Upsöniifyo in uppavništuo :
Maribor, Koroška ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. — 12. ure dopolA
Telefon št. US.
naročnina listu:
Celo leto . .		K
Pol leta ....	, 6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	SO v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aU oznanila
se računijo s 15 vin. od 6redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
èt. 4.
Mar bor, di> 13 januarja 1913.
Letnk V.
Slovenska obstrukcija.
Grad e c, 11. jan.
Naša slovenska obstrukcija v štajerskem deželnem zboru ' mora biti vendarle izvanredna prikazen. Naše ljudstvo je je veselo. Kadar govoriš s slovenskim priprostim narodom, mu sije veselje z obraza, ko sliši o neustrašenem nastopu plovenskih poslancev nasproti nemški večini v deželni zbornici. Narod pri-poznava opravičenost obstrukcije in je ponosen na pogum poslancev. Slovenski liberalci imajo za obstrukcijo dvojno sodbo: 'strankarsko in narodno. Kadar govorijo kot strankarji, tedaj so kakor zaslepljeni in obstrukcijo obsojajo. Kadar jo gledajo skozi zgolj narodna očala, tedaj so tudi oni ponosni na to, da so Slovenci enkrat pokazali Nemcem zobe. Seveda izrekajo svojo narodno sodbo le kadar je javnost izključena. Za „Slovenski Narod“, „Narodni List“ in „Slogo“ imajo le strankarsko sodbo na razpolago. Med Nemci jo seveda obsojajo soglasno in brezpogojno, kar je najboljše znamenje, da je obstrukcija dobro izbrana taktika nasproti nemški prepotenci. Da jo tudi Nemci smatrajo za taktiko v smislu avstro-ogrske jugoslovanske misli, razvideli smo iz strupenega članka „Sonn- und Montagszeitung.“
Ako bi naša slòvenska liberalna stranka imela boljše vodstvo, bi seveda tudi javno morala zavzeti nasproti obstrukciji drugo stališče. Opozicija je povsod zdrava, ako je narodna. Toda ali je opozicija celjske in slogaške stranke res narodna? Obstrukcija reže v nemško meso. To stoji. Narodna opozicija bi morala stati na stališču, da vse premalo reže. A naša slovenska opozicija se vede, da je človeka sram. „Narodni List“ nastopa proti obstrukciji z istimi argumenti, kakor „Stajerc.“ „Sloga“ pa viha svoj stari nos, ker se ji forme nastopanja ne dopadajo. Obstrukcija in vzorne forme obnašanja, to je pač lahko samo zahteya ljudi z okorelimi političnimi možgani.
Ali obstrukcija nima pokazati nobenih vspehov? Zabranila je, da ni prišel deželni šolski svet v roke nemškonacionalne stranke, da se ni upeljal nemški poslovni jezik za deželni zbor, da se ni priklopil del celjske okoliške občine celjskemu mestu, da se ni u-stanovila nobena nemška meščanska šola itd. Za davkoplačevalce je tudi velike vrednosti, da se niso
zvišale doklade, kar jim je prihranilo do 6,000.000 K denarja v žepu.
Se večji so moralni vspehi. Vsa javnost vidi, da tudi na Štajerskem biva del avstro-ogrskega jugoslovanstva, ki se čuti zatiranega in zapostavljenega. Nemci v deželi pa so izvedeli, da si Slovenci ne dajo več vsega dopasti in da so, ojačeni z imponujo-čimi izjavami narodne mase, voljeni, se z vsemi sredstvi braniti zoper vse storjene jim krivice. A v naš narod sam je zanesla obstrukcija narodb-V ponos, pogum in samozavest. Samo papirnati protesti uspavajo ljudsko voljo; ’-adar je mera polna, treba ie udariti tudi s pestjo ob mizo.
Štajerski Slovenci smemo reči, da resni časi niso našli majhnih in kratkovidnih ljudi. Slovenski narod v .ogromni večini že tretje leto z vzorno disciplino vzdržuje s svojo voljo boj slovenskih poslancev za narodno čast. Neomajano stoji za svojimi poslanci ter odobrava njihovo obstrukcijo. To naj bode tudi našim poslancem odplačilo za napade od nemške in slovenske liberalne strani. Poslanci, narod je za vami, in zato neustrašeno naprej!
Harodna stranka se „pripravlja“ sa volitve.
Celje, 11. pros. 1913.
Malkontenti v taboru Narodne stranke so utihnili, ko je ista po skupščini začela drug način boja. Govori se, da so razni ugledni strankarji! brali dr. Kukovcu in Špindlerju levite in zahtevali, da preide stranka k — resnemu, pozitivnemu delu in naj opusti vso nepotrebno, in stranki škodljivo, surovo pisavo v listih in surove nastope na shodih itd. Dokazali so celjskemu vodstvu, da si je, stranka ! vsled svoje taktike mnogo škodovala, da šteje sedaj le malo navdušenih pristašev, večina istih je stranko zapustila, mnogo jih pa stoji malodušno ob strani in „gleda, kaj —■ bo.“ 1 „Der Not gehorchend, nicht dem eigenen Triebe“ so morali voditelji 'Narodne stranke f ubrati druge strune. „Narodni List“ je spremenili svojo pisavo, urednik „Slovenskega Naroda“ je omilil svoja senzacionalna poročila, nastopili so novi politiki a la Stibler, dr. Brunčko, dr. Ravnik, ker so stare firme
a la dr. Kalan, Špindler itd. vsled vodstva pri raznih demonstracijah o priliki zadnjih državnozborskih volitev in vsled! svojih'j „resnicoljubnih“ govorov stranki zelo škodovale, začelo se je novo fehtanje denarja.
