Bolgarski dar italijanskim vojakom Sofija, 18. aprila. AS: Predsedstvo bolgarskega Rdečega križa je izročilo italijanskemu poslaniku lepa darila za italijanske bojevnike na različnih bojiščih. Dar, ki ga je zbralo bolgarsko ljudstvo po mestih in vaseh širom Bolgarije, obsega 385.000 cigaret, 4000 steklenic konjaka, velike količine marmelade, suhega sadja in razne druge vrste daril. Letošnji nemški narodni praznik bo 2. maja Berlin, 18. aprila. AS: Po Hitlerjevi odredbi bodo letošnji nemški naro-dni praznik, ki pade na petek, praznovali v soboto 2. maja. Mladinske slovesnosti v Nemčiji Berlin, 18. aprila. AS: Listi poročajo, da bo f nedeljo 19. aprila po vsej Nemčiji slovesnost nemške mladine, rojene v letih 1931 in 1932, ki bo sprejeta v Hitlerjevo mladino. Okoli milijon dečkov in deklic bo vstopilo v hitlerjevsko mladinsko organizacijo ter s tem dokazalo svojo vdanost in zvestobo veliki narodnosocialistični mladinski organizaciji. Bolgarsko-turško prijateljstvo Carigrad, 18. aprila. AS: Znani turški poslanec Yunus Nadi je objavil v turškem listu »Džum-hurijet« živo zadovoljstvo nad bolgarsko politiko, ki je polna dokazov prijateljstva do Turčije. Poslanec pravi, da med obema državama, ki se poznata že po večstoletnem skupnem življenju, ni nikakih vzrokov za razdor, Bolgariji se ni treba bati Turčije in vedno tesnejši turško-holgarski od-nošaji bodo važen temelj za mir na tem delu Balkana. Protipostavno postopanje z Nemci v Braziliji Berlin, 18. aprila. AS: Agencija DNB objavlja podrobna dokazila o preganjanju nemških narodnjakov v Braziliji. Mnogi so bili brez vsakega vzroka aretirani. Samo v mestu Riu de Janeiru je bilo zaprtih nad 200 Nemcev, oziroma Brazilcev nemške krvi. Nemški listi poudarjajo, da je duša vsega protinemškega gibanja zunanji minister Arantia, ki je znani plačanec Bele hiše. »Borsen Zeitung« piše, da brazilski odgovorni politični krogi s takimi dejanji spravljajo svojo državo v enako nesrečo, kakršna je zadeia vse tiste države, ki so sc postavile V službo anglosaškega imperializma. >Zwolf Uhr so v strmoglavem poletu napadala ostanke filipinskih in amerikanskih oddelkov, ki se upirajo Japoncem severno od glavnega mesta na otoku Zebuju. Japonska letala so Amerikance prisilila, da so sc umaknili na bližnje hribe. Rim, 18. apr. AS: Uradno poročilo ameriškega vojnega ministrstva pravi, da znaša število ameriških ujetnikov, ki so jih Japonci dobili v roke na polotoku Batangu, kakih 35.000 mož. Japonci so vrh tega zajeli veliko tisoč vojakov, ki so pripadali nebojujočim se pomožnim skupinam. Med ujetniki je 16 ameriških generalov. Čeprav manjkajo podrobna poročila, se zdi, da so izgube v mrtvih in ranjenih bile zelo hude, zlasti v zadnjih dneh bojev. Poročilo navaja seznam generalov, o katerih ni novic in o katerih menijo, da so ujeti. Tokio, 18. aprila. AS: Z bojišča na Batangu poročajo, da prihajajo neskončne vrste filipinskih in ameriških ujetnikov iz različnih strani polotoka v koncentracijska taborišča. Mnogi so že popolnoma oslabeli zaradi slebe prehrane. Ujetniki so kar planili na nasade sladkornega trsa ter jedli trstike, da bi si potolažili glad. Tokio, 18. aprila. AS: Japonski cesarski stan objavlja, da je pri bojih v Birmi sovražnik od dne 10. marca do 15. aprila izgubil 120 letal, 62 tankov, 37 topov, 238 avtomobilov ter mnogo drugega vojnega gradiva. Angleške četo so imele 4500 mrtvih in ranjenih. Zajetih je bilo 500 angleških vojakov. Japonske izgube znašajo 1G1 mrtvih ter 420 ranjenih. Tokio, 18. aprila. AS: Agencija Domci poroča, da so se prvič od začetka sovražnosti v vzhodni Aziji pojavila sovražna letala nad pokrajinama Tokio in Jokohama. Takoj je začelo delovati protiletalsko topništvo in dvignila so sc številna lovska letala, ki so zavrnila sovražna letala. Prebivalstvo japonske prestolnice jc pokazalo veliko disciplino in popolno hladnokrvnost. Kakor poroča agencija Štefani, bodo počakali, da bodo krajevne oblasti poročale o narodnosti napadalnih letal ter o številu sestreljenih letal. Po najnovejših poročilih so bile vržene zažigalne bombe na Kobc in Nagoyo, ki so povzročile neznatno škodo. — Agencija Domei dodaja, da je bila po še nepotrjenih poročilih ob vzhodni japonski obali potopljena neka ameriška letalonosilka. Japonska se ne bo ustavila na sredi poti Tokio, 18. aprila. AS: »Niči-Niči« piše, da si Amerikanci sami kopljejo grob, ker se niso hoteli odpovedati svojim imperialističnim sanjam. Naj je Amerikancem prav ali ne, Japonci jih bodo pognali iz vzhodne Azije, za kar jim je lahko najotipljivejši dokaz padec Batanga. Amerikanci in Angleži naj vedo, da se Japonci nikakor ne bodo ustavili na sredi poti v borbi za osvoboditev Azije izpod Rooseveltovega jarma, ki v tem kritičnem času ni opustil svojih utopističnih sanj o zavojevenju celega sveta, namesto da bi mislil na rešitev Združenih držav pred popolnim po- — \\ Madžarski vrhovni poveljnik odpotoval iz Rima Rim, 18. apr. AS. Načelnik madžarskega generalnega štaba Szombathely je 6noči odpotoval iz Rima. Vzvišenega zastopnika prijateljske države 60 na oetijski postaji pozdravili načelnik italijanskega generalnega štaba grof Cavallero, podtajniki v vojaških ministrstvih, načelnik 6tana milic? ter zastopnik zunanjega ministrstva. Navzoči 60 bili tudi: madžarska poslanika pri italijanskem dvoru in pri Vatikanu, načelnik nemškega vojaškega odposlan- stva v Rimu, japonski vojaški odposlanec ter za. 6topniki držav članic trojne zveze. Bataljon vojske je izkazal madžarskemu go6tu vojaškt časti Ko 6e ie general Szombathely prisrčno poslavljal od grofa Cavallera. mu je znova izrekel toplo zahvalo za 6prejem, ki ga je bil deležen med 6vojim bivanjem v Italiji. Od odhodu odličnega g06ta je godba zaigrala himne obeh prijateljskih in zavezniških držav. BI alte piše, da mora Roosevelt le še imenovati svojega visokega komisarja za Brazilijo, pa jo bo popolnoma zasužnjil ter jo potegnil v neizogibno brezno, v katerega bodo padle Združene države. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše. da Italijani, Nemci in Japonci vsa ta dejanja točno zasledujejo in da bodo dali v primernem času zaslužen odgovor. Naraščanje omejitev v Ameriki Stockholm, 18. aprila. AS: Severni Američani začenjajo opažati, da je vojna zelo različna od tega, kar jim kot vojno opisujejo podpihovalci Roo-seveltove politike. Omejitve in odtegovanja se po-množujejo. Bogata Amerika je morala že nekaj mesecev po svojem posegu v vojno poseči po zelo strogih ukrepih. Začeli eo omejevati življenjske potrebščine, blago, kovine, les, prometna sredstva, cene se višajo in nezadovoljstvo raste. Posledice vojne so se po poročanju dopisnikov norveških časopisov iz Washingtona začele čutiti v kinematografiji. V Hollywoodu so morali omejiti namreč tudi proizvodnjo krzna. Začelo je primanjkovati tudi fotografskega materiala, ki ga je bilo v Združenih državah največ na svetu. Švedska zastopa romunske koristi v Braziliji Stockholm, 18. aprila. AS. Na prošnjo romunske vlade je švedski kralj Gustav privolil, da bo Švedska prevzela zaščito romunskih koristi v Bra. ziliji. Švedska bo zastopala tudi japonske koristi v Hondura6u. Japonska gospodarska desetletka Tokio, 18. aprila. AS. Ravnatelj japonskega I to 2,700.000 ton in ga jo doslej polovico izva-kmetijskega ministrstva je objavil japonski de- | žala v Singapur in llongkong. Birma pridela " ■ - - —-- —— *-s:- T- letno 5 milij, ton riža, od česar je dosle j šlo 2,760.000 ton v Indijo in na Kitajsko. Odslej bo imela Japonska prednost pri izvozu riža iz teh pokrajin. Za izvedbo vsega tega bo ustanovljen posebni urad. Z rižem bodo krili izostanek pšenice, ki je prej prihajala iz Avstralije. Vojni logodki bodo nekaj časa ustavili pridelovanje ■ - . r,-__• • __,...]; ,„„„,1; sctletni gospodarski načit za veliko Azijo. Japonska sama ho povečala pridelavo riža od 1,656.000 na 11,454.000 ton, pridelek riža in ječmena od 1,650.000 na 3,450.000 ton, pšenice bo pridelala 1 milij. ton, navadnega krompirja pa 2 miil i j. ton. Prav tako se bo moral povečati pridelek riža na Koreji dn Formozi. Zaradi tega bodo izboljšali zemljo z umetnimi gnojili. Dosedanja proizvodnja sladkorja na tormozi bo ostala nespremenjena, za kritje potrebe sladkorja na Japonskem, v Mandžuriji ter na Kitajskem ipa bodo uvažali sladkor s Filipinov, z Jave in pridobljenih južnih krajev. Da bodo krili potrebe v Koreji in severni Kitajski, bodo pomnožili pridelek soje v Mandžuriji ter prosa in riža. Na severnem Kitajskem bodo tudi povečali proizvodnjo bombaža. Storili bodo vse, kar je mogoče, da bo pomnožena proizvodnja bombaža tudi v južnih pokrajinah, ker je tam težko pričakovati večjih uspehov. Kar se tiče kmetijske politike v južnih krajih, je treba pripomniti, da francoska Indokina prideluje 4 milij. 140.000 ton riža, od česar ga ostane 1 milij. 500.000 ton za izvoz; Tajska pridela na le- Hrvatsko notranje posojilo Zagreb, 18. aprila. AS: Po poročilu hrvatskega finančnega ministrstva podpisovanje zakladnih bonov za notranje državno posojilo v znesku 3 milijard kun lepo napreduje; podpisanih je že 133 milijonov. Važne spremembe v francoski politiki Vichy, 18. apr. AS. Uradno sporočilo izdano ob koncu seje francoske vlade, pravi: Ministri, državni podtajniki, 60 6e v petek 17. aprila pod predsedstvom maršala Petaina, državnega poglavarja, sešli v paviljonu Sčvignč. Admiral Darlan, podpredsednik vlade, je državnemu poglavarju vrnil listnice ministrstev, za katera je bil od- Nadaljevanje ankarskega procesa Ankara, 18. aprila. AS: Pri nadaljevanju procesa zoper atentatorje na von Papena je bil zaslišan tudi vratar hotela, v katerem je stanoval Omer Tokat. Potrdil je izpovedi hotelskega ravnatelja. Nato so zaslišali policijskega agenta, ki je imel službo blizu kraja, kjer je bil atentat. Popisal jo tragični prizor, kako je 10 ali 12 metrov pred von Papenom eksplodirala bomba. Poslanik von Papen in njegova gospa sta padla na tla. Neka druga priča, poljski inženir Edvard Romansky, ki je hotel govoriti v ruščini, ker jo bolje obvlada kakor turščino, poslaništva, ta pa mu je odgovoril da ne, ker nikogar ne pozna. Predsednik sodišča ga je vprašal: »Kaj pa je z neko gospo, članico sovjetskega poslaništva?