Kaznovana pregreha.
I ij |iii liomo 6un jablano obrnli in otresli, ki ima toliko lopih, rudetili .i~'lkV" vpraSal je Cirilčet matev, nzel6 rad Iji jih užo jedol."
,,.Iabolk na onem drevesu  no bodemo doma snedli;  nesla jih bodem fpti v mesto," reko mati.
37
„Ali mora uajlepše ovnoje biti za tclo? Bi li no Ijilo ravno tako dubro, ako bi jim dali druzega menj Iepega in rekli, da letos nhnate lepšega ovoeja?" meni Cirilček.
»TakiV storiti, biln bi grdo," poduče ga mati. ,,Kadar kaj v dar dajemo. špodobujc se, da izbcrcino t<>, kar jc najlepšega. Iii koliko si tudi ti že od tete dobil, ali 50 ti daii kdaj kaj slabega? In če bi tako govorila, kakor si ti poprej oiuenil, hilo bi pregrešnu, ker vsaka neresnlca je greh. Ako si priden, dobodoš jedno od onih lepih jabolk, predno jih ponosem teti v mesto."
Cirilčok ui bil oic kaj vesel teb maU'riuili besod, in ko so mati odšti v hiso, poželjivo je zrl na jablauo tcr dejal sain v sebi: HJcdeDkrat se tch lepili jabolk moram vendcr najesti, predno izginejo z drevesit. Ker jih po dnevi ne utegnem. poskušal boduni to storiti po noči, kadar bosta očo in mati spala. Ako mogoče, natrgal si jih bodem toliko, du jih bodem jedel vso noč."
Ko so po večerji oee, mati in CitilBek odmoliii, šli so spat. AU neza-dovoljni deček ni mislil na spanje, nego čakal je, da sta o6e in mati zaspala, poteni se je bosonog tilio splazil iz bišc ter z veliko silo odprl vežna vrata. Ker je znal, da bi jih od zunaj ne mogel odpreti, pustil jib je na slcžaj odprta in šel na vvt. Prišedži do jablane, videl je, da je preiuajhon, debclo jablano obaeei, a noč je bila pretemna, da bi 3 palico jabolka klatil in jih pobiral. Žalosten se je hotcl vrniti v posteljo; ali — ko do vežnih n'at pritapa, vetev jih trdo zaloputne, da so se a kljuko zaprlc. Girilček si nc V(i pomagati, vrat odpreti ne luore, trkal bi rad, a si ne upa, ker se boji zasluženc kazni. Na-posled sklene jnti-a zunaj počakati.
Zeblo ga je v jesenskej no(5i, Aa. so je ves trescl. Šel je zatorej k psu, ki je ležal zunaj pred hišo, položil glavn nanj ter knialu zaspal. liil jc od mraza uže ves trd. samo glava mu jc bi]a vroča kakor ogenj, ko so ga zjutraj našli o6e zunaj pred hi&o ležati in ga vzlradib'. Nesli ga so v posteljo, v katerej je moral dolgo lcžati. Po hudcm preblajenji jc dobil TroŠinsko bo-Iezen, bledlo sc ina je v glavi ter jc v živej domišljiji povcdal svoj pregre^ek, kako je botel krasti jabnlka, ki so bila namenjeim za teto t mestu.
Ko je po dolgej liolezni nekoliko okrcval. pokaiejo mu mati lepo debelo jaboiko, rekoC: »(tJej, to j? najlepSe jabolko jzmrd onib, ki smb je tcti poslsli. Tebi scin ga prihranila, in kakor hitro bodc zdramik dovolil, dala ti ga bodera.-1
,ilati di-aga, tega lepega jabolka jaz nc zaslužim. 0, ako bi ti znali, kak hudobaež sem jaz, izvestno bi mn m> imeJi radi in mi tndi ne bi tako lepo stregli. Cujte torej, kaj vam povcm! Onci uol: predno spm obolcl, hotel sem jablano otresti, in snbi pridržati fcti namenjcnft jahnlka. Ko som botel iz vrta nazaj v hišo, zaprl nii je reter vežna vrata, sam jili Bisom mogel odpreti, a vas klicati »i nisem upal, ker sem se bal oieta. Zdaj liočem tudi žo očetu vse povedati, naj me le kaznnjejo, kakor uem zaslažil. Samo tega vas prosiiu, mati Ijubn, odpustite ini za zdaj, nikoli nočem več kaj iaeega storiti."
»Odpustim ti," reeeju mati, ,a zdaj »am lebko izprevidiS. kakSne žalostnc naslodke ima nepokorJčina."                                                       Roza Kosova