Nek malicijozen pristaš Narodne stranke je nekoč povdarjal, da je jedini program Narodne stranke — fehtanje denarja. Možu mora vsakdo pritrditi, ke-dor zasleduje ' šestletno delovanje Narodne stranke. Ustanovljena v ta namen, da pride par ljudi do kruha in častnih mest, je prvotno ubirala narodno-radi-kalne strune, kmalu nato je propagirala načelo bratstva s štajerčijanci pod pretvezo, da bo iste pridobila za slovenstvo. Kdor le malo pozna spodnještajerske razmere, je pomilovalno gledal na velike politike v Celju, ko so branili štajerčijance in jih vabili v svoj tabor. In vspehi? Ce bi Narodna stranka ničesar več drugega ne storila, kakor da je iskala zveze s štajer- • čijanci, je s tem ogromno škodila ugledu spodnještajerski)! Slovencev in v mnogih krajih utrdila — šta-jerčijanstvo. Le poglejte v Fram, ptujsko okolico, na Ptujsko goro itd. Po brezvspešnem, dolgotrajnem, ljn-bimkovanju s štajerčijanci so se voditelji spomnili, da bi morala biti Narodna stranka slovenska stranka in so z navdušenjem podpirali slovensko obstrukcijo v Gradcu. Bili so celo bolj navdušeni, oziroma 1 so se kazali v boju za, naše pravice, kot naši voditelji, kateri so položaj — trezno presojali. ! Breznačelnost te stranke in hrepenenje po mandatih I sta dala kmalu drug pravec celi liberalni politiki. Politične kapacitete v Celju so naenkrat opustile svoje stališče in začele z vnemo, s katero so prej odobravale obstrukcijo, isto obsojati in nastopati proti nji v nadi, da pri volitvah ujamejo nekaj glasov štajerčijancev in nemškutarjev. In to je drugo, žalostno poglavje v politični zgodovini. liberalne stranke, katera je s tema dvema činoma izgubila pravico, imenovati se narodna, namreč slovensko narodno stranko. Kdor) zasleduje boje manjšin na Češkem, Tirolskem, Moravskem, Galiciji itd., lahko najde, da je povsod cel narod brez razlike strank solidaren v boji proti večini in doseže lepe vspehe. Voditelji v omenjenih deželah daleko že prekašajo ! vsled svojih političnih zmožnosti celjske „pigmejce“ in so overjeni, da pridejo le vsled skupnega nastopa do svojega cilja. Dobro uvidevajo povsod. da taki boji zahtevajo žrtve, a brez bojev si ne
PODLISTEK. Lanska|žitna letina.
Marsikoga, ki rad zve, kaj se godi okoli po širokem svetu, bo morda zanimalo, koliko žita so lani naželi po širokih ruskih planjavah in koliko v dalnji Ameriki. V B;erolinu obstoja že več let društvo, ki vsako leto izda celotno poročilo o žitnem stanju vsega znanega sveta, koje poročilo seveda nima posameznih deželic naštetih, ampak le državne celote, ker se pri tako velikem podjetju na posameznosti ni mogoče ozirati. ! Iz omenjenega poročila posnemamo nekatere bolj zanimive podatke, ki bodo prišli gotovo vsem našimi poljedelcem prav, ker za pametnega in umnega gospodarja ne zadostuje le, da gleda na dober pridelek, ampak tudi na tržne cene, na žetev v drugih krajih, na uvoz in izvoz pridelanega žita itd. V celoti je lanskega pridelka več kot predlanskega, po kakovosti in dobroti ni povsod ravno prve vrste, ker je jesensko deževje v tem oziru napravilo prav dosti škode, posebno na pšenici. Količino žita podajamo v naslednjem v tonah (ena tona = 1000 kg).
Glavni produkt žitnega trga je po svoji važnosti pšenica, katere se je lani naželo za 7’% več kot leta 1911. Leta 1911 je bilo pšenice na svetovnem trgu 101,000.000 ton, leta 1912 pa 105,000.000 ton, kar je v lanskih (1912) vremenskih razmerah v resnici prav dosti. Posebno se letos odlikuje Rusija, ki stoji s svojo pšenico na prvem mestu. Pridelali so v Rusiji leta 1912 19,000.000 ton pšenice, ! leta 1911 pa le
13.000.	000 ton in nekaj čez. Skoro isto višino so dosegle Združene države v Severni Ameriki, ki stoje, kar se tiče pšenice, na drugem mestu. Tudi Francozi so pridelali še dokaj dosti pšenice, 'namreč črez
9.000.	000 ton. Na sedmem mestu med poljedelskimi državami stoji 'Ogrsko, kjer se je pridelalo leta 1912
čez 5,000.000 ton pšenice, a za nekaj ton iqanj kakor lani. Dobre letine so imele tudi Nemčija, Italija in Španija ter naša Avstrija; zadnja je imela skoro dva milijona ton.