« Roma.nsky je odgovoril, da je to gospa Sharbier, bivša francoska državljanka, ki je postala pozneje ruska državljanka. Predsednik ga je nato vprašal, če pozina nekega Lovikova z izmišljenim imenom Kornilov, ki mu ga je predstavil Sulejman. Priča je to zanikala, Sulejman pa je vztrajal pri svoji trditvi. Zasliševanje se je zavleklo na dve uri, ker je priča zelo nerada govorila in jo je predsednik večkrat prekinjal, prav tako pa tudi Sulejman. je rekel, da je poznal obtoženca Sulejmana, ker se ------.......f v ., „„^onnna«i e hodil k njemu brit. Sulejman se je hotel večkrat , Nadaljevanje razprave Je bilo preloženo_na » apriL spustiti z njim v politične razgovore, ki pa jih je Takrat bodo zaslisane priče iz Carigrada. Med tem spustiti z ujiui v i»nu«,m k _ , ^ j „ | gas(>m b(xI() prestavljclli v ruščino zapisniki dose- zaslišani. da jih bodo lahko priobčili sovjet- ta odklanjal kot nevarne, ker so se tikali balkanske časom hi revolucionarne politike. Nekoč ga je Sulejman vpra- daniih zi _ šal. če ga lahko seznani s kakim članom sovjetskega skima obtožencema. riža v Birmi in na Tajskem tudi zaradi zmanjšanja dovoza umetnih gnojil iz Evrope. Pot v Murmansk je vedno a nevarnejša Lisbona, 18. aprila. AS: Angleški listi ter angleški vojaški strokovnjaki se bavijo z vprašanjem zveze z Rusijo preko Arktičnega morja, poudarjajoč, da gre pri tem za življenjsko važno vprašanje. Ta pot je postala izredno nevarna in lahko se zgodi, da bo popolnoma neuporabljiva, ker imajo Nemci dovolj oporišč na norveški obali. >.Daily Telegraph« piše: Le del ladij, ki dovažajo Sovjetom pomoč, lahko pride na določeno mesto. Pomorske izgube po tej poti bodo prihodnje mesece že mnogo večje ter podobne onim na Atlantiku. govoren. Admiral Darlan, določen za naslednika državnemu poglavarju, je na zahtevo maršala Petaina sprejel nalogo, da bo pod neposrednim maršalovim vodstvom opravljal posle vrhovnega povelj, nika vojske, mornarice in letalstva. Vsi ministri in državni podtajniki 60 tudi dali svoja mesta na razpolago državnemu poglavarju. Maršal Petain se je admiralu Darlanu, ministrom in državnim podtajni-kom zahvalil za sodelovanje, s katerim 60 mu tako vdano pomagali v hudih okoliščinah, ki jih preživlja država. Vichv, 18. aprila. AS. Francoski uradni list je objavil 16. aprila zakon o ustanovitvi vrhovnega poveljstva nad suhozemsko, pomorsko in letalsko vojsko pod neposredno oblastjo državnega šefa maršala Petaina. »X>rug dekret je istega dne objavil, da je admiral Darlan imenovan za vrhovnega poveljnika suhozemskih, pomorskih in letalskih sil, ki ima tudi nadzorstvo nad trgovsko mornarico in potniškim letalstvo. Trije generalni štabi in vrhovni poveljniki vseh treh vrst orožja so podrejeni Darlanu. Admiral Darlan se bo udeleževal vladnih sej glede vseh vprašanj, ki se tičejo njegovega delokroga. Ministrstvo za narodno obrambo je odpravljeno. Grško ministrstvo za javno varnost ukinjeno Atene, 18. aprila. AS. Izdan je bil poseben dekret, s katerim 6e ukinja ministrstvo za javno varnost. Delokrog tega ministrstva bo prevzel notranji tnit; iste1'. V USA predlagajo rekvizicijo zasebnih avtomobilov Buenos Aires, 18. apr. AS: Iz Washingtona poročajo, da je senator Dcmmey stavil predlog zakonskega osnutka za rekvizicijo vseh zasebnih avtomobilov v Združenih državah- Ljubljančani so postali pridni poljedelci Čeprav se april malo ktija, je vendarle že prišel čas, ko je treba obdelati zemljo, če hočemo, da nam ho kaj rodila. Ze lani so Ljubljančani pridno izkoristili plodno zemljo v vrtovih, na njivah in stavbnih parcelah za koristne pridelke. Letos je ta vnema še mnogo večja. Celo sredi mesta, kjer so ponekod majhni okrasni vrtiči pred hišami, vidimo, da so se jih lotili stanovalci in jih začeli pridno obdelovati. Ne zato, da bi zasadili cvetlice, ki naj bi krasilo grede, ampak zato, da bi kasneje vzcvetel na gredah krompir, ki je svojčas, ko so ga prinesli iz Amerike v Evropo, vzbujal še največjo pozornost ne z redilnimi gomolji, ampak s svojim res svojevrstnim cvetom. Obdelovanje hišnih vrtov jo letos le v znamenju krompirja in fižola. Seveda vrtovi okrog hiš ne dajo mnogo dela, ker so res majhni in jih je lahko obdelati. Vse bolj zanimive prizore pa doživi izpreha-jalec v zunanjih okrajih mesta, kjer je še mnogo velikih njiv in nezazidanih parcel. Tam vidi na njivah pridne kmetovalce, ki jih že zunanjost Izdaja, da prav za prav skušajo šušmariti v kmečki umetnosti. Ponekod dela na njivi kar vsa družina, od najmlajšega pa do družinskega poglavarja. Dopoldne je družinski poglavar najbrž vihtel le pero, zalo mu je videti, da mu lopata nn pristoja tako dobro. Toda, premajhno ročnost nadomeščata dobra volja ter vztrajnost in delo gre prav tako izpod rok. Mladina vzame delo čisto zares kot nekakšno delovno službo in tekmuje med seboj, kdo bo več in bolje opravil. Seveda, le vaja napravi mojstra in ko bo vsa njiva pripravljena in posejana, se bo marsikdo od začetnikov lahko s ponosom potrkal na prsi in dejal: »Sedaj pa tudi jaz že znam vihteti in zasajati lopato kakor treba!< Starejši ljudje, zlasti upokojenci, so še bolj vneti in preživljajo kar ves dan na velikih njivah in nezazidanih parcelah. Vsega občudovanja so vredni še tisti, ki jih jo narava obdarila s precejšnjo obilnostjo. Svojfas so si morda privoščili le popoldanske sprehode in nato malo posedeli v senci v tivolskem parku ali pa za mizo ob dobri kapljici. Ker so se premalo gibali, niso postali seveda nič lažji, čeprav so svojo težo občutili kot nadlego. Sedaj je že marsikdo od takih bolj obilnih obdelovalcev zemlje spoznal, da jo velika teža tudi prednost. Samo stopiti je treba na lopato, pa se že pogrezne do vratu v zemljo, medtem ko drugi, zlasti mladina trdo pritiskajo in skočijo na lopato, preden jo zasade dovolj globoko v zemljo. Seveda ima ta prednost obilnejših tudi slabo stran. Presneto hitro se naberejo potno kaplje na čelu in živahna telovadba pobira težo. Skrb, da bo vsak košček zemlje obdelan, je letos tolikšna, da so se na njen račun zgodili tudi žo šaljivi primeri. Gospodar njive ali parcele ni dalj časa dobil potrebnega semena in je zato z obdelovanjem zemlje počakal. Ko jo končno seme dobil, je šel pogledat, kako bo treba njivo obdelati. In glej ga zlomka! Ko pride do parcele, opazi na njej že pridne delavce. Njiva je že skoraj obdelana in pripravljena. Preden zaropota, pobara: »Oprostite, prosim, kaj pa delate na moji njivi?< — »A, vi ste gospodar te parcele in se nič ne brigate za to, da bi jo obdelali? Mi smo mislili, da je ta parcela last najbrž nekoga, ki ima tako velike zaloge, da mu ni treba skrbeti za lastni pridelek I Pa smo zato mi, sosedje vaše parcele, stopili skupaj in se zmenili, da jo skupno obdelamo, da ne bo delala sramote okolici!« Takih primerov je bilo v Ljubljani že več. Priznati moramo, da sta se vedno obe stranki mirno poravnali in našli izhod, ki je bil ugoden za vse. So pa prav take mične zgodbice najlepši dokaz, kako pridni poljedelci so postali Ljubljančani in da letos v Ljubljani niti košček zemlje ne bo ostal neobdelan Ko Ljubljančani letos tako pridno kmetujejo. se kronist ne more vzdržati, da se ne bi spomnil na prejšnje čase in na ponašanje mnogih Ljubljančanov do kmetov. Zlasti v vlakih smo nekdaj doživljali primere, kako je Ljubljančan vihnl nos. ko je vstopil zagorel in zgaran kmet. Seveda ni bil tako načičkan. kakor mestni gospod. Pa sto slišali opazke: »Hu, kako ta kmet smrdi, kakor dn hi se ga držal gnojU Pa recite, da ne drži stari pregovor: Zarečenega kruha se največ poje! Opuščene nekdanje ljubljanske cerkve in kapele Žalostna misel nas spreletava, ako stojimo na kraju, kjer je bilo nekdaj božje svetišče. Nekaj teh božjih svetišč je izginilo tako, da niti ne vemo prav natanko, kje so stale. V bližini današnje frančiškanske cerkve je stala že leta 1329 cerkev sv. Martina s samostanom menihov avguštincev. Tu je bila tudi kapela loretske Matero božje. Ker je bila cerkvica zunaj mestnega obzidja, so Turki cerkev in samostan avguStincev hudo poškodovali. Zato je dal magistrat leta 14U4 oboje porušiti, da bi se Turki ne mogli skrivati za ozidjem. Kjer je danes palača Ljubljnnske kreditne banko in stoji nebotičnik, je bila do leta 1782 cerkev sv. Mihaela s samostanom klarisinj. Oboje sta dala zgraditi odvetnik Mihael Friderik Ililler in poštar Mihael Taller v letih 1648 do ltioti. Dve loti pozneje so prišle v samostan klarise, ki so bile vnete častil-ke presv. Jezusovega Srca, zato so dale prizidati k cerkvi lepo kapelico, posvečeno presv. Srcu. Do leta 1898 je bilo v bivšem samostanu vojaško oskr-bovališče in bolnišnica e kapolo. Na oglu Bleivveisove ceste in Dalmatinove ulice je stala nekoč veličastna cerkev, posvečena sv. Jožefu, s samostanom diskalceatov, bosih menihov. Prvotno je bila tu lesena kapela, a so diskalceati leta 1657 s pomočjo knežjo rodbine Eggenbergove sezidali veliko cerkev, ki jo je dne 28. marca 1700 posvetil knezoškof Žiga Krištof grof Herberstein. Dne 19. aprila 1786 je vlada diskalceate razgnala ter samostan in cerkev sv. Jožefa zatrla. Nekoliko mesecev pozneje so zasedli samostan usmiljeni bratje, medtem ko se je morala cerkev po vladnem ukazu izpremeniti v bolnišnico. Ko so Francozi zasedli naše kraje, so se usmiljeni bratje leta 1811 razšli. Potem je oskrboval bolnišnico mestni magistrat sam, dokler je ni leta 1849 odstopil bivši deželi Kranjski. Dne 1. novembra 1855 so prevzele bolniSnico usmiljene sestre iz reda sv. Vincencija Pavelskega, ki so opravljale delo usmiljenja na tem kraju do potresa v letu 1895. Nekaj let nato so cerkev in bolnišnico podrli. V Cekinovem gradu nasproti »Unionskk pivovarni je dal položiti Leopold grof Lainberg dne 8. avgusta 1701 temeljni kamen za zasebno kapelico, ki pa je že zdavnaj ni več. Na jugozapadnem oglu sedanje Zvezde s pročeljem, obrnjenim proti poslopju Filharmoničnega društva, je položil knezoškof Tomaž Hren na dan sv. Marka leta 1607 temeljni kamen novi cerkvi, posvečeni sv. Janezu Evangelistu, in jo dne 31. avgusta 1608 posvetil kar najslovesneje ter jo izročil očetom kapucinom. Iz več ko pet in tridesetih župnij so prišle procesije v Ljubljano in nad dvajset tisoč ljudi se je udeležilo znamenite svečanosti. V tej cerkvi je bila tudi kapelica sv. Krvi, v katero so postavili kapuoini leta 1624 kip Matere božje, ki ga je neki hudobnež ranil, zato so imenovali Marijo v tej kapelici po tem kipu »Naša ljuba gospa od Krvi« ali pa »Krvava Mati božjat. Tu sem eo se zatekali verniki za časa stisk in potreb. Cudotvorni kip so nosili tudi pri veliki pasijonski procesiji na veliki petek, in sicer prvič dne 24. marca 1617, a zadnjič leta 1773. Leta 1809 so Francozi pregnali kapucine, cerkev izpremenili v konjušnico, a samostan v vojašnico. Dne 17. februarja 1817 sta bila prodana cerkev in samostan, po treh letih so oboje odstranili in v letih 1823 in 1824 izpremenili nekdanji kapucinski vrt v Zvezdo in Kongresni trg. V okolišu, ki spada dandanes pod šenklavški zvon, je bilo nekoč več svetišč. Na sedanjem Vodnikovem trgu je dal baje sezidati leta 1073 bogati trgovec Peter Baldavic cerkev, posvečeno sv. Filipu, ki so jo leta 1231 prevzeli frančiškani v oskrbo, a je dne 7. junija 1386 pogorela skupno s samostanom. Novo cerkev so začeli graditi šele leta 1403. Dogotovili so jo leta 1412 ter posvetili Mariji vnebovzeti. Pri cerkvi so ostali frančiškani do leta 1784, ko so se preselili k sedanji cerkvi Marijinega Oznanjenja. Dve leti pozneje so cerkev podrli, v samostanu pa so se naselile šole, kjer so ostale nekatere prav do leta 1895, ko je velikonočni potres staro poslopje tako razmajal, da so ga morali leta 1903 porušiti do tal in napravili današnji Vodnikov trg. V bližini stolnice, kjer je zdaj stolno župnišče je imela nekdanja bratovščina sv. Rešnjega Telesa 6vojo kapelico. Leta 13-15 je potovala skozi Ljubljano v Neapelj ogrska kraljica Elizabeta, hči poljskega kralja Vla-dislava I. in soproga kralja Karla Roberta Anžu-vinca. Pri tej priliki je ukazala zgraditi v dandanašnji Stritarjevi ulici, kjer stoji izza leta 1898 obsežno poslopje meščanske imovine (kresija), špital e cerkvico, ki je bila posvečena njemi zavotnici av, Eli- zabeti in ob kateri je bilo tudi pokopališče. Ze prej omenjeni požar leta 1386 je upepelil razen frančiškanske in šenklavške cerkve tudi špitalsko cerr kvioo, ki so jo pa pozneje zopet popravili. Za časa reformacije so se je polastili protestanti ter opravljali v njej službo božjo, dokler jih ni pregnal knezoškof Tomaž Hren, ki je na velikonočni torek leta 1601 božji hramec vnovič blagoslovil in v njem slovesno maševal. Omeniti je treba tudi, da je imela meščanska ubožnica sama tudi kapelico sv.*Boštjana, ki pa so jo že leta 1631 popolnoma porušili, ftpitalsko poslopje so spričo njegove ugodne lege leta 1831 izprementli v stanovanjsko in trgovinsko hišo ter hkrati cerkvico zatrli. V stari Ljubljani bo prebivali židje v Dolgi (zdaj Židovski) ulici in Reverenčni uličici (zdaj Židovski stezi) ter imeli tu že pred letom 1213 svojo sinagogo (molilnico). Po ukaiu cesarja Maksimilijana I. so morali protestanti do novega leta 1615 zapustiti za vselej Ljubljano. Ko so odšli, so Ljub-ljamčani izpremeniil njihovo shodnico v kapelico Vseh svetnikov. Na Novem trgu Je sedež Kmetijske družbe. Nekdaj je bila to deželna hiša, ki so v njej zlioro-vali deželni stanovi in se posvetovali o potrebah dežele. Pred vsakokratnim zasedanjem stanov je bila »veta maša v kapelici, posvečeni sv. Ahaciju, ki je bila nasproti veliki zbornici. Kapelico so pozneje preuredili za pisarniške prostore. V svoje-časnem knežjem dvorcu, kjer se danes dviga poslopje vseučiliške knjižnice v Gosposki ulici, je bila kapelica žalostne Matere božje, v nekdanji Eggen-bergovi palači na Novem trgu je bila kapelica svetega Jožefa. Na Bregu je stala nekdaj pred sedanjim šentjakobskim mostom, odnosno na prostoru med sedanjo Cojzovo cesto in Kriievniško ulico cerkvica, zgrajena leta 1363 in posvečena svetnikoma Klemenu in Fridolinu. Ljubljanski meščan in sodnik Henrik Stanthei.mer iu njegova žena Katarina sta z ustanovnim pismom z dne 28. oktobra 1449 določila, da je ustanoviti pri cerkvici kaplanijo. Ko se je to zgodilo, jI je podarila lle-nrikova sestra hišo. V cerkvici so maševali tudi kartuzijanci, kadar so prihajali iz Bistre pri Borovnici po opravkih v Ljubljano, ter ostajali v svojem — bistriškem — dvorcu, ki 6e je nahajal poleg cerkvice ter je imel kapelo Naše ljube gospe, katero je posvetil v osmi nedelji | ?o Malem Šmarnu leta 1606 kneaoškof Tomaž Hren. V šestnajstem stoletju je oznanjal v cerkvici nekaj časa krive nauke luteranski superintendant Krištof Spindler. Ker je začela cerkvica sčasoma močno razpadati, jo Je dal AvguStin Brence, prior bistriškega samostana, podreti in zgraditi na istem prostoru novo, ki Ji je prej imenovani knezoškof dne 10. septembra 1606 položil temeljnik. Toda posvečena ni bila več prejšnjima božjima služabnikoma, marveč svetnikoma Brunonu in Hugonu, ustanovi-teljima in zaščitnikoma kaHuzijanskega reda. Cerkvice se je oprijelo ime »pri sv. Lovrencu«, ker se je proslavljala obletnica njenega posvečenja venomer na godovni dan tega svetnika Dne 29. januarja 1782 so oblastva bistriške redovnike razgnala, cerkvica na Bregu pa je razpadla. Nato jo je kupil z dvorcem vred Žiga baron Zois ter jo dal podreti, a dvorec je pridružil svojim tamošnjim hišam. Brezplačne ordinacije zdravstvene avtokofone Visoki komisariat obvešča prebivalstvo, da bo splošna zdravstvena avtokolona vršila brezplačno službo pri Gluhonemnici na Zaloški cesti 5, dne 20., 21., 22.. 23., 24. in 25. aprila ter pri šoli na Grabnu, Cojzova cesta dne 27., 28., 29. in 30. aprila. Kakor je znano im ta avtoklub zobozdravnici, očesni, radiološki, interni oddelek za otroške bolezni ter oddelek za bolezni v ušesu, nosu in grlu. .. Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo na omenjenih mestih ob imenovanih dnen od 15. do pol 18 v 6vrho brezplačnega pregleda in zdrav, ljenja po specialistih, ki so gornjim oddelkom dodeljeni. Buče golice dajejo izvrstno namizno olje Med razne oljarice, to je rastline, iz katerih moramo pridobivati 6edaj tako dragoceno olje, spadajo buče. Ponekod, na primer na Štajerskem in v Prekmurju, so že davno poprej sadili buče izključno v ta namen in je imelo domače kmečko prebivalstvo vedno dovolj domačega izvrstnega olja. Ljubljančani so se pred leti le s težavo navadili na bučno olje, češ da jim ni bila všeč ne barva — to olje je temnejše od oljčnega in repičnega — pa tudi ne oku6. Ko pa so 6e Ljubljančani enkrat le priva. dili, so zahtevali vedno samo tako olje, ki je bilo celo nekaj dražje od navadnega. Sedaj seveda pa bi bili še bolj veseli bučnega olja, ko bi ga le dovolj bilo. Na Štajerskem in v Prekmurju skrbno izkoristijo bučno seme. Ne dajo namreč kar celega bučnega 6emena v mlin, oziroma v stiskalnico, temveč ga poprej olupijo. Zlasti starejši ljudje in pa mladina, Iti za drugo težje delo ni, prav pridno lupi bučne peške in v tem kar tekmuje, kdo ga bo več. Nekateri so v lupljenju bučnih peška tam pravi mojstri. Iz olupljenih peška 6eveda dobimo namreč mnogo več ofja, kakor če jih jemljemo kar cele. Me-60 buč pa je ujjorabno ali za hišno gospodinjstvo ali za krmljenje prešičev in drugih živali. Zaprav. ijanje maščob pa bi pomenilo, ako bi krmili prešiče kar s celimi bučami, ker tako pridobljena živalska mast predstavlja mnogo manjšo količino, kakor ona, ki jo dobimo 6ami neposredno iz bučnih pešk. Za Ljubljansko pokrajino, kjer ljudje niso va- jeni lupiti bučnih pešk, pa bi sijajno prišle v pošiev one buče, ki imajo golo seme to se pravi tako brez trde lupine. Tem bučam je ime buče golice. Njihovo 6eme je prav tako ma6tno, daje prav toliko olja, kakor pri navadnih bučah in lupiti jih ni treba. Svetovati bi bilo torej našim kmetovalcem, naj enkrat poskusijo 6 takimi bučami, vsaj za dom bodo pridelali dovolj dragocenega olja, jpozneje se bodo gotovo oprijeli kulture. Posebno Ljubljanslor in sicer: meseca januarja 230.822 lir (od tega 121.556 lir rednih in 109.266 lir izrednih podpor), meseca februarja 431.218 lir (167.355 rednih in 263.863 izrednih) in meseca marca 411.099 lir (152.831 rednih in 258.268 lir izrednih podpor). Tisti, ki so imeli do 15. marca t. 1. pravico do dodatnih, to je izrednih podpor, jo uživajo še dalje, drugim p« je ta pravica zdaj že prenehala. Način razdeljevanja podpor pri borzi dela je naslednji: Brezposelni, ki je bil v zadnjih dveh letih pred nastopom brezjx>selnosti zavarovan skupno vsaj 8 mesecev, ima pravico do 4 tedenskih obrokov podpore; kdor je bil v dveh letih letih zavarovan vsaj 16 mesecev, ima pra- vico do 8 tednov podpore in če je bil zavarovan 24 mesecev, una pravico do 24 tedenskih obrokov podpore. Dodatne podpore, ki so bile uvedene lani zaradi novega stanja, pomenjajo nadaljevanje rednih podpor. Kdor je bil najmanj 5 mesecev brezposeln, ima pravico še do nadaljnjih 10 tedenskih obrokov podpor, kdor pa je bil manj kakor 5 mesecev zavarovan, ima pravico do 5 tedenskih obrokov. Borza dela seveda lahko sama podaljša dobo podpiranja, ako ji to dovoljujejo sr.edstva. Kako važne so letos bile te dodatne podpore, je razvidno iz naših podatkov, saj so izredne podpore znašale 631.397 lir, redne pa 441.742. Z dodatnimi podporami je bilo številnim družinam pomagano čez najhujše. Tudi številke o stanju brezposelnosti so pričele kazati zadnje dni dosti bolj ugodno sliko: meseca januarja je balo prijavljenih 4614 brezposelnih moških in 2101 brezposelnih žensk, skupno 6715, meseca februarja 5649 moških in 1659 žensik, skmpno 7308, mcesca marca 5350 moških in 1674 žensk, skupno 7024. Primorjajmo s tem število zavarovanega zaposlenega delavstva, — potem vidimo, da ie bilo meseca jan. pri Zavodu za socialno skrb-»tvo, pri Trgovski bolniški blagajni in pri Merkurju zavarovanih skuipno 29.99? delavcev in nameščencev, torej je v najslabšem "mesecu prišla na 4 zaposlene moči ena nezaposlena. Kakor pri vseh p>odobnih podatkih se je tudi pri teh izkazal mesec februar za najslabši, kar je umevno, ker je tedaj najostrejša zima in se novo sezonsko delo letos še ni začelo. Kljub temu so jjodatki za delo v Ljubljanski pokrajini kar ugodni in so se že začeli boljšati. Že mesec marec je boljši, sodeč pa po sedanjem prijavljanju in odjavljanju dela, gre tendenca še vedno navzgor, v pozitivnem smislu. Upati je, da bo v kratkem, zlasti ko se začno večja iavna dela in ko se začne tudi delo nu polju, malu likvidiran tudi zadnji ostanek brezposelnosti pri nas, " v ob 11 v prostorih Hrvatske deželne banke v Ljubljani. Bilančna seja Kreditnega zavoda. Danes se je vršila bilančna seja Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na seji se ie sklenilo predlagati, da se porazdeli čisti dobiček v znesku lir 1,008.544.88 po dosedanjih načelih in da se izplača 10% dividenda. Občni zbor je sklican za 7. maja 1942 ob 11 dopoldne. Kvota pri oddaji goveje živine v Italiji je z dekretom ministrstva za kmetijstvo in gozdove zvišana za 40%. To povišanje ne pomeni nobene večje obremenitve za stanje živine v državi. Izboljšanje rudarskega zavarovanja v Italiji. Po poročilih iz Rima bo starostna doba za delavce v rudnikih glede pravice do prejemanja pokojnin zmanjšana na 55 let, kar se bo doseglo z medstrokovnimi pogodbami. Desetletni načrt za kmetijsko avtarkl]o velike Azije. Japonska uradna mesta objavljajo desetletni avtarkični načrt za kmetijske proizvode na območju velike Azije. Sama Japonska bo po tem načrtu zvišala svojo proizvodnjo riža od 1.7 na 11.45 milij. ton, Ječmena in rži od 1.65 na 3.45 milij. ton, pšenice na 1.3, sladkega krompirja na 4 in navadnega krompirja na 2 milij. ton. Tudi proizvodnja riža na Koreji in Formozi se bo zvišala. Za izvršitev tega načrta so podvzeti že vsi potrebni ukrepi. Predvsem bo zvišana proizvodnja umetnih gnojil, povečala se bo površina orne zemlje, izboljšala semena itd. Sedanja proizvodnja sladkorja na Formozi bo ostala neizpremenjena, dočim bo Japonska več uvažala sladkorja s Filipinov, Jave itd. Povečana bo proizvodnja soje v Mandžuriji. Severna Kitajska bo zlasti pridelovala več bombaža, ker je za to podnebje ugodno. Od povišanja proizvodnje na južnem Kitajskem si obetajo zelo veliko. Šport Stockholmčani proti boksu Iz Stockholma poročajo, da je zavzela mestna občina nenavadno strogo stališče proti boksu. Ze dalje časa je bilo med švedsko amatersko in profesionalno boksarsko organizacijo napeto razmerje. Idealistični amaterji so se borili za propagando ljudske telesne vzgoje potom boksa, materialistični profesionali in organizatorji senzacionalnih matehev pa so si polnili žepe. Spor med obema organizacijama Je privedel tako daleč, da je mestna občina v Stockholmu prepovedala vse prireditve poklicnih boksarjev. Izgovori, da so profesionalne prireditve potrebne zaradi mednarodnega prestiža, niso pomagali, tudi ime Tandberga, ki se bo potegoval za evropsko prvenstvo, ni zaleglo. Zmagala Je amaterska organizacija in odslej bodo gledali v Stockholmu samo še prireditve, na katerih nastopajo boksarji za čast, ne pa za denarne nagrade. Primer v Stockholmu pa ni osamljen. Še dve mesti sta v Evropi, v katerih imajo boksarji težko stališče. Prireditve za denarne nagrade so prepovedane tudi v Luzernu. Manj strogi so na Dunaju, kjer so izdali odlok, da smejo boksarske prireditve obiskovati samo moški. Nobenega dvoma ni o tem, da gre prvenstvo amaterskemu športu, ki ima značaj obče koristi, medtem ko so nastopi poklicnih športnikov področje pridobitništva in zabave. Italija : Španija. Danes popoldne bo v milanskem stadionu velika nogometna tekma med predstavništvi Pirenejskega in Apeninskega polotoka. Obe moštvi sta skrbno pripravljeni in se bosta z virtnozno tehniko in znanim temperamentom borili za čim častnejši izid. Za vstopnice jo bilo že v začetku tedna veliko zanimanje in je verjetno, da bo danes v stadionu rekorden obisk. Doslej sta igrali italijansko in špansko moštvo že 12 mednarodnih tekem, štirikrat so zmagali Italijani, trikrat Španci, petkrat je bil izid neodločen. Današnja tekma bo prva po 8 letih, po vrsti pa bo 18. Le komu bo prinesla srečo in komu nesrečo? Poglavnikov govor hrvatskim Športnikom. Ob priliki športnih proslav v Zagrebu je prišel Poglavnik med tekmovalce in Jim v svojem govoru povedal med dTugim tudi naslednje: »Prosim vas, da usmerjate moderno športno gibanje v skladnosti z našimi tradicijami. Imeti mora tudi narodno obeležje! Prepričan sem in zaupam, da boste šport razširili na vse sloje hrvatskega naroda, med hrvatske kmete in hrvatske delavce, ker samo tedaj bo ljudski, samo tedaj popolen.t Riba mečarica - pravi torpedo Bojevita riba nabada čolne in jadrnice V Sredozemskem morju, v Aflanskem oceanu, pa tudi v Indijskem oceanu živi riba mečarica, prav svojevrsten predstavnik ribjega rodu. Po dosedanjih ugotovitvah postane do pet metrov dolga in doseže težo do 400 kg. Značilna zanjo je njena oblika, ki ji je dala tudi ime. Njena koščena zgornja čeljust je razvita v ostro konico, ki je včasih dolga poldrug meter, tako da je v resnici podbna ostrini meča. Prav izrazita je tudi njena velika visoka hrbtna plavut in krajcu lune podobna