Ržena žetev leta 1912 se lahko označi kot dobra, ker prekorači ono od leta 1911 za celih 20%. Vsega skupaj še je pridelalo rži v letu 1912 čez 48 milijonov ton, tedaj približno polovico manj kot pšenice, a rž tudi nima za naše življenjske potrebe tiste važnosti kot pšenica. V prvi vrsti stoji tudi tukaj Rusija, ki je pridelala sama čez polovico vse rži, namreč 26,000.000 ton. Zadnji ruski pridelek presega onega od leta 1911 za celih 7,000.000 ton. Med drugimi državami stoji na prvem mestu Nemčija, ki je pridelala čez 11,000.000 ton rži, tako da zadnjih par let pridela tega žita že toliko, da ne porabi več vsega doma. Avstrija stoji na tretjem mestu, četudi nima za leto 1912 več kakor približno 3,000.000 ton rži, a vse druge države imajo prav male svote tega žitnega nr i.-delka.
Ječmena se je naželo precej dosti, čez 35 milijonov ton; leta 1911 pa le 32 milijonov ton, a zato je bil morda nekoliko boljši in bolj polnega zrna. Tudi kar se tiče ječmena, stoji Rusija na prvem mestu, ker je nažela od vsega ječmena v letu 1912 sama čez 10 milijonov ton. Precej močna je severna Amerika, Nemčija in celo Turčija, ki je producirala, leta 1912 okoli 3,000.000 ton ječmena. Avstrija pride precej malo v poštev, ker pridela le nekaj več kot 1,000.000 ton, kar za svetovni trg ni merodajno. Odločilna je Rusija, ker zmore skoro eno tretjino f vsega svetovnega pridelka.
Ovsa se pridela skupno jako dosti in tudi z o-’ žirom na prejšnje leto (1911) je produkcija znatno poskočila, skoro za 20%. Vsega ovsa se pridela na svetu kakih 70,000.000 ton. Tukaj prednjačijo Združene države severoameriške, ki pridelajo ovsa čez 20 mil. ton, in'Rusija pride šele na drugem mestu, ker pridela le 15,000.000 ton, to je 54 vsega pridelka. Precej
močna je Nemčija, ki izkazuje visoko svoto 8,000.000 ton in stoji daleč pred Avstrijo, ki pridela le okoli 2/i milijona ton ovsa. Tudi Ogrsko ni posebno zastopano, ker izkazuje le nekaj več kot en milijon ton. Vse drugo so le majhni letni pridelki raznih drugih držav in državic.
Posebno razveseljivo pri lanski žetvi (1912) je dejstvo, da se je pridelalo jako dosti koruze in sicer za 24,000.000 ton več kot leta 1911. Vsa koruzna že-ter leta 1912 znaša 111,000.000 ton in prekaša ono od leta 1911 za 29%. Kar se tiče koruze, so Zjedinjene države v Ameriki naravnost odločilne, ker pridelujejo čez 80,000.000 ton na, leto. Posebno pa je treba omeniti argentinsko koruzo, katere se je v ìetu 1912 pridelalo za 7,000.000 ton več kot leta 191L 'V Evropi pa stoji na prvem mestu Ogrsko, ki je produciralo v letu 1912 skoro 5% milijonov ton koruze in v tem oziru prav pridno napreduje. Vse druge države pridelajo ie manjše količine, ki v svetovnem trgu pridejo prav malo v poštev. Opozorili bi le še na Bolgarijo, ki se je v zadnjih letih precej vrgla na gojitev koruze, tako da prideluje sedaj že okoli poldrugi milijon ton tega žita in bo morda kmalu dosegla Italijo, ki je že znana kot dežela polente. Tudi Rumunija se v zadnjem času vedno bolj dviguje in pridela že precejšnje svote koruze.
Jasno je vsakemu, da so ti podatki le prav na debelo začrtani, kajti v taki snovi se ni. mogoče spuščati v podrobnosti. Vendar pa si čitatelj lahko napravi vsaj približno sliko o produkciji žita v 1. 1912. Po dobroti je bila ta letina, kakor že rečeno, tupatam slabejša kot druga leta. 'Trpela so posebno nemška in avstrijska žita, četudi je jesensko deževje poškodovalo žetve precej tudi po Ruskem.
Koruza je splošno dobra, najslabejša je argentinska iz Amerike. Toda to so le malenkosti, če ra-Čunimo te ogromne svote, ki so se skupno po svetu pridelovale.
bomo nikdar priborili naših pravic, le v Celju menda mislijo, da bode trojica: Špindler, Kukovec in Lesničar brez boja s samim zabavljanjem in s svojimi propadlimi kandidati spodnještajerskim Slovencem pripomogla do narodnih pravic.
Nastop Narodne stranke proti obstrukciji pa ni ugajal mnogim liberalcem, kateri so resnično narodni, in so začeli radi tega proti vodstvu stranke nastopati. Tem,u dejstvu je pripisati resolucijo na skupščini meseca oktobra. Namen te resolucije je bil, potolažiti vse resnično narodne, a s taktiko stranke nezadovoljne liberalce. „Stara navada je železna srajca“, pravi star pregovor, kateri ima polno veljavo o življenju Narodne stranke. Nekaj časa je sicer stranka in njeno glasilo skrbno skrivalo svojo pravo barvo. a dolgo ni šlo. „Narodni List“ bo kmalu spet stari, „ovinkarstvo“ je v najlepšem cvetu, stranka se z ozirom na bližajoče deželnozborske volitve! prilizuje nemškutarjem in hoče ž njih pomočjo ! priti do par mandatov. Ne samo bližajoče se deželnozborske volitve. temveč še jeden razlog nagiba Narodno stranko k politiki v prilog Nemcev. ! Javna tajnost je, da vlada grozna suša v blagajnah liberalnih posojilnic, liberalna zveza v Celju pa sama ni v boljšem položaju. Liberalne posojilnice na deželi ne vedo ne kod in ne kam1 j in žele prejkoslej iz celjske zveze ven. Vse te posojilnice žele priti k nemški zvezi v Gradec, katero stremljenje celjska zveza ( iz lahko umljivih razlogov podpira. : Tem posojilnicam treba pripravljati tla za srečen prestop, da se s sprejemom v Gradcu reši posojilnice ii\ celjsko zvezo samo velike suše. Pisava liberalnih listov zadnje tedne, ko se zaganjajo v druge gospodarske organizacije, priča o tem, pričajo pa tudi izjave raznih liberalnih voditeljev.
V znamenju obsojanja obstrukcije in v znamenju pasje ponižnosti proti Nemcem, lod katerih pričakujejo liberalci1 odpravo suše v liberalnih posojilnicah, se „narodna“ stranka ‘ pripravlja za morebitne nove volitve. V svojem oklicu že bahato našteva okraje, katere „upa“ pridobiti. Pozabila pa je v oklicu o-rneniti, da ima od prejšnjih volitev še 27.000 K dolga, kar je velevažno za osebe, katere nameravajo kandidirati, kakor tudi za volilce. Naše ljudstvo, ki do dobra pozna breznačelno liberalno politiko, katera je tudi protinarodna, 'katero pozna gospodarske „vspe-he“ liberalcev, jim ne bo privoščilo veselja, da bi zastopali kmečke volilne okraje in drugovali dr. Kukovcu, kateri še sam ne ve, če bo prišel zopet v deželni zbor, akoravno si v „Slov. Narodu“ dela korajžo. A pač pa bo dosegla „Narodna“ stranka lep vspeh v tem smislu, da se bodo znatno povečali J volilni dolgovi, katere bo plačal — nevesekdo in kdaj.
Med vojsko in mirom.
Kolektivni korak velesil se še ni zvršil, ravno tako traja tudi napetost med Bolgarijo in Rumjunijo dalje. Odločitev mora pa pasti vsak čas, danes ali pa jutri. Kolektivni korak se bo zgodil danes ali jutri in tudi v razmerju med Bolgarijo in Rumunijo( se upa priti v najkrajšem času do sporazumljenja. Vsekakor — položaj je kolikor toliko kritičen. Eni ga presojajo bolj pesimistično, drugi zopet bolj optimistično. Za pesimizem ni nobenega vzroka. 'Solidarnost1 velesil glede nastopa pri Turčiji je najboljša garancija za mirni razvoj ne le glede spornih zadev med Turčijo in Balkansko zvezo, ampak tudi med Bolgarijo in Rumunijo.
Glede kolektivnega koraka so si vesti zelo nasprotne. Gotovo je samo, Via se bo kolektivni korak zvršil danes ali jutri ter da o sklenjeni noti • ni nič natančnega znanega. Brez dvoma je, da bodo velesile vplivale v smislu Balkanske zveze. Najnovejša poročila celo pravijo, da bodo velesile, če kolektivni korak ne bo imel nobenega vspeha, 1 priredile ! demonstracijo bojnega brodovja. Na Dunaju se s precejšnjo sigurnostjo računa, da se bo Turčija udala, ker jo bodo velesile s svojo intervencijo opozorile, da bi je nadaljna vojna ne izpodila samo iz Evrope, ampak bi jej ogrozila tudi azijsko posest. Saj se že danes precej neprikrito od strani velesil razpravlja o vprašanjih azijske Turčije. Armenska zadeva ' je prišla na primer že v akuten štadij in zadnji čas je, da Turčija konča vojsko in se posveti pametni organizaciji a-
Posebno je treba povdarjati dejstvo, da je produkcija žita jako narasla, da je dosti večja kot leto poprej in da so tožbe o pomanjkanju žita popolnoma neopravičene. Ako bi se pošteno prodajalo to, kar se je pridelalo, bi imeli vsi zadosti kruha, kmet in delavec bi bila. zadovoljna. A tu je treba opozoriti na nekaj, kar tako rekoč uniči vse dobre žetve, kar povzroči, da je žito drago, naj ga bo še toliko. To so judovski kupci in špekulantje, ki nakupijo takoj na polju ogromne svote žita in potem prodajajo, kakor se ravno njim zdi. To so ljudske pijavke, ki žro naše meso in pijejo našo kri, kakor pravi vampirji. In naj Bog še tako blagoslovi žitno polje, naj še tako dobro obrodi, kruh je le drag, ker vse žito gre prej skozi roke raznih judovskih magnatov in prekupčevalcev, ki potem denejo cene, kakor se jim zdi ravno prav. Proti tem izsesaleem ljudstva bi bilo treba nastopiti še z večjo močjo, kapitalizem bi bilo treba pritisniti k tlom in na milijone delavskih družin bi se oddahnilo in tudi meščan bi jedel ceneje svoj košček „belega“ kruha.
zijskih pokrajin. Ge pa ostane Turčija trdovratna, bode evropska diplomacija komaj mogla 1 še preprečiti vojno.