repna plavut. Spodnja čeljust je razmeroma kratka. Tako zgornja, kakor tudi 6podnja čeljust sta brez vsakega zoba. Tudi lusk 6koraj nima. Hrbtna stran je modrikasta, trebuh pa bolj isvetel. Ce ne bi imela riba dolgega meča, bi bila zelo podobna torpedu, če ne upoštevamo plavuti. Zanimivo je, da je med premnogimi ribami v morju prav mečarica najbolj bojevita in da tudi napada čolne in jadrnice in se zaletava vanje kot bi bila pravi torpedo. To 6e zdi smešno, vendar dolgoletna izkušnja potrjuje napadalnost mečarice. V prejšnjem stoletju, ko 60 vozile po morjih še največ jadrnice, so celo angleške zavarovalnice med možnostmi za po. topitev jadrnic naštevale tudi napade mečaric. V britanskem muzeju v Londonu pa hranijo majhen ko6 zunanje stene kitolovke »Fortune«. Ploskev sama meri komaj 30 cm v kvadratu in vendar so v lesu zasajeni in odlomljeni trije meči mečaric. Eden od teh je prebodel, ko se je riba zaletela v ladjo, najprej zunanjo bakreno pločevino, nato dve in pol centimetra debelo leseno desko zunanjega opaža, zatem 06em centimetrov debelo 6teno iz trdega -i t? j / »lili 1 i / Ujeto ribo mečarico so potegnili na krov ribiške ladje. Ie6a in nekaj nad trideset centimetrov debelo hrastovo bruno, nad katerim 60 bila še še&t centimetrov debela tla, na katerih je 6tal 6od, ki ga je mečarica tudi še preluknjala. Odkar vozijo po morjih 6koraj izključno le par-niki, so napadi mečaric na ladje skoraj prene hali. Pač pa doživljajo napade še lovci na mečarice. Lovijo jih tako, da zasadijo v ribo, ki navadno mirno počiva skoraj na površini morja, harpuno, pritrjeno na vrv. Zadeta mečarica 6kuša bežati in vleče vrv za 6eboj. Na koncu do 200 metrov dolge vrvi je privezan 6od, ki ga posadka vrže kar v morje. Mečarica 6e podi po morju 6em in tja in vlači 6od na vrvi za 6eboj. Ko 6e utrudi, izstavi posadka čoln in dva mornarja odveslata k 60du, ki plava na vodi in ga naložita v čoln. Nato začneta tudi navijati vrv in vleči mečarico k sebi. Ko pride mečarica v bližino čolna, 6e kaj rado zgodi, da 6e zakadi z glavo naprej proti čolnu in prebode čoln. Marsikdaj pri tem rani tudi koga izmed mornarjev. Največkrat se meč ribi, ko ga zasadi v čoln, zalomi. Včasih pa 6e ji le posreči, da izvleče cel meč. Mečarica je prava roparica med ribami in opazovalci vedo povedati, da mečarica navadno zaplava v sredo ribjega roja in nato začne ubijati okrog 6ebe V6e, kar doseže. Navadno se poganja iz mor. ja v zrak, 6e postavlja na glavo in z mečem prebada ribe pod seboj, ki jih takoj nato razmesari. Ko je vse, kar ji ni moglo ubežati, pobila, 6e spravi šele na pojedino. Seveda ne more pospraviti V6ega, kar je pomorila. Prav 6trašno doživetje je pripravila mečarica pred nekaj leti mornarju na japonski tunolovki »Mitsui III«. Ladja je lovila orjaške tune in privabila v svojo bližino velikanska krdela tunov, ki jih je moštvo ladje izredno spretno lovilo s trnki. Po dva do trije mornarji morajo ob pravem trenutku potegniti tuna, ki je zagrabil, na krov ladje. Ce zgreše pravi trenutek, jih riba lahko jvotegne v morje. Ker krdela tunov zasledujejo vedno morski psi in tudi mečarice, je kopelj v morju v bližini ladje presneto nevarna. Trojica mornarjev, ki je na tej ladji lovila tuna, je imela 6tnolo, da ie zagrabil prav ix«ebno težak tun. Niso ga mogli potegniti na krov, imeli pa so 6rečo, da j in riba ni jx>tegnila v morje. Ob ladji je tun visel dober meter nad morsko gladino na vrvi in divje otepal z repom. Eden izmed ribičev 6e je spustil navezan na drugo vrv do tuna in mu 6 sekiro razbil glavo. Morje pod njim je mrgolelo tunov, morskih psov in mečaric, ki 60 pobijali tune. Ko je visel že poleg ubitega tuna, 6e je pognala iz morja mečarica in hotela najbrž prebosti v zraku visečega tuna. Zadela pa je mornarja. Meč je prebodel mornarjevo 6tegno tn se nato z vso 6ilo zadel naprej v 6teno ladje, kjer se je 6eveda odlomil. Nesrečnega mornarja je držala vrv, zalomljeni meč ribe pa je še tičal v mornarjevi nogi. Mornar je visel na vrvi. njegovo nogo pa je natezala težka mečarica, ki je divje otepala viseč le na pol v vodo. Vsi 60 mislili, da bo teža ribe mornarja kar raztrgala. Nekaj trenutkov je strašno kričal, nato pa izgubil zavest. Na 6rečo se je kmalu nato v dmgič zlomil meč in riba je padla v vodo, kjer 6ta jo dva morska psa takoj razniesa-rila. Nezavestnega mornarja 60 potegnili na krov in mu jx)tegnili iz razmesarjenega 6tegna odlomljeni konec ribinega meča. Ostal je pri življenju, toda rana se mu je zacelila le jx>ča6i. Zakaj mečarica napada tudi ladje in čolne, še niso točno ugotovili. Napade na ribiške čolne pa 6i razlagajo tako, da riba mareikdaj opazi vrv, 6 katero jo vlečejo k čolnu in 6e zato kakor v obrambi zakadi proti čolnu, na katerega vlečejo vrv. Ugotovljeno pa je, da zlasti mlajše ribe mečarice 6ame od eebe napadajo čolne in to drznost običajno plačajo z življenjem, 6aj 6e jim meč 6koraj vedno zalomi. Kakteje bi kmalu prerasle Avstralijo Podobno kakor so se razrastli kunci, ki 60 jih šele leta 1859. prinesli iz Anglije v Avstralijo, v ve. likansko nadlego, tako so tudi kakteje povzročile Avstraliji veliko škodo. Žena nekega angleškega guvernerja je v drugi polovici prejšnjega stoletja prinesla 6eboj iz Londona nekaj nedolžnih kaktej v lončkih. Avstralsko podnebje je tem 6icer skromnim rastlinam tako ugajalo, da 60 hitro prerastle lončke. Vrgli 60 jih na smetišče. Tam so 6e še bolj razrastle in v dveh letih jih je bilo že v prosti naravi toliko, da 60 bile za vedno varne pred iztrebljenjem. Takoj nato so začele 6voj zmagoviti pohod po širnem kontinentu. Razrastle so 6e čez nasade in čez ceste, prodrle 60 v gozdove. Preka6no 60 6e spomnili Avstralci, da jim ta nekdaj okrasna rastlina uničuje polja in gozdove. Začeli so jih uničevati, toda vse nič ni pomagalo. Na tisoče farm je propadlo in najbrž bi kakteje prerastle vso Avstralijo, če ne bi vsaj po prvi svetovni vojni brata Hendersona iz Jelube odkrila pravega vzroka za izredno rast kaktej v Avstraliji. Ugotovila sta, da 60 bile kakteje pref>eljane iz Anglije brez vseh naravnih zajedalcev in škodljivcev, ki 6icer drugod na drugih kontinentih uničujejo kakteje. V Avstraliji 6ami. ki je itak znana, da ima čisto svojevrstno živalstvo, pa ni bilo nobene žuželke, ki bi se lotila kaktej. Zato sta 6e joogodila z vlado, da bo6ta uničila nadlego kaktej, če jima vlada prepusti ozemlja, ki jih bosta očistila za 30 let brezplačno v zakup. Nato 6ta iz Amerike uvozila okrog lOO.OCO jajčec dveh vnst žuželk, ki v Atneriki uničujejo kakteje. In re6, uspela sta. žuželke 60 6e lotile kaktej in še danes je videti v Avstraliji marsikje po več kilometrov 6 kaktejami zaraščenih polj, na katerih gni. jejo usahle in p>osušene kakteje, ki 60 jih uničile uvožene žuželke. Oba moža 6ta 6eveda postala težka milijonarja, ker zdaj obdelujeta razsežna ozemlja, ki 60 jih zanju žuželke očistile kaktej. Rešila 6ta s tem vso Avstralijo, 6aj kaktejna nadloga zdaj pojema. U&jprič z madežjztrjL! olaini Odkar ženske kadijo, so njih zobje še veliko bolj slabi. Zobni kamen se nabere nanje, a zobni kamen izpodjeda zobe. Zobozdravnik pa to nadlego lahko brž odpravi. Sicer pa je nega zob najbolj preprosta in tudi najcenejša nega telesa. Vodoravno; 1. dalmatinsko pristanišče, 5. zalet (tujka), 10. prihod, dohod, 15. slabo goreti, 20. rudniški delavec, 21. iskrice, utrinki, 22. svitek las, 23. trska, ocepek, 24. kavkaška gora, 25. grški otok, 26. zdravilna rastlina, 27. severnoitalijansko mesto, 28. količina drv, 31. starogrški bog, 33. vrsta lova, 35. obrok plačila, 37. matematični izraz, 39, bolečina, žulj, 41. odrska priprava, 43. dolenjski kraj, 44. moško ime, 45. kritika, recenzija, 46. nasprotje reda, 47. žensko ime, 48. seznam cen, 49. žensko ime, 50. romunsko mesto. Navpično: 1. špansko mesto, 2. Čapkova drama, 3. sunek, udarec, 3. svetilna priprava, 5. majhna sraka, 6. znamenit parnik, 7. starorimski pozdrav, 8. zelena žabica, 9. severnoafriško mesto, 10. slovenski mesec, U. majhna skala, 12. vojaško orožje, K. del gledališča, 14. eksotičen ptič, 15. cirkuška stavba, 16. voščeno platno, 17. svetopisemska oseba, 18. del človeka, 19. zadnjeindij- j tka reka, 29, avetooisemalu omK*. 3n ~ime, i 32. domača žival, 34. italijanski denar, 36. turški naslov, 38. ud družine, 40. Vombergarjeva oseba, 42. sesalo, sesek. Rešitev križanke št. 30 Vodoravno: 1. 6loka, 6. roba, 10. luža, 14. sesalo, 20. Tejo, 21. Luka, 22. mera, 23. rama, 24. red, 25. oče, 26. Lada, 27. bata, 28. lama, 29. mana, 30. paluba, 32. šilo, 33. riba, 34. tobak, 36. Agata, 38. Mali, 39. Dole, 40. revija, 42. Lobe, 43. milo, 44. Jese, 455. loža, 46. jen, 47. 06a, 48. kaša, 49. nada, 50. capa, 51. rana. Navpično: 1. 6topalo, 2.Meča, 3. oje, 4. ko. lutek, 5. Alabama, 6. ruda, 7. Oka, 8. Babilon, 9. Amalija, 10. leto, 11. ura, 12. žatilec, 13. Arabela, 14. Sama, 15. Ema, 16. samovar, 17. Arabija, 18. Lena, 19. oda, 31. Laba, 32. šala, 33 ro6a, 34. teža, 355. Kana, 37. gos, 38. miš, 39. ded, 40. rop, 41. jez. za f2d>Qctuic zbrisati, nato jo sleci in razobesi. Ne boj 6e, da 6e pri tem lahko prehladiš, saj ie brisanje brž opravljeno. Celo najlepša obleka je grda, če ima madeže. Zatorej je važno, da madeže takoj odstranimo in 6icer kar z mlačno vodo in mencanjem in krta-čenjem. Dasi je treba jako zamazane obleke dati v očiščevahlico, vendar naj ima sleherno gospodinjstvo kako 6red6tvo zoper madeže. Tudi prejx>tnice za jx>d pazduho podaljšajo življenje oolek in bluz. Lahko 6i jih sami naredimo iz starih krp iz trikoja, ki jih prepojimo s posebno tekočino. To tekočino napravimo iz 8 dkg mila in 1 litra mlačne vode. Nato razredčimo octovo-ki6lo glinico, jih ožmemo in posušimo. Nato jih damo v milnico in storimo isto. Slednjič jih izplaknemo v čisti vodi. Tekočine je treba imeti zmeraj toliko, da so prepotnice popolnoma pre|x>jene. Prav tako ravnamo 6 plašči za v dež, le da je treba več tekočine zanje Zadnji del oblek je precej bolj jx>nošen in oguljen kot sprednji. Dobro je, da 60 obleke zadaj podložene s podlogo, ki je na ovratniku, na šivih na rami 6|x>daj pripeta in se dd tudi odpeti. Kroj za podlogo ei naredimo po obleki sami. Dobro je, če imamo več takih podlog, da jih lahko menjamo. Tanke svilene obleke pa morajo imeti podlogo iz tančice (>tila<). Poleg vsega tega lahko 6torimo še marsikaj, kar človek vč, pa se ne zmeni za to, da 6i obleko prihranimo. Obleko za na cesto 6i doma slečemo, v pisarni si krilo preoblečemo. Treba je obleke previdno oblačiti in slačiti, da se ne pretegnejo. Nogavice so bolj trpežne, če jih na stopalu in nad j>eto namažemo 6 paralinom ali voskom. Košček 6veče je za to jako uporaben. Mimo tega pa mnogo manj škoduje nogavicam, če jih večkrat operemo, kakor pa če prav umazane drgnemo in mencamo. Tudi klobuk je potreben nege. Klobučevinasta in žametasta pokrivala krtačimo le na okroglo. Bolj bo pokrivalo trpežno, če ga spravimo v škatlo aH škrnicelj. In še toliko drugih 6tvari je, ki z njimi lahko podaljšamo življenje oblačil, da smo na ta način lahko vedno čedno in dobro oblečeni I S potovanja Križi anka št .31 1 2 3 4 5 6 7 6 9 10 u 12 13 14 15 10 17 Iti iy 20 21 22 23 24 25 26 > 27 28 * 29 3J 31 32 33 34 35 36 37 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 Ne morem zaspati, dasi sem vzel dva praška za 6panje. Ko 6e vlak ustavi, 6em koj pripravljen, da se po prstih splazim v deželo 6anj. A drdranje vlaka 6pet prepodi spanec. So pa ljudje, ki pravijo, da je z njimi baš obratno, da jih uspava drdranje ko. les in ko prenehajo drdrati, da 6e koj zbudijo. Nato 6e človek koj 6f>omni zgleda o mlinarju, ki sc zbudi, če 6e ustavi kolesje. Zdaj je ura deset zvečer, zjutraj ob devetih bom pa v kraju, kamor 6e peljem. Torej imam še enajst hudih ur pred 6eboj. Čudovito: če ugasnem luč, je hrup močnejši. Kakor bi tema povzročala rojx>t. Pa pustim, da gori luč, ležim odprtih oči vznak in gledam, kako se obleka jx>zibava na klinu. Hvala Bogu, postaja! Zunaj ono običajno vrvenje glasov kot del železne jx>ezije kolodvorov. Sprevodnik je brez dvoma vesel spremembe, ki jo občuti, ko se ustavi vlak. Tedaj 6e more naužiti svežega zraka, more pokramljati 6 tovariši. Rad ga imam, ker me je pustil 6amega v oddelku. Tako imam vsaj 6jx>dnjo posteljo in ni nikogar nad menoj. Nekateri imajo rajši vrhnje ležišče, a ondi je bolj vroče in smešno je lesti po ozki lestvici navzgor. A 6podaj te muči groza, da 6e bo zgornje ležišče sesulo nate. Ah, kako je prijetno, ko vlak stoji! Vse je mehkejše, udobnejše... A zdaj — sunek — in 6j>et 6e j>eljemo, nekaj žvenketaje »r-lebne na tla. Moja ura, ki se je izmuznila iz žepa bingljajočih hlač na kavlju. Že 6pet sem ob spanec. Koliko je ura? Tri zjutraj. Še šest ur. Bil sem na hodniku in sem g i6ti poti nazaj. »Je dolga, takale noč, kaj gospod sprevodnik?