Na Dunaju vlada optimizem tudi glede rumun-sko-bolgarskega J spora. Doòun je namreč prišlo iz Londona poročdo, da se vznemirjajo radi teh diferenc in se to tudi tekom dneva ni izpremènilo, trde v dunajskih diplomatskih krogih, da napetost položaja popušča in eia je izključeno, da bi izbruhnila vojna. In seveda pravijo, da vloga, ki jo igra Rumimi j a, ni našla simpatij, ker Rumimi izrabljajo neprijetni položaj Bolgarije, da bi se okoristili. To bi se jun pa le morda slabo obneslo, ker hoče Rusija, ki bi se takoj vmešala, tak poizkus preprečiti. Vsieu tega se uouete Rumunija in Bolgarija gotovo sporazumeli.
Glede albanskih mej je poiožaj še vedno isti, a tudi glede Egejskih otokov ni ne trozveza, ne tripel-ententa menjala svojih nazorov.
Kdaj se bo vršila prihodnja mirovna konferenca v Londonu, tudi ni znano in vladajo tozadevno še nasprotstva.
Dr. Dane v o suspenziji pogajanj, Novakovič o Albaniji.
„Slovenec“ od zadnje sobote 1 prinaša razgovor svojega londonskega dopisnika z dr. Danevom in Novakovičem.
Dr. Danev j se je o suspenziji pogajanj izjavil tako-le :
„Z ozirom na suspenzijo pogajanj je položaj sedaj tak,Jfe. bodo morali Turki odnehati ter priti z drugimi proti-predlogi, ali pa da se velesile odločijo, da intervenirajo. Ni verjetno, da bi se vojska nadaljevala, dasi smo mi popolnoma pripravljeni, znova se podati v boj, če bi bilo treba, in to radi. S padcem Odrina odpade glavna ovira do um u m potem je u-pati, jda se sklene mir tudi z ozirom na druge pogoje, ki jih še nismo izjavili in ki jih naravno i tukaj ne morem omeniti. Optimist sem in upam, da pridemo do miru, tako ali tako.“
Srbski delegat Novakovič je radi Albanije tako-le preciziral svoje stališče:
„Z Albanijo so velike težave. Njene meje bi radi potegnili notri v Srbijo, (vsak kraj, kjer je le en Albanec, hočejo narediti albanski. Zlasti mesta bi še nam radi vzeli, ki so najvažnejša. A mi mest, ki smo jih zasedli, ne damo. 'Kdor jih hoče imeti, jih mora vzeti, pasi ni v njeno korist, skuša Avstrija doseči kar najširše meje zanjo, a druge velesile se trudijo, da se to vprašanje reši pravično.“
'	Bitolj bolgarski.
Sedaj se tudi že zagotavlja, da se Bitolj prepusti Bolgarom.
Car je odločno za mir.
V avdijenci namestnika vojnega ministra je car baje izrazil svoje ogorčenje nad vojnimi hujskarijami v gotovih listih in dejal, da ga to ne bo moglo odvrniti od trdnega sklepa, da se vojski izogne. Isto je car izjavil tudi proti drugim dostojanstvenikom in obsodil panslaviste.
Turški „Mufi.“
Londonski poročevalec „Vossische Zeitung“ je imel razgovor z nekim balkanskim delegatom, kl( se je izrazil, da Balkanska zveza turških groženj glede prekinjenja premirja smatra za „bluf.“ Ge misli Turčija res odpoklicati svoje delegate, potem ima vojno.
250.000	Bolgarov čaka pred Kataldžo, |200.000 Srbov čaka oduševljeno na obnovitev vojne s Turčijo. Potem bodo balkanske države definitivno rešile orijent-sko vprašanje. Kljub Temu balkanski delegatje ne verjamejo na obnovitev vojne.
Oclriu.
Belgradska „Štampa“ poroča, da vlada v Odrinil taka draginja, da stane 1 kilogram kruha osem pijastrov (to je 1 K 76 vinarjev). Vsak dan pribeži že mnogo odrinskega prebivalstva k srbskim zunanjim predstražam. Do sedaj se je tam javilo že 860 beguncev.
* *
Kiamil paša se je izjavil n aprami nekemu zastopniku „Daily Chronicle“ v Carigradu:	Odrina in
otokov ne moremo prepustiti brez boja, vendar pričakujemo intervencijo velesil. V resnici pa ne izgleda tako, kakor da bi nam pustila taka intervencija Od-rin in otoke.
Harald I. Albanski.
Širi se vest, da je najbolj resni pretendent na albanski prestol protestantovski danski princ Harald, ki ga podpirate baje Avstrija in Italija. Predao pojde Harald v Albanijo, se bo še oženil z neko milijonarko.
Albanski gostje v Avstriji.