« — »Ni sile. Zdaj pa zdaj malo zadremljem kje v kotu, a ko se vlak ustavi, 6e zbudim kakor mlinar, če...« Čudovito je: ležiš v po6telji, pa zaeno dreviš v noč v daljni 6vet... Mimo tega 6e pa še zemlja vrti krog 6voje osi in 6e vrti krog 6onca... Zadosti premikanja za živčne ljudi! Toplo je, a če odprem okno, pridrevi hrup kar na debelo, pa še saje p-ovrhu. Blazina pod glavo je razbeljena in žila mi 6lišno udarja v 6encih. Obračam se v postelji ko na ražnju in čim bolj se hočem r>otopiti v misli na kako valovito polje z zlatim klasjem, tem bolj 6em buden. Spet smo na postaji. Nekdo stopa po vagonih, nekdo udarja 6 kladivom po kolesih. (Poezija vlakov!) Po6ku6im še s štetjem, ko 6em pri pet 6to, 6e potrudim 6pet na žitno polje, ki ga zdaj okrasim še z makom, zakaj — mak in 6panec — to dvoje je že zdavnaj v zvezi. Trpko 6e 6potrmim ljudi, ki 6pijo v vlaku, kakor bi bih doma. Ko se uležejo, zamizijo; ko 60 na cilju, 6e zbudijo. In dosti jih je, ki blaženo spijo sede na trdi klopi. Pa jih je 6eveda tudi dosti, ki tudi ne morejo spati ko jaz, a 6e ne mučijo, marveč koristno izrabijo čas. Jaz 6em pa ko zver v kletki, ki polna praznote v 6rcu in glavi, teka od 6tene k steni. Nenadoma stoji nekdo pri moji postelji. Sprevodnik je, ki pravi, da je 6krajni ča6, da vstanem, da me je že nekajkrat budil, a da sem spal ko polh... Mislim pa, da je zato povedal tako, da bi me preslepil, češ, kako bom zadovoljen, ko 6em v vlaku dobro spal! Saj zavisi od dobrega spanca toliko odločilnih korakov v življenju! (A. Polgar.) > Naročajte »Slovenca«! Mišek in Kužek sta se prestrašila. Bala sta se, da bo župan hud nanju, ker sta grdo ravnala z njegovo ženo. Mišek pa se je spomnil na avtomobil. »Voz mu pripeljem, pa se bo potolažil,« je premišljeval spotoma, ko je tekel po avto. Voz je stal na mestu, kjer sta ga pustila, ko sta prijela tatu. Glavni dobitek 6em »Sj5oštovana gospodična, če rečete > zadel glavni dobitek!« »Spoštovani gospod, narobe bo pravi Ko boste zadeli glavni dobitek, bom rekla »da«l te novica Koledar Nedelja, 19. aprila: Leon IX., pnpež; Sokrat, mučenec; Galata, mučenica; Timon, mučenec; Ekspedit, mučenec. Ponedeljek, 20. aprila: Neža Montepulčan- ska, devica; Božidar, spoznavalec; Marcelin, škof: S11I piči j, mučenec. Torek, 21. aprila: Anzclm. škof in cerkveni učenik; Simeon, škof io mučenec; Silvij, mučenec; Krotat, mučenec; Anastazij, škof. Matičnim uradom S V smislu odloka Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani z dne 14. aprila t. 1., št. I. 1630-1, se naroča matičnim uradom, da izdajajo aktivnim in upokojenim državnim in pokrajinskim uslužbencem, ki prosijo za osebne in družinske listine za ureditev službenega položaja oz. za upokojitev, izpiske iz matic brez kolkovine. Izpiski se izstavljajo na navadnem papirju, zaračuna se pisarniška taksa 2 liri. Izpiski naj se izstavljajo v slovenskem in latinskem jeziku. Vedno naj se zapiše na izpisek, kdaj j9 tisti krščen. Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 18. aprila 1012, Št. 1020. Obireslilc. .EMONA1*, Zavod ia poliedeljstro in nepremičnine, obre-ta vse svoie zakupnike hiš in zemljiš" v Kočevskem okraju, da se ho dne 22. aprila t. I. vršil r Kočevju semenj ia plemensko govejo živino. Na la semenj bodo lahko prislonili samo tisti, ki bodo predložili prepis zakupne pogodbe. Le tem bo , KMOVV" prodala živino proti plačilu r gotovini, vendar pn zelo ugodnih cenah. Tak sejem se bo vršil tinti ia Črnomaljski okraj v Crmošnjicah dne 21. aprila t. I. Novi grobovi + Pri Sv. Bnlfenku pri Središču je umrl g. Ivan Brumen, bivši trgovec in eostilničar, oče ribniškega zdravnika dr. Franca Brumna. Bil je blag mož in izredno dobrega srca, vedno pripravljen pomagati potrebnim. Naj počiva v mirul Žalujočim naše iskreno sožalje I t V Gradcu je umrl dne 9. aprila g. Vik-a n t h , znani bivši ljubljanski trgovec na Marijinem trgu. R. i. p.l Osebne novice — 80 letnico je praznovala v petek, 17. t. m. daleč na okrog znana gospa Urška Šmu-cova, posestnica in gostilničarka iz Sessanc pri Triesteju. Boe jo ohrani zdravo in zadovoljno do skrajnih mej človeškega življcnjnl Sončnično semensko seme je dospelo! Vsi oni poljcdclel, ki »o sklenili z nami pridelovalne pogodbe, bodo dobili prihodnji teden potom naših poverjenikov semensko seme lo umetna gnojila. Da bi vzbudili zanimanje čim širših poljedelskih slojev r.a pridelovanje sončnic, smo se odločili, razdeliti vsem kmetovalcem Ljubljanske pokrajine, ki bi to želeli. do pol kg semenskega temena brezplačno obenem > navodili za pridelovanje proti povraCIlu poštnine. Vabimo torej vse one, ki Imajo primerno — ne močvirno — zemljo na topjcjšlh. zaščitenih krajih, da nam nemudoma javijo svoje naslove ali pa kc oglasijo osebno v naši pisarni v LJubljani (v palači Ljubljansko kreditne banke. III. nadstropje). Cim več bo pridelanega sončničnega semena, tem več bo dobrega jedilnega olja, zato Je v korist vseh, da se zaaejejo čim večje površine. Kakor smo ie ponovno opozorili, so sončnice ob cvetju Izvrstna p a 3 a za čebele, pa naj se zlasti čebelarji zanimajo za to, da se ho našemu vabilu odzvalo čim največ kmetovalcev! Za setev jc čas do konca aprila. Tovarna olja Hrovat & Komp., Ljubljana. glavi ni mogla pogledati pred noge, je tako nesrečno stopila, da je padla in si pri tem zlomila desno nogo, katero so ji naravnali in jo dejali v mavec v novomeški ženski bolnišnici. — Roko si je zlomil pod vozom. 62 letni posestnik Franc Kocjančič iz Trebče vasi v občini Dvor je imel nesrečo, da se mu je med vožnjo prevrnil voz in se z vso težo zrušil nanj. Moža so potegnili izpod voza, ima pa zlomljeno roko. Sedaj se zdravi v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. — Od doma iz Ljubljane je odšla pred tednom dni 13 letna deklica, kla je v smeri proti Dravljam ter Brezovici in se je izdajala pod imenom Minka Kogej. Navajala je, da je iz Krškega. Za svoja leta e precej visoke, sloke postave. Ce bi se kje po-avila, prosimo, da jo izroče bližnji karabinjerski lostnji, ki bo deklico izročila ljubljanski policiji, ta o bo pa poslala nazaj domov. — Letošnje šmarnice bodo v času, ko obhajamo skupno pobožnost devetih prvih petkov. V velikem številu in z globoko pobožnost-jo opravljajo veraiki to pobožnost. Pobožnost devetih prvih petkov je nekak vseljudski mi sijon, ki naj vse naše duše preobrazi. Da bi pa bile šmarnične pobožnosti res obhajane po namenu pobožnosti deveterih prvih petkov, je Škofijski pripravljalni odbor deveterih prvih petkov založil posebne šmarnice pod naslovom >Naša Gospa Presvetega Srca«, ki jih je uredil msgr. Matija Škrbec. Te šmarnice naj bi si nabavili v prvi vrsti gg. duhovniki, ki bodo vodili majske pobožnosti po posameznih farah, pa tudi laiki bi naj pridno posegali po tem globokem in lepem verskem čtivu. Šmarnice so bile poslane gg. duhovnikom na fare izven Ljubljane. V Ljubljani jih pa dobite v Ljudsk' knjigarni (Pred škofijo) ali pa pri podružnici Ljudske knjigarne na Miklošičevi cesti 10. Prav tako dobite na teh krajih tudi slike Presv. Srca Jezusovega. — Na Prehranjevalni zavod še vedno priha jajo številne prošnje za službo. Ker pa so vsa mesta zasedena, ne bo mogoče v doglednem času namestiti nobenih novih moči. Zaradi tega se vsi morebitni refleklanti tem potom ponovno opozar jajo, naj ne računajo na zaposlitev pri Prehra njevalnem zavodu in naj ne vlagajo prošenj, ki bi se morate rešiti negativno. — Lastnike slik Matije Jame, ki so nastale pred letom 1914, prosi Narodna galerija, cla ji te javijo pismeno, osebno ali po telefonu na št. 43-80. Narodna galerija bi potrebovala slike in podatke za umetnikovo retrospektivno raz stavo, ki bo v nedeljo, 26. aprila v Jakopičevem paviljonu. — Za prve petke je prav dobro uporabna pe sem »Velika obljuba božjega Srca«, ki jo je na be sedilo p. Krizostoma uglasbil Silvester Mihelid. Pe som je prirejena za mešani, moški in triglasni ženski zbor, a ee more peti tudi eno- ali dvoglasno z orglami. Dobi se v Mladinski založbi, Stari trg 30, — Eno liro bo veljala nova številka zbirke >Knjižic« z naslovom: Njeno ime. Knjižira izide za majnik; pisatelj v zanimivi pripovedni obliki obravnava skrunjenje in češčenje Marijinega ime na. Izredna, večja naročila pošljite takoj. — Zaradi Škafa na glavi. 63 letna Bara Bra varjeva iz Rauovišča v Beli krajini je od voanja ka na glavi nesla škaf vode. Ker zaradi škafa na Ljubljana 1 Sv. ma£a-zadu!nica za pokojnim dr. Fr. Kulovcem bo v ponedeljek, 20. aprila, ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja (pri 00. frančiškanih) pri oltarju sv. Frančiška. Vabljeni prijatelji in znancil 1 Danes ob pol 7 zvečer bo v ljubljanski stolnici orgelski koncert mons. profesorja Stanka Premrla z naslednjim sporedom: 1. Bassani: Lar-ghetto, Pescetti: Allegro, Frescobaldi: Fuga, Bossi: Odrešenje, Bicchi: Pastolare, Canestrari: Alle-[retto festoso. — II. Krek: Slavnostna predigra. Iladnik: Meditacije, Premrl: Variacije na Skroupo-vo papeško himno, Šivic: Passacaglia, Ravnik: Graduale, Tome: Fuga. Občinstvo opozarjamo, da se bodo dobile vstopnice za ta koncert v ljublj. stolnici od 18. ure dalje pri glavnih cerkvenih vratih. Tu je tudi v6top v ljubljansko stolnico za koncert. Ostala cerkvena vrata bodo za čas koncerta zaprta. Opozarjamo, da so vsi sedeži v stolnici točno numerirani. Stojišča so pri stranskih oltarjih. Prav tako opozarjamo na točni začetek, ki bo ob pol 7 zvečer. Obisk koncerta naj-topleje priporočamo. 1 Gospode katehete opozarjamo, da je Družba za širjenje vere pripravila za njih učence in učenke lepo misijonsko-evharistično prireditev, ki se bo vršila v nedeljo, 26. t. m. dopoldne ob pol enajstih in popoldne ob 4 v frančiškanski dvorani. Tu si bodo otroci poglobili in utrdili ono ljubezen do misijonov in presvete Evharistije, katero so jim skušali gospodje katehetje med letom vliti v njih mlada srca. Na sporedu so igrice priznanih mladinskih pisateljev p. Krizostoma Seko-vaniča OFM in s. Darine. Priporočamo organizirano udeležbo. Vstopnice po 5, 3, 2 in 1 liro se dobe v predprodaji v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. — Družba za širjenje vere. 1 Prvo letošnje umetno valjenje kokošjih jajc je zaključeno in dobe rejei. ki so oddali jajca za umetno valjenje, izvoljene piščance v pisarni društva Mali gospodar. Društvo bo odilojalo piščance v ponedeljek, 20. aprila, ves dan. Priti morajo ponje zanesljivo prav vsi. — Uspeh valjenja ni popoln, ker so bila volilni jajca vobče slaba. Rejei so jih premalo skrbnd odbirali, čeprav so bilo volilno jajca draga, ka iti prodajala so se po pet lir. Društvo je sedaj začelo z drugim letošnjim umetnim valjenjem. Po možnosti se bo ponovilo še tretjič. 1 Sobotni živilski trg. Razmere na ljubljanskem živilskem trgu se stalno boljšajo, kar je bilo z nastopom pomladi tudi pričakovati. Že dolgo ni na trgu nobene stiske za zelenjavo in tudi izbera je čimdalje večja, kar je posebno pokazal včerajšnji živilski trg. Poleg uvožene primorske solate, radiČa in cvetače je na trgu že obilo domačega motovilca, radiča in tudi prve solate. Regrata je bilo prav lepega v izobilju, za eno liro si ga mogel dobiti že toliko, da ga je imela pri kosilu dovolj manjša družina. Domači radič je bil žo po 4 lire kg. V podobnem razmerju so bile tudi cene drugi zelenjavi. Pojavile so se tudi že rdeče redkvice — vzgojiii so jih trnovski vrtnarji v svojih toplih gredah. Je pa na trgu ludi dovolj lanske črne redkve, ki daje prav okusno solato. Dovažajo jo po večini okoliški kmetje. Dovolj je na trgu tudi lepih pomaranč in limon. Obojne gredo hitro v denar in zdi se, da veletržci komaj sproti krijejo potrebe Ljubljančanov po pomarančah in limonah. Nekaj prodajalk je imelo na trgu tudi jajca, ki so šla prav tako hitro v denar. Vse to blago gre seveda strogo po maksimiranih cenah, enako ludi kisla repa, zelje, sladka repa in korenje, česar je tudi dovolj na trgu. Živahna kupčija je s čebulo, ki je prav lepa in velika; dovažajo jo prav tako k nam iz južnejših pokrajin. Mnogo povpraševanja je po čebuljčku, po semensketn grahu in tudi že po semenskem fižolu. 1 Merice so se spet pojavile na živilskem trgu, čeprav danes vsaka branjevka in prodajalka prav dobro ve, da je prodajanje na merice najstrožje prepovedano. Tudi gospodinje dobro vedo za to prepoved, vendar pa kupujejo na merice in tako plačujejo zelenjavo tudi po 100% nad najvišjo dopustno ceno. Zato je pa tudi gospodinjam prepovedano kupovanje na merice, saj je preplačevanje in draženje blaga enako prepovedano, kot prodajanje nad najvišjimi cenami. Seveda pa prodajalke merice skrivajo pred tržnimi organi, ker vedo, da bi jim bile takoj zaplenjene, po vrhu bi bile pa še kaznovane. Opominjamo torej vse prodajalke in kupovalke, da je prodajanje na merice najstrožje prepovedano ter morajo zato vse prodajalke in prodajalci prodajati blago samo na tehtnico. 1 Mladinska igra »Jurček«, ki jo je napisal P. Golia, obravnava zgodbo o dobrem, a neumnem Jurčku, ki doživi skupaj s tremi popotnimi godci čudežne prigode. Njegovo srečanje s poosebljenimi naravnimi silami: Vetrom, Nevihto, Snežakom in raznimi živalmi, daje vrsto firizorov, ki osvajajo mladino s svojo pestrostjo, gro je zrežiral in insceniral inž. 13. Stupicn. 1 Vombergar: »Vodo.« Avtor je orisal zgodbo iz našega podeželskega življenja: težave okrog zgraditve vodovoda, zaradi katerego vladata no vasi zdraha in nezadovoljstvo. Človeške napake io slabosti posameznih vaščanov so vzrok, do se vas ne more zediniti. Zvijače kiparja Koprive rešijo zamotana vprašonja in pripomorejo do njihove srečne razrešitve. Igro je zrežiral Milan Skrbinšek. 1 V Ljubljani umrl! od 10. do 16. nprlla: Vračko Maks, p. Auanija. 74 let, O. F. M., Marijin trg 4: Andoljšek Jože. .15 let. sin viltkarlee, Breže-Rihnics: Triller Ivan, 42 let, mestni Rezijski dclavec, Cesta dveh cesarjev 123: Korbnr Marija, rojena Oreliovcc, 56 tet, zasebnlca, Sv. Florijana ul. 13; Klenovšek Jožefa, 70 let, ženn rudarja, Vldovdanska e. 0: Vidmar Marija, rojena -Teras, 7? 7nsphn|po, .Tapljavo iill- oa 2; Prijatelj Ivana, rojena Rcmfkar, 48 let, zaseb-nica, Fodjunska 21; Lexandcr Kristina, 77 let, gospo- dinja, Vidovdanska c. 9; Cuznar Bojan, 21 let, žel. I uslužheneo, Černetova ulica žil: Zupančič Uršula, ro- I jena 1'ivk, 45 let. žena delavca, Koroščova ulica 8; Zupančič Anton. 20 let. delavec, KoroSčeva ulica 8: Voglar Anion, 35 let, privatni uradnik. Jenkova ulica 18; Winkler Friderik, 66 let, železničar v p., Gli-nica 17; Učakar Marija, sestra Krescencija, 38 let, usmiljena s sv. V. I'., Slomškova; Jesenko Marija, rojena Učak, 73 let. vdova bančnega uradnika, Cir-kvena 21 s Kuntih Julija, 63 let. učiteljica v p., Idrijska ul. 5; Cerkovnik Elizabeta, 69 let, vpokojenka tobačne tovarne, Cesta v mestni log 9; Fiidransperg Albin, 85 lot, višji davčni upravitelj v p., Karlovška cesta 15. V ljubljanski b o 1 n i S n I c I u in r 1 i: Poljšak Julijana, 28 let, gospodinjska pomočnica, Sv. Florijana ul 20; Perko Franc, 41 let, tapetniški pomočnik, nestalnega bivališča; Vidervol Marjeta. 38 let. šivilja. Blato 8, Dolenja vas, Kočevje; Prijatelj Jožef, 11 lot, sin posestnika Ivana, Dol. Retje 2; Kopitar Marija, rojenn Cesar, 59 let. vdova po žel, delavcu, ljubljanska ulica 9; Zivanovlč Ljuhomir, 57 let, bivši polkovnik, Kotnikova 17; Dornik Franc. 87 let, onemogel delavec. Zaloška e. 187; Renanšek Marija, 70 let. zasehnica. Ambrožev trg 9; Pilan Roza, 56 let, snažilka, Orožnova 13; Čolnar Marija, 59 let, zasobntca, Jožice 17 — Ljubljana. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Nedelja, 19. aprila ob 14; »Jurček,« Mladinska predstava Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Oh 17.30- »Voda.. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol — Ponedeljek 20. aprila: Zaprto. Opera: Nedelja. 19. aprila oh 14: »Sv. Anion, vseh zaljubljenih patron« Izven Cene od 15 lir navr.lol. — Ob 17.30; »Don Pasquale.« Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Ponedeljek. 20. aprila: Zaprto. RADIO Nedelja, 1S. aprila: 8 Poročifa v slovenščini — 8.15 Poročila v italijanščini — 8.30 Koncert orgnnlsta Marcclla Sinatra — 11 Prenos peto mašo iz bazilike Presv. Oznanjenja v Fireiiifi — 12 Razlaga evangelija v Italijanščini (P. Zuppaterrenl) — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (P. Sekovanič) — 12.35 Fantje na vasi (spremlja kmečki trlo) — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Pojte z nami Orkester vodi dirigent Angelini — 13.45 Pesmi vojnega časa — Poročila v Italijanščini — 14.15 Radijski orkester In komorni zbor vodi dirigent Sijaneo: Operetna glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Kafol Franc: Škropljenje sadnega drevja — predavanje v slovenščini — 17.35 Avg. Stanko .gra harmoniko — 19.30 Por. v ital. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 Fantazija znanih filmskih pesmi. Orkester vodi dirigent Spagginrl — 21 Koncert sopranistke Ksenije Kušojeva in basista Toneta Petroviča - 21.30 Ran-zatljeva glasba. Orkester vodi dirigent Petralla — 21.5 Koncert čelista Kamila Oblacha — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 2«. aprila: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba. V odmoru oh 8 napoved časa — 8.15 Poročila v Italijanščini — 12.15 Koncert al-tistke Bogdane Sturm-Stritarjeve (pri klavirju Marijan Lipovšck) — 12.40 Duet harmonik Malgaj — 13 Napoved časa. Poročila v Italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 14 15 Radijski orkester vodi dirigent D, M. Slianoc: Slovenska glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert violinista Alberta Dermelia in pianista Marijana Llpovška — 19 »Oovorlnho italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Lehen — 19.30 Poročila v italijanščini — 19 45 Lahka glasba — 20 Napoved časa. Poročila v Italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Pesnil vojnega časa — 20.40 Simfonični vokalni koncert vodi dirigent Armando La Rosa Parodl, sodelnleta sor>ra-nistka .Tolsnda Magnonl In tenorist J Lanri-Volpi. - 21.45 Cvet pesmi — 22.15 Koncert Adamičevega orkestra — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne; V nedeljo: mr. Bakarčtč. Sv. Jakoba trg 9: mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer R.. Sv. Petra cesta 18. — V ponedeljek mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, Oosposvetska e. 10; mr. Bohinc, ded., Cesta 29. oktobra 31. POIZVEDOVANJE. Deček, ki je sprejel 21. marca nov dežnik v poljanski vojašnici, se naproša, da ga prinese v Igriško ulico 4, I. nadstropje. SLUŽBA TRAFIK V NEDELJO. V nedeljo, dne 19. aprila bodo odprte naslednje trafike: Od 7. do 20. ure: Rajnar, Celovška, kiosk, nasproti pivovarne; Jančigaj, Vodnikova 54, Belak, Tyr-Seva 17: Trebušak, Vilharjeva 35; Fer.iančlč, Pokopališka .12; Sernec, Poljanska 3; Beline, Hrvatski trg, kiosk: Sodeč, Orablovfceva. kiosk: Križ, Domžalska ulica; Košthclj, Kolodvorska 8; Sublo, Miklošičeva 3; Jošt-Praprotnik, Prešernova 54; Kobal, Ooaposvetska cesta 7; Pezdir, Gradišče S; Dimnik, Breg 6; Pokovec, Zabjak 1; Slefan, Kopališka .1; Kajzor, Tržaška 28. Od ». do 13. ure: Peharič, Sv. Jerneja 49; Lavrih, Celovška, kiosk, stara mitnica: Štrukelj, Tvrševa 37-b; Cerar, Zaloška, kiosk, pri karm. ai.; Pečar, Povšeto-v« 12; Horvat, Ambrižev trg 2; Podgoršek, Bohoričeva 11; MajdiS Komenskega 36; Lojk, Masarykova, klo«k, kol. zun.; Mrzlikar, Tavčarjeva 4; Dolar, Tyr-ševa 12; Jcršek, Borštnikov trg 1; Hransky, Vegova, kiosk; Goli, Mestni trg 20; Dermaša, Karlovška 6; Longer, Cerkvena, kiosk; Langof, Rožna dolina. Cesta II. Iz Ribnice Na gospodinjski šoli v Dolenji vasi so včeraj zaključili s poukom. Dekleta so se v tečaju mnogo naučila in bodo svoja dela pokazala na kuharski razstavi, ki je odprta v Dolenji vasi v nedeljo ves dan. V Zdravstvenem doma v Ribnici bo v nedeljo zdravstveno predavanje za žene in dekleta. Predavanje bo ob 4 pojx>ldne. Iz Novega mesta Seznami zavezancev kuluka. Mestna občina novomeška razglaša v smislu pravilnika o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju Ljubljanske pokrajine, da se tozadevni seznami in sicer ločeno za osebe, ki delajo same zase ali po namestniku z navadnim ali motornim vozilom, ter ločeno za osebe, ki plačujejo svoje obveznosti v denarju, razloženi pri predsedstvu mestne občine na vpogled. Eventualne pismene pritožbe je vložiti do 30. aprila pri predsedstvu mestne občine. Nesreča na njivi. 34 letni posestnik Josip Zaletel iz občine Sela-Šumberk je na njivi oral. Plug so mu vlekli voli, ki so se mu nenadoma splašili in se pognali v dir. Posestnik je imel nesrečo, da je padel pod plug, katerega železje ga je močno obrezalo po obeh nogah. Zaradi nevarnih ran se je mož zatekel v kandijsko bolnišnico. »Ovčar Marko«, povest Janeza Jalena, je izšel kot 13. zvezek »Slovenčeve knjižnice«. Na razpolago vam je tudi v »Slovenčevi« podružnici v Novem mestu. Velja 6 lir. S Spodnjega štajerskega Umrl je v Mariboru v visoki starosti 83 let zasebnik Franc Standekar. V graški bolnišnici je umrl 63 letni upokojeni vodja zemljiške knjige Avgust Grejan iz Maribora. Truplo so prepeljali v Maribor. V Ptuju je umrl upokojeni gimnazijski ravnatelj dr. Jožef Komljanec. Obsodbe zaradi poslušanja tujih radijskih postaj. Kazenski oddelek pri poveljniku varnostne policije za Sp. Štajersko je obsodil 41 letnega Franca Ferlugo iz Ruš na pet let ječe, ker je poslušal inozemske radijske postaje in ta poročila širil. Zaradi istega pregreška sta bila obsojena Mihael Kolander iz Vidma pri Krškem na dve leti, Jožef Žehar iz Dolskega, občina Raštajn, pa na tri leta ječe. Hude posledice božjastnega napada. V Mariboru je vrgla božjast 40 letnega delavca Nikolo Mihaliča iz Hrvatske. Mihalič je padel po stopnicah in se hudo poškodoval. Priča tega dogodka je bila 20 letna delavka Marica IleŠevič, tudi iz Hrvatske, ki ji je šel božjastni napad njenega rojaka tako na živce, da je omedlela. Oba je reševalni avtomobil prepeljal v bolnišnico. »Dekle z biseri« »Ovčar Marko« »Ljudje, živali in bogovi« so tri lepe knjige »Slovenčeve knjižnice«, ki jih kupite, dokler jih je ie kaj! nikova študija o rešitvi hrvatskega vprašanja iz leta 1936. Knjigo je uredil in pripravil za tisk ter jo opremil s potrebnimi pojasnili hrvatski časnikar Ivo Bogdan, urednik ustaškega tednika »Sprem-nost«. V svojem uvodu Ivo Bogdan prikazuje hrvatskemu ljudstvu osebnost, delovanje in borbo ter veličino Poglavnikovo ter potrjuje, da se Poglavnik tako po svoji izobrazbi, kakor rasti v najčistejših hrvatskih krajih in življenju ter tesni povezanosti z domačo grudo bistveno razlikuje od vseh ostalih hrvatskih političnih osebnosti, še bolj pa po svoji