Od neke strani se strastno neti albansko gibanje na jugu države. V Sarajevem, Dubrovniku in v Zadru se zbirajo zadnje dni albanski begunci in pa taki, ki pravijo, da so politiki. Tu zborujejo, protestirajo in zahtevajo čim največjo možno Albanijo. In zadnjič so zborovali tudi v Mostarju in Kotoru, kjer so na najostudnejši način sramotili Srbe in Srbijo. (Zdi se, da je vse to naročena komedija. Opomba u-redništva.)
Spomenica krščanskih Albancev.
Škof v Draču 'z albanskimi krščanskimi prvaki iz Drača, Tirena, Kavaje, Kroje in drugih mest so izrekli zahtevo, da zavladata v njihovih pokrajinah Srbija in Grška. Nato so albanski krščanski prvaki sklicali veliko skupščino v Valono, kjer so sestavili skupno spomenico na srbskega kralja Petra, grškega
kralja Georgija in ruskega carja Nikolaja ter na razne ugledne evropske državnike in politike.
V spomenici pravijo med drugim:
Podpisani si usojamo v imenu vseh kristjanov Albanije naslikati žalostno stanje nesrečne naše zemlje, od kar je poclpadia pod turško oblast. Turčija je pomohamedanila večino naših rojakov, da bi si s tem iagije utrdila.svoje gospodstvo. Dala jim je izjemen položaj, da so lahko kakor privilegirani Turki živeli na račun kristjanov. Turške oblasti so podpirale mu-selmane, ko so jemali kristjanom zemljišča in tako pomagale, da so nastali muselmanski veleposestniki-fevdalci, ki so nato vsi pokrajini predpisovali razne zakone.
Kakor naši predniki, tako smo tudi mi nnirao in vdano prenašali te neznosne razmere, nadejajoč se, da bo konečno vendar zmagala pravica. Zato smo pa bili vzradoščeni, ko so albanske države zahtevale, naj se po vsi turški državi izvedo potrebne reforme, tičoče se kristjanov.
Vspelii vojne, v kateri je bila uničena turška moč, so nas še bolj napolnili z nado.
Sedaj pa izvemo, da zahtevajo nekatere velesile za naše pokrajine avtonomijo z nekim muselmans-kim princem na čelu. Velesile naj uvažujejo, da bo s tem postalo življenje kristjanov neznosno in da bodo krščanski Albanci prisiljeni, ako pride do tega, da se«od prvega do zadnjega moža izsele v sosedne krščanske države, zlasti v Srbijo, Crnogoro in Grško. Nova Albanija bo postala nova Macedonija, zemlja neredov in nesreče, ki bo neprestano vznemirjala evropsko diplomacijo.
Da se izognemo nesreči in emigraciji, mislimo, da bi bilo najbolje, ako bi se opustil načrt o avtonomiji in bi se albanske zemlje razdelile med Grško, Srbijo in Crnogoro, istočasno pa bi naj te albanske province dobile približno tako avtonomijo, kakršno imajo posamezne avstrijske dežele, dočim bi pa naj mestna centra ostala omejena zgolj na trgovski promet.
Da se izognejo možnosti, ponovno priti še pod vlado muselmanov, so katoliki iz skadrskega okraja že sklenili, da se odpovedujejo vsake druge zaščite, in da se radevoljno podvržejo Crnigori pod pogojem, da se jim zajamčijo vse jezikovne pravice.
Najpokorneje prosimo vaše veličanstvo, da bi blagoizvoiili proučiti naše pritožbe in preudariti način, ki'ga predlagamo, edino z namenom, da si zagotovimo svobodno in častno življenje.
Mirovna pogajanja.
Glas iz Dunaja:
Naziranje o poteku nadaljevanja mirovnih pogajanj je postalo sedaj tudi1 v tukajšnjih političnih krogih silno pesimistično. Poročila iz Carigrada zatrjujejo, da je turška vlada v silnem strahu pred se vedno bolj širečo vojaško zaroto. Ko sta bila turški zunanji minister Noradunghian in vojni minister Nazim paša pred Kataldžo, so priredili turški častniki velike demonstracije, pri katerih so zahtevali nadaljevanje vojne.
Carigradsko časopisje 1 piše v vedno ostrejšem tonu ter zahteva, da začne Turčija z vojnimi operacijami. Vlada je dobro poučena, da se shajajo v tajnih konventiklili vojaški in mladoturški krogi in kon-spirirajo proti nji s popularnim geslom:	„Boj proti
Balkanski zvezi ! “
Tako je razlagati, da se je turška politika nenadoma preobrnila 1 in da se je pripravljenost za definitivno sklenitev miru umaknila nekemu bojevitemu razpoloženju.
Razni glasovi.
Dr. Danev je po svoji konferenci z nemškim, avstrijskim in laškim poslanikom v četrtek izjavil, da mora odločno dementirati vesti iz Carigrada, da bi bila Bolgarija zadovoljna s tem, da Odrin proti gotovim železniškim koncesijam Turčiji pusti.
„Matin“ izve, da je dobil Rešid paša od porte depešo, v kateri Turčija ponavlja, da Odrina in otokov pod nobenim pogojem ne odstopi. Porta je turškim mirovnim delegatom baje izrazila tudi nezadovoljstvo, zakaj še delj v Londonu ostanejo.
Pri Kataldži je general Savov dejal turškemu ministru: Ako Odrina ne predate in nas prisilite, da vojsko nadaljujemo, ne boste izgubili samo Odrina, marveč že kmalu še tudi drugo — veliko bolj važno mesto.