dalekovidnosti, s katero je že ob svojem prvem političnem nastopu započel borbo proti bivši državi in je stalno delal samo na tem, da jo s svojimi ustaši zruši in zgradi hrvatsko državo. V tej svoji borbi, tako zatrjuje Ivo Bogdan, ni nikdar podlegel raznim slovanskim sentimentalnostim, kakor pokojni Stjepan Radič. Ivo Bogdan končno zatrjuje, da je edino Poglavnik mogel rešiti Hrvate in nihče drugi. Bogdanovemu uvodu sledi v knjigi Poglavnikova študija »Hrvatsko vprašanje«i. V prvem poglavju Poglavnik govori o bistvu hrvatskega vprašanja in njegovi evropski važnosti, dokazuje, da Hrvati in Srbi niso en narod, da Hrvati niso priznavali jugoslovanske države, omenja številčni odnos med Hrvati in Srbi ter opisuje vojaški pomen Hrvatske. To poglavje zaključuje opis gospodarskega pomena Hrvatske. Drugo poglavje govori o narodnem prostoru Hrvotov, tretje o ciljih hrvatskega osvobodilnega pokreta, četrto pa o neprijateljih tega pokreta. Poglavnik jih našteva in pravi, da so to: 6rbska državna oblast, mednarodno svobodno zidarstvo, židovstvo, komunizem, zunanjepolitični pravec biv. Jugoslavije. Zaključni odstavek tega poglavja govori o odnosu Hrvatske napram Avstriji, Madžarski in Habsburžanotn, s katerimi Hrvati nimajo več ničesar skupnega ter bodo uredili svoje odnose tako, kakor zahtevajo njihovi interesi, t. j. naslonili se bodo na Italijo in Nemčijo. Poglavnikovi študiji sledi zopet Bogdanov članek »O ustaški Hrvatski«, zatem pa najvažnejši odlomki iz dosedanjih Poglavnikovih govorov. Visoko odlikovanje nemikega vojaškega poveljnika v Zagrebu. Najvišje hrvatsko odlikovanje velered Krone kralja Zvonimira z danico in meči je dobil tudi nemški vojaški poveljnik v Zagrebu Glaise von Horstenau. Upokojitev djakovskega škofa. Iz Rima je prišlo sporočilo, da je bil na lastno prošnjo upokojen djakovski škof dr. Ante Akšamovič. Škof Akša-movič je bil rojen leta 1875 v Garčinu pri Bos. Brodu. V duhovnika je bil posvečen leta 1899. Od leta 1902. je bil profesor za moralko in pastoralko na bogoslovju v Djakovem in ravnatelj semenišča. Za škofa je bil imenovan in posvečen leta 1920. Zagrebška mestna občina je sklenila postaviti 6pomenik Štefanu Radiču. Iz Srbije Komisariat za cena ja določil nove cene za obutev. Cene moškim čevljem se gibljejo med 650 in 940 dinarji, ženskim od 540 do 640, otroškim pa od 250 do 790 dinarjev. Te cene so določene za tovarniško izdelavo čevljev. Obutev pri čevljarju je pa lahko za kakih 30% dražja. Omejitev porabe papirja v Belgradu. Zaradi pomanjkanja papirja je srbska vlada omejila njegovo uporabo. Po novi naredbi so morali tudi dnevniki zmanjšati svoj dosedanji obseg. Omejitev uporabe papirja se nanaša tudi na vse urade in trgovine. Trg na Slavij! v Belgradu preurejajo. Ker se belgrajsko mesto vedno bolj širi proti vzhodu, je na Slaviji nastalo že novo mestno središče, ki v dosedanjem obsegu ne zmore več vsega prometa. Zato bodo ta trg razširili in bodo zaradi tega morali podreti več hiš. Gledališke predstave za kmečko ljudstvo pripravlja gledališče v Nišu. V ta namen že študira več primernih komadov. Isto gledališče bo poleg predstav za podeželsko ljudstvo pričelo prirejati tudi predstave za šolsko mladino. Zboljšanje poljedeljstva v Srbiji. Zaradi zboljšanja poljedelj6tva v Srbiji je med drugimi ukrepi srbsko ministrstvo za narodno gospodarstvo tudi dovolilo posameznim okrožjem najetje večjih posojil za nabavo potrebnega 6emena v občinah in okrajih, ki jih 'imajo še dovolj na razpolago. Nekatera okrožja in okraji so dobili v te svrhe po več milijonov dinarjev brezobrestnega posojila. švedski konzulat v Belgradu. Nemška državna vlada je dovolila ustanovitev švedskega konzulata v Belgradu. Cene perutnini so maksimirali. Ravnateljstvo za prehrano je v Belgradu določilo nove uradne cene za perutnino in jajca. Po teh cenah 6tnejo kmetice in branjevke prodajati jajca 6amo po 2.60 di. narjev komad, kokoši in piščance pa po 45 di. na rje v. lz Hrvatske Poglavnik je rešil hrvatsko vprašanje. Omenili smo že, da je med ostalimi knjižnimi izdajami ob obletnici obstoja Neodvisne Države Hrvatske, izšla pod omenjenim naslovom tudi Poglav- Prijateljici med seboj i L- »Že veš, da je France tudi tu?« »Vem, vem. Toda ta okolnost me niti malo ne ogreva.« .»A zato Te stalno zebe?4 MALI OGLASI V malih oglasih velja pri iakanio sluib« vsaka beseda L 0.30, pri ianltovanjikib oglasih je besed« po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa |« beseda po fr 0.60. Davek se računa posebej. Male oglas« j« treba plačati tako) pri naročilu. B iiiižte B Dobe: Gozdne manipulante takoj sprejmem. — Jošt, Kočevje. b Hlapca poštenega, pridnega, vajenega konj ln vseh poljskih del, takoj sprejmem. Kregar Dora, Vodnikova cesta 277, Dravlje. b Postrežnico pošteno, mlajšo za dopoldne sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2358. b Čevljarski pomočnik ce sprejme prt Brajerju, Praprotnlkova baraka v LJubljani, Prule. (b Snažno, resno postrežnico sprejmem dvakrat tedensko : torek ln petek. — Naslov v upravt »Slov.« pod St. 2387. b Kuharica in sobarica Cisti tn mirni, z daljšimi spričevali, iščeta skupnega mesta. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 2322. Samostojna kuharica snažna in varčna, dobra gospodinja, ki se razume na kmetijo, Išče službo v župntšču ali pri boljši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2316. 18 letni fant z malo maturo išče ka-krSne koli zaposlitve. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2368. (a Pošteno natakarico sprejmem z nekaj gotovine. Natančne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 2394. b Kuharico lzučeno, spretno, z dobrim spričevalom, sprejmem. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Dobra služba« št. 2400. b B SUlžhc B 19 letno dekle trgovska pomočnica, poštena, marljiva in spo sobna, brez Blužbe, prost kakršne koli zaposlitve v trgovini, pisarni ali pri dobri družini ra oskrbo gospodinjstva. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2174. (» Boljša kuharica srednjih let, Išče mesto gospodinje kamor koli. -Gre tudi za postrežnico ali kaj sllčnega. Naslov se Izve v mlekarni Kopitarjeva ulica. a Kosilni stroj skoraj nov, velik, s srednjim grebenom, prodam. Velkavrh, Tomačevo 19, p. Moste pri Ljubljani. (1 Športni voziček prodam. Poizve se pri Sabec, Einšpiierjeva 27. Štedilnik dobro ohranjen s tremi ploščami, ugodno prodam. Sv. Petra c. 61. 1 Športni voziček globok s streho, prodam. Na ogled jo v Levstikovi 19-11. desno. (1 Angorska volna za ročpa dela v raznih barvah je zopet na raz polago pri »Splošni gospodarski zadrugi železničarjev (2egozl), Cesta Viktorja Emanucla 1X1., (Bleivveisova) S5-II. — ljana. 10 dkg za 4 točke. ___ Krasno sobo kombinirano z jedilnico, orehova korenina — proda mizarstvo, Dravlje — naspr, šole. 1 Električni reso nov, se ugodno proda. — Vprašati v trgovini pri »Soncu«, Widmajcr, Po-gačarjev trg. Posestva Travnik (njiva) v bližini mestnega vodovoda, 9000 m«, zamenjam za sllčnega ali večjega Prednost okolica Trnovo Poizve se: Karunova B, telefon 42-38. Kupim tudi travnik ali njivo v tem okolišu. (P Stanovanje 2- ali 3 sobno iščem za dve osebi, za takoj aH tekom 8—4 mesecev. Ponudbe pod značko »Stalna stranka« na upravo »Slovenca« 2363. c Zapravljenec nov spodnji del brez kri- | Vinogradniško posestvo pe ter 2 osi 25—36 kg ln manjAei ae 0o grmovju. Sprehod v park pa tudi odraslim nadomestuje izlet na deželo, v hribe ali v planine. Zato je r>oleg otrok tudi odraslih V6e polno po zelenih tratah, a še več na klopeh, ki 60 v vsakem parku kar najštevilnejše. Lahko 6i j>oiščete sonce ali senco, prijetno, tiho zavetje ali pa pogled na razigrano mladež, ki se veseli pomladanskega sonca, 6e zabava z otroškimi igrami ali pa 6e moti okrog vodometov. V vsakem parku je namreč tudi umetno napeljana voda, ki na različne načine 6luži užitku in razvedrilu občinstva. Nobeno mesto ni tako mnogovrstno preskrbljeno z vodo, kakor Rim. Pa o tem bi bilo vredno posebej pisati. Parki so v teh tedniih rajsko lepe zelenice, ali še bolje: otoki 6amega cvetja, ki mu ne vem imena. Češnje, marelice in breskve 60 že davno odevetele. Še vedno pa cveto mimoze, jx>tem pa češplje in hruške, ki jih imajo kot okrasno drevo tudi po parkih. Posebno krasni so neke vrete divji rožiči, ki imajo karminast cvet v malih grozdičih, potem pa belo, rdeče, rumeno in modro cveteče grmovje, da kar vid jemlje. To je jttžno cvetje, ki ga je pomladansko sonce vzbudilo v življenje, še preden so trate ozelenele. /.daj je trava že precej velika in rejci malih živali tudi popolnoma poznajo njeno koristnost. Po »vojnih vrtovih«, ki 60 mestoma tudi v mestnih parkih, že cvete grah Med senčnimi nasadi žubore vodometi, mali poniji in potrpežljivi osliči prepeljavajo otroške ko. čije, od ča6a do časa pa z brzim korakom hiti mimo 6trurrvna vreta bogoslovcev, kiso-v6vojih živopisa. nih oblekah še 6ami videti kakor pomladanski cvet. Podjetnejši pa tudi že delajo sprehode v okolico. Lep je 6prehod čez Piazza del Popolo po Via Fla-minia naravnost proti severu. Lep, ker se takoj čutiš med hribi, dasi ce6ta sama z modernimi, enoličnimi stavbami ni kaj posebnega. Kmalu se izletniku odpre pogled na Sabin6ke gore, ki 60 izgubile snežno odejo in so zdaj videti čisto višnjeve barve. Kako prijetno de očem, ko zro pred seboj spet po. krajino, v sveže zelenje odet 6vet. Ko prekoračimo Tibero na Milvijskem mostu, smo -že na deželi. To pokrajino je upodobil Raflael, ko je v velikanskih 6tancah naslikal Kon6tantmovo bitko in zmago nad Mak6encijem (312). To je res bil eden tistih dogodkov, ki so odločili potek svetovne zgodovine. Posledica Konstantinove zmage je bila, da je krščanstvo postalo državna vera. Z milanskimi odloki je Cerkev izšla iz katakomb in dobila svobodo delovanja. Iz Petrovega Rima je nastal srednjeveški Rim velikih papežev in kasneje baročni Rim. Ce 6nx) pot po via Flamima napravili peš, na6 je pomladansko 6once že kar užejalo Lahko vstopimo v eno izmed mnogih gostiln, kjer točijo do. ber Est-Est. Vino je v Rimu obdržalo 6taro vrednost, čeprav ne stare cene. Popijmo kozarec na svoje zdravje, in še kozarec v 6pomin tistemu srednje- veškemu vitezu, ki ga je zaradi dobrega est.est-est bilo konec. Vsekakor je jiodjetni vitez bil pionir na zelo važnem življenjskem jxxlročju. Napisal bom enkrat nekaj o rimski vodi, ki je izborna. A mimo tega bodi jjoudarjeno, da je kozarec dobrega vina »Sei Castelli Romani« pravo razkošje, ki dvigne dušo in osveži telo bolj kot mistični anakreon. Kdo od f>opotnih po Rimu ni že tega izkusil?! Nazaj grede moramo zopet skozi Porta del Popolo. Častitljiva vrata! Vsi, ki so v teku tisočletij prihajali 6 severa, so 6kozi ta vrata prihajali v večno mesto, romarji in potepuhi, svetniki in 6jx>kor-niki, papeži in cesarji, umetniki in učenjaki. Skozi ta vrata so v Rim prihajali tudi naši predniki. Peter in Pavel pozdravita romarja nad vrati, da mu da6ta blagoslov večnega mesta. Peter s prstom kaže na knjigo, ki jo drži v roki, Pavel pa z roko kaže venkaj, čez Rim v široki 6vet. Nek šaljivec si je to tako.le razlagal: Peter hoče povedati: »Tu se delajo cerkvene jx«tave!« Pavel pa: »Zunaj jih pa izpolnjujejo!« Pa to je le šala. Na Piazza del Popolo srečujemo izletnike, ki prihajajo s Pincia. Napili 60 se najlej^šega razgleda na mesto, občudovali 60 kupolo 6V. Petra, otroci pa so toliko tekali po travi in pesku, da so 6edaj utrujeni in jih morajo mame in služkinje skoraj za 6e-boi vlači. Na trg se 6liši iz gozda, kako prešerno žvižgajo kosi v večerni zrak. Črne pinije šume v vetru, znamenje, da bo jutri zoptet lep, sončen dan. i V. vsako hišo »Slovenca«! 70. Toda prišla je skušnjava. Pred petimi leti se je k Sv. Jakobu priselil neki tujec — Tresoglav — z ženo in mlado deklico. Videti je bilo, da je žid. Te pa so že takrat pri nas vsi sovražili, kajti bili so prave pijavke za ljudstvo. Posojali so kmetom denar na visoke obresti ter jih tako odirali kakor še sedaj. 71. Zgodilo se je večkrat, da je kmetom prešla potrpežljivost ter so si izdrli ta trn iz pete. Cestokrat so te pijavke iztirali iz svojega kraja. Oblasti so jim šie na roke. Da, celo od deželne gosposke je prišel ukaz, da se morajo vsi Židi in tuji kramarji, ki nimajo tu domovinske pravice, pobrati iz dežele. 72. Zato si je Tresoglav skušat pridobiti to pravico. Prilastil si je kmetijo pri Knezu v Svetnah, kajti kot lastnik nepremičnega posestva bi lahko dobil pravico stalne naselitve. Toda Serajnik se je temu protivil. Zadnje leto pa bi si Tresoglav rad pridobil prijateljstvo te hiše, kar je imelo seveda poseben namen. Predstave ob delavnikih ol 16 in 18.15, ob nedeljah In praznikih ob 10.30.14.30. 16.30 ln 1P.30 Intimna ljubezenska drama mladega kiparju v Čarobni okolici samotnega lezera Vizija na jezeru V irlnvnih vlognlv JAVOR 1'AT.i, KI.AItl T0L\ AT. KLIS 8IMOR KINO MATICA - TEL. 22-41 Film iz življenja in delovanja vojne mornarice Bela ladja KINO UNION - TEL. 22-21 Oil ldna muzikalna k' medija G. V. Aleksandrova Ves svet se smeje V gl. vlog1' Utcsov, Orlova Iu Strelkova KINO SLOGA - TEL. 27-30 Pojoči covhoj Fred Scott v odličnem filmu VREZ IZ URAGANA Predstave: delavnik ob 17.30, nedelja ob 14.30 ln 17 KINO KODELJEVO, >el.41-64 Po Vaši želji Vam izdela KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/11 v svoji črlaln!ci ra?ne poslovne knjige ako niso že v zalogi islo-lako izvrši ludi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za izdelovanje -damskih torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fazonah. CENE SKRAJNO NIZKE. P0SLU2ITE SEJ »SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta šl. 5 Filatelisti pozor! Nakup ln prodaja stnamk vseh vrst. JOLj albumov ln tllatellstlčnlh ooireb-Sčln Je najugodnejša v knjigarni Dolžan, LJubljana, Stritarjeva ulica 6 Telefon «4-24 Novo! 1. Nov katalog blvSlh Jugoslovanskih znamk za 1. 1942 z novimi cenami; 2. fllatellstlčna revija, ki Izhaja vsakega 15. v mesecu ; 3. UstaSke spominske znamko ob obletnici NDH In druge srbske in hrvaške filatellstlčne novosti ; 4. najraznovrstnej-še albume za znamke. — Vse to dobite najhitreje In najugodneje pri fllate-lljl Mladinske založbo, Ljubljana, Stari trg 30. Tel. 41-69. MACCHINE APPARECCHI S0LLEVAMENT0 S. A. TORINO - COKSO OKliASSANO 132 _ TEL. 81968 MACCHINARIO — APPARKCCHI SOLLhVAMENTO — UTENSILERIA E FERRA-MEN1A — ATTREZZATUKIS DA 1MPRFSA — ORGANI TR ASMISSIONE — OFFICINA PER R1PARAZIONI STROJI - DVIGALA — POTREBŠČINE IN ŽELEZN1NA — OPR11ME — TRANSM1SIJE — DELAVNICA ZA POPRAVILA ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob bridki izgubi mojega nepozabnega soproga, gospoda Ivana GerHca se tem potom najsrčneje zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna gg. dr. Tavčarju in Čebohinu, čč. sestram Šlajmer-jevega doma, posebno sestri Leandri za skrbno nego in tolažbo, nadalje ravnateljstvu in uredništvu TPD za naklonjenost in številno spremstvo na njegovi zadnji poti, pevskemu društvu »Krakovo-Trnovo« za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so mu v njegovi dolgi in težki bolezni stali ob strani in slednjič vsem, ki so ga v častnem številu spremili na njegov poslednji dom. Sv. maša zadušniea se bo darovala v ponedeljek 20. t. m. ob 8 v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 17. aprila 1942. Žalujoča soproga. on Sporočamo prežalostno vest, da nas je po dolgotrajni in težki bolezni za vedno zapustila nam nadvse ljubljena mati, stara mati, sestra in teta, gospa Josipina Križ roj. Zagradnik vdova žel. uradnika v p. Nepozabno pokojnico spremimo k zadnjemu počitku iz kapelice sv. Jožefa z Zal v ponedeljek, 20. aprila ob 3 pop. Maša zadušniea bo darovana v soboto, dne 25. aprila ob 7 v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, Kamnik, dne 18. aprila 1942. Globoko žalujoči otroci, sestre, bratje in ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki ste našega predragega strica Antona Lesfaka župnika in duh. svetniko v pokoju spremili v tako častnem številu in vsem tistim, ki ste mu na kakršen koli način lajšali zadnje dneve življenja, naj-prisrčnejša hvala. V Ljubljani, due 17. aprila 1942. Sorodstvo. Umrla nam je naša skrbna in dobra mama, stara mama in tašča, gospa Marjeta Pavlovec Pogreb drage pokojne bo v nedeljo, dne 19. aprila 1942 ob pol 5 popoldne z Zal iz kapele sv. Frančiška na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. aprila 1942. France, akad. slikar, sin; Marja, Ljudmila, sinahi; Andrej, Damjan, Peter, Milanka, Rajko, vnuki in vnukinja. Paul IIenz&: 16 Steklar iz Murana zgodovinska povest Janez ni odgovoril. Približali 60 se že bregu. Steklarja sta stopila v gondolo in se poslovila. Bogi »Ali me ni tudi Bog zapustil?... Pa sem ga tako prosili...< Ko je tako plula gondola v tihi noči, 6e je daleč na morju ob Lidu zasvetila lučka nad morsko gladino. Mala svetilka je bila, ki je gorela pred Marijo v izdolbini na stebru sredi valov... Nikdar ni še ugasnila!... Ali naj vera morda ugasne?... Janez se je obrnil do svojega mojstra in rekel z mirnim glasom: »Niste mi še povedali, mojster, če sta že določena ogleduha, ki naj umorita Gualterija.c »Nista šel To je zadeva muranskega župana, ki pride, kakor sem slišal, v doževo palačo še mnogo pozneje. Jutri zjutraj zvemo to.< Janez ni rekel besede na to. Guisetti ga je v Murainu odložil na breg in ee sam vrnil v noči v 6vojo hišo. Janez je dolgo stal in poslušal... Ko je bilo spet vse tiho naokoli, je skočil v gondolo, jo odvezal Ln zagrabil za veslo... Čoln ga je spet peljal v Benetke... II. CONEGLIANOV NAČRT. Težko je bilo z gotovostjo izvedeti, kako je glavni vratar nove ječe spoznal Conegliana. &e on 6am ni mogel tega uganiti. Ker je pa 6talno pohajal po Benetkah, po vseh 6traneh in ob V6eh urah podnevu in ponoči in govoril z vsemi — 6amo da je govoril — je tako spozna! najbrž tudi tega vratarja, ki mu je bilo ime Rapalo. V njem je našel izbranega poslušalca. To je bilo mogoče tudi zaradi tega, ker je bil temnopolti Rapalo iz Levanta, oproščen 6uženj, in ni znal besedice povedati v italijanskem jeziku. Poslušal je torej pazljivo, da bi v zadregi znal prav odgovar. jati. Ni bil to nikak pravi ideal za Conegliana. Janez Bocaro in Andrej Oiu6etti 6ta bila zanj, če izločimo prijateljstvo, neznosni bitji. V vsakem trenutku sta mu presekala besedo, da ni mogel nikdar končati 6vojih dolgih stavkov. Med njim in vratarjem pa )e bilo drugače. Prvi je vedno govoril, drugi pa poslušal. Tudi to je pravi način sporazumlje. nja in nezavednosti. Rapalo in Conegliano 6ta bila resnična prijatelja. Tistega dne je imel Rapalo težaven dan. Razen štirh jetnikov je uklenil nesrečno dekle Tulijo Gualterio, ki 6e je onesvestila in jo je moral na rokah prinesti v celico. Že je hotel k počitku, ko se je še zadnjič ozrl na trg pred ječo: nasproti je prihajal pesnik — 6teklar. Svetilka v rokah mu je ožarjala ve6 obraz. Rapalo ga je spoznal; hotel je izginiti in zapreti vrata, pa je bilo že prepozno. Preden je Rapalo napravil tri korake nazaj, je Conegliano napravil deset korakov naprej iu 6e znašel v 6obi. »Pozdrav, jetničar, čast vaše zadruge!... Prav 6rečen slučaj me je pripeljal sem pred vaše obličje...« in je privlekel izpod plašča košek 6 štirimi ali petimi steklenicami vina. »Nosim precej težko culo in bi 6e prav rad odpočil pri va6.« Odložil je košek v kot in 6edel. Bila 6ta v če. tverokotni 6obici za pisarno, kamor ni smel noben tujec vstopiti. Kaj naj bi pač 6toril z obiskom, ki 6e je obnašal s takšno gotovostjo? Tudi ni Rapalo nikdar mislil o Coneglianu, da je nevaren človek. Mirno je torej čakal. Conegliano se je najprej, kakor je že prej sam sklenil, počasi ozrl iz očmi preiskoval. Najbrž je našel, kar je iskal; kajti lahek nasmeh mu je šinil na obraz. Na Rapalovem pasu je zagledal šop ključev, ki eo za jetničarja kaor znak njegove službe. »Dobro; šlo bo kakor po želji,« je pomislil. In je 6klenil, da se bo takoj lotil načrta. Njegov načrt pa je obstajal v tem: upijaniti Rapala. In potem? Vzame mu ključe, poišče celico, kjer je Tulija zaprta, in jo odpelje zmagoslavno k Janezu, ki naj z njo zbeži. Kako je bilo vse tako preprosto! Conegliano pa 6e ni vprašal, ali je v ječi eden, dva ali deset drugih jetničarjev, ki bi mu za-branili izhod. Delal je kakor pač V6e velike osebe: mislijo le na začetek! Upijaniti Rapala! Pa se je 6am upijanil na teh dveh osebah... Zdaj pa najprej na delo! »Dragi moj!« je rekel popolnoma mirno. »Reči ti moram, da je nocoj zrak v mestu precej težak. Zato sem kar 6emkaj prinesel par steklenic prav 6tarega, da naju nekoliko okrepča ...« Rapalo ni odgovoril. Conegliano pa je vetal, vzel dva bokala iz motnega 6tekla, in ju nalil iz steklenice do vrha. Rapalo je radovedno gledal; ker je bil pač človek, ki 6e ni branil požirka vina, je 6edel k mizi nasproti pesniku — steklarju. »Na vaše zdravje, dragi Rapalo! Naj vas nebeški vratar obvaruje in vam da še do6ti dni življe. nja!« In je nagnil bokal k ustnicam. Rapalo je storil i6to. Velika previdnost je bila na mestu. O čem naj bi pa govoril, ako ne o dogodkih tega dne? Conegliano, ki je videl, da 6e mu uresničuje prvi del načrta, je začel tipati, da bi iz vratarja dognal, kje se nahaja Tulijina celica. »Ali ne mislite, da je ta muran6ki zločin, o čemer že vsi govore, sposoben zmešati ljudem pamet?« Govoril je nekam diplomatično. »Jaz 6ant 6em steklar, kakor veste ... Prav re6 ne vem, ali 6em delal prej verze ali steklo, ali nasprotno ...« In je pil. »Ainpak prav na poseben način bi jaz kaznoval tega luntpa... S 6mrtjo pravite? (Rapalo 6eveda ni odprl jjet)... Seveda 6 6mrtjol... Zakaj pa ne 6 6mrtjo?.. Zakajpanessmrtjo?... Vem, vem tudi jaz: z izgonom, večnim izgnanstvom... Ampak iz. gnati njega ... njega ... ne vem, kako se imenuje .. .bi 6e reklo utopiti ribo v vodi, ali zakopati krta živega v zemljo... Ne in ne! Smrt je zaslužil... Iztrebi naj 6e iz zemlje takšna 6odrga!...« Pa je 6pet pil. »Ne vem. katera sodrga ga bo 6odila. Pa naj ga, kdor hoče! Midva ga pijeva! Na vaše zdravje, pri. jateljl...« Moral je piti, tako je bilo v njegovem načrtu. Ni ljubil vina in je kot pravi pesnik pil le vodo..4 Pa je moral žrtvovati, da je bolj gotovo zmagal..« In je vzel drugo steklenico. Načrt je postajal vedno bolj meglen, oči so 6e mu svetile, besede 60 6e trgale na ustih... Rapalo ga je gledal in 6e ni več dotaknil bokala pred seboj... Conegliano je nekaj ča6a molčal in mislil: »Treznost tega človeka je neverjetna in me preseneča. Treba bo novih moči vinske trte, da mu stopijo na jezik in ga .razvežejo... Potrpimol... Ve6 ca6, ki je potreben za to, uporabim!...« Dvignil je bokal iz stekla proti plafiolajoči 6ve. tilki, ki je slabo razsvetljevala sobo, da so 6e odbijali rožnati žarki na njegovem obrazu: »Steklo, 6tekIo!... Vzor čistosti, resnice in poštenosti ... Ali ne veste, prijatelj, da 6e steklo razbije, če bi kdo nalil 6trupa vanj?.. Kaj pravite? Vsi dragi kamni? Vem, vem... Dragi kamni 60 živa bitja, ki postanejo v dotiki z nami zelo rahločutni. Pa ni treba V6em zaupati! Nekateri pravijo, da hiacint obvaruje pred strelo, pred kugo, pred ne-6panjem in da razveseli 6rce. Da smaragd ozdravlja padavico in okrepča 6pomin onega, ki ga no6i v prstanu na roki. Da pogasi krizolit in topaz, če ga nosiš pod jezikom, žejo za ča6a mrzlice. Se več: da jaspis, pomislite, Rapalo, obvaruje pred 6trupi! Da diamant razprši strahove, da zefir prepodi žalost, da ametist ozdravi pijanost. . Meni 6e zdi, da 60 vse to 6amo besede, in nič drugega kot besede...« U Uudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril Izdajatelj: Inž. Jože Sadja Urednik: Viktor CenEil