Politični pregled.
Ogrska delavna stranka.
Predsednik ogrske narodne delavne stranke D. pl. Perczel, ki se vsled bolezni že nad eno leto ni aktivno udeležil političnega življenja, je naznanil ministrskemu predsedniku svoj odstop kot predsednik te stranke. Pismo se prebere dne 21. t. m. na strankarskem shodu delavne stranke. Glede naslednika se je stranka že dogovorila ter bo na tem shodu izvoljen za predsednika narodne delavne stranke ( grof Khuen-Hedervary.
Ogrska.
Zaupniki socialdemokratične stranke so imeli dne 9. t. m. konferenco, v kateri so sklenili, da bodo predlagali na strankinem kongresu dne 26. januarja splošno stavko, da se na ta način prepreči uzakonjenje volilne reforme, bankarsko vodstvo poživlja vse delavce, da že sedaj skrbe za ta slučaj, ker bo ko-
mite najbrže stavko soglasno sklenil in bo stavka gotovo trajala delj časa. Zlasti priporočajo zaupniki delavcem varčnost, da bodo imeli tudi med daljšo stavko sredstva.
Raznoterosti.
Beseda škofa o časopisju. Povodom nekega velikega zborovanja v Olomucu, ki se je vršilo o novem letu, je povzel besedo tudi ondotni kardinal-knezonad-škof dr. Bauer. Povdarjal je na posebno krepak način vpliv časopisja na življenje posameznika v družini. Visoki cerkveni knez je med drugim izpregovoril tudi naslednje besede:	„Obudi ljubezen v krščans-
kem smislu: ’nočem storiti nič žalega svojemu bližnjemu, nočem ga spraviti z zlom v nevarnost, nočem ničesar storiti, kar bi mu škodovalo na duši. To ne velja samo za posameznika, to velja tudi za cele družine in tudi za vso javno življenje. In vsem onim, ki se ne ravnajo po teh načelih božje ljubezni, vsem tem — torej tudi časopisom, brošuram in drugim tiskovinam, ki večkrat s svojo pisavo dajajo javno pohujšanje, se morajo zaklicati besede: '„Proč z njimi iz te hiše!“ To posebno velja za slabe časopise. Ce razžališ Boga, tedaj razžališ tudi svojega bližnjega, tedaj proč s teboj iz te krščanske hiše, v njo pa dobre, krščanske liste. Koliko bi zamogel tozadevno storiti le en sam opomin, na primer: matere. Ona je, ki mora i-meti za otroke, za družino čuječe oko, ona je zato odgovorna, kakšna je duševna hrana, ki prihaja v hišo. Le tedaj, če bo sleherni zadostil tem zahtevam krščanskega življenja, si bo pridobil 'zaklad, ki se ne da z ničemur kupiti.“ Dal Bog, da bi padle te škofove besede o velikanski vrednosti krščanskega časopisja na rodovitna tla, osobito sedaj okrog novega leta, da bi izginilo iz krščanskih hiš brezversko časopisje in napravilo prostor res krščanskim listom.
Imenovanja. Distriktnim zdravnikom za okolico Celje in Šmartno v Rožni dolini s sedežem v Celju je imenovan 1 po novi postavi zopet gospod dr. Anton Schwab. Nemški protikandidat' dr. E. Friedrich je propadel. — Za St. Jurij ob južni železnici je imenovan gospod dr. Josip Ipavic. Ipavci opravljajo sedaj že stoinsedmo leto svoj zdravniški poklic v St. Juriju na južni žel. Čestitamo!
Poroka. V četrtek sta se poročila v Mirnu na Goriškem gospodična Marija Faganelli in gospod J. Ceh, deželni živinozdravnik v Trbovljah.
Izpit za vodstvo zrakoplova je napravil gojenec goriške vojaške šole za zrakoplovstvo Perini. (Diplomo je dosegel z drznim poletom iz Trsta v Gorico in nazaj v višini 2400 m,.
Odlikovanje. Častiti gospod Janez Kalan, župnik v pokoju, urednik „Zlate Dobe“, je bil imenovan za kn.-šk. konz. svetnika.
Avstro-ogrska banka. Računski zaključek Av-stro-ogrske banke izkazuje za leto 1912 dividendo 120 K, to je 8.57"%. Na kupone za drugi semester 1912 pa odpade kot preostajajoča dividenda 92 K.
Štiridesetletnico tiskarskega delovanja je praznoval v petek gospod Srečko Magolič, upravitelj tiskarne Drag. Hribar v Ljubljani. Dne 10. januarja 1. 1873 je vstopil v uk v tiskarno Milic v Ljubljani in v petek je poteklo od tedaj 40 let. Gospod Magolič je tudi priznan slikar-pokrajinar.
Nabori. Letošnji nabori novincev se začno najbrže v Avstriji in Ogrski s 1. marcem, v Bosni in v Hercegovini pa s 1. aprilom.
Inženirske zbornice. Uradna „Wiener Zeit.“ priobčuje sankcijoniran zakon o! inženirskih zbornicah.
Zadružni tečaj. Danes predpoldne se je pričel v Mariboru, v pisarni Zadružne zveze celtedenski zadružni tečaj. Vršila se bodo razna teoretična predavanja in praktično izvedlo celo knjigovodstvo za rajf-ajzenovke., Otvoril je tečaj predsednik pododseka Zadružne zveze, dr. Hohnjec, ki je pozdravil udeležence. Naj bi bilo vse, kar boste sprejeli v teh predavanjih, vam v prid in v prid slovenskega naroda. Nato je pričel g. nadrevizor Vlad. Pušenjak, ki vodi tudi letošnji tečaj, predavati o zgodovini in razvoju kmečkega zadružništva. V uvodu omenja, da je letošnji tečaj šesti. Udeležba ni tako velika kot druga leta, ker ni potreba po zadružnih funkcionarjih več tako velika, ker se ne ustanavlja več toliko zadrug, kot prejšnja leta.
Baron Springer. Cesar je podelil bankirja Žigi Springerju baronstvo. Tako odlikovani finančnik je pred kratkim naklonil avstrijski družbi „Rudečega Križa“ 500.000 K. : Baron Springer je oženjen z baronico Valentino Rothscbildovo.
Katoliški shod avstrijskih Nemcev se vrši od dne 6. do dne 8. septembra t. 1. v Lineu. 'S predpripravami se je že pričelo.
Hrvaško-slovenski izvršilni odbor je imel v O-patiji dne 10. t. m. svojo redno sejo; razpravljal je o političnem položaju hrvaškega in slovenskega naroda in storil primerne sklepe.
Dr. Louis Leger, ! znani prijatelj Slovencev in profesor slovanskih jezikov f na Colege de France v Parizu, slavi danes, dne 13. t. m., 701etnico svojega rojstva. Se mnogo let!
Avanzma. Ravnatelj goriškega učiteljišča, gospod Viktor Bežek, je pomaknjen v šesti činovni razred.
Grof Sedlnicky umrl. Clan gosposke zbornice, deželni odbornik grof Zdenko Sedlnicky, je umrl dne
10. t. m., v Opavi v 77. letu svoje starosti. Bil je delj časa bolan.
Prepoved obiska Narodnega doma v Pulju razveljavljena. 'Vojaška oblast je prepoved obiska Nar. doma odpravila, ker je ugotovljeno, da je neke baje protiavstrijske besede, Jradi katerih je prepoved izšla, izustila le ena posamična neodgovorna in povsem brezpomembna oseba.
Za Nemce, to je najnovejša parola slovenskih (!) liberalcev. Vse njihovo pisanje o štajerskem dež. zboru je tako, kakor bi bilo naročeno f in plačano v Gradcu. Vse argumente proti taktiki naših poslancev, ki so bili že objavljeni v nemških listih in v njihovi spodnještajerski kloaki „Štajercu“, prežvekuje sedaj slovensko liberalno časopisje. Da je nemško časopisje tega veselo in da z vidnim veseljem ponatiskuje te že ne več originalne napade, je umevno. Umevno pa ni, da se še najde res narodno čuteč Slovenec, ki te izbruhe požira in dopušča, !da slovensko (!) časopisje s takim efijaltskim početjem krvosrami slovenski narod. Samo podle, brezčastne duše so takega zmožne.
Dr. Benkovičeva brošura o deželnem gospodarstvu vzbuja v nemških krogih vedno več zanimanja. Krščansko-soeijalni poslanec Riegler jo) v nekem članku v „Grazer Volksblattu“ označuje ! kot „dokument, ki ni ravno pripravljen, prikazati bližnjo bodočnost v rožnati luči.“ Vladajočim'I nemškim naeio-nalcem je prišla stvarna brošura seveda zelo neprijetno. Današnja „Montags-Zeitung“ se je že spustila v zelo plitvo polemiko, ki pa ne pove nič ìm^ga. Ob enem naznanja ta list, da se vrši jutri v Gradcu nek shod, na katerem se bodo nemški poslanci bavili s to brošuro. Govorili bodo dr. Negri, Hofmann plena. Wellenhof in dr. Weidenhofer.
obletnica poštne hranilnice. Dne 12. januarja leta 1883, torej pred 30 leti, se je ustanovila poštna hranilnica, ki je v teku 30 let ! neznansko napredovala.
VseučilišM prof. Bezenšek v Sofiji nam je poslal zanimiv spis „Križarji na Balkanu“, ki ga ’ priobčimo prihodnjič. (Opozarjamo čitatelje že v naprej nanj in jih pozivamo: Sirite „Stražo“, ki ima tako odlične sotrudnike!
Maš® priredit ir©.
Sv. Barbara v Halozah.
Haloze so lepe gore . . ., tako poje znana narodna pesem. Dovoljen je dostavek: Pa tudi ljudstvo, ki prebiva po in ob njih, je dobro, 'dovzetno za to, kar je lepo in dobro. Kakor je bilo to ljudstvo že od nekdaj iz srca vdano katoliški cerkvi, tako se tudi od dne do dne bolj utrjuje v njem domoljubna težnja, da ohrani svojo slovensko zemljo ter izgubljeno po možnosti dobi nazaj. Te plemenite cilje goji, razširja in utrja med našim narodom krščansko-narodna izobraževalna organizacija, ki je vsled tega za haloške kraje še večjega pomena, nego drugod. To so ljudje že tudi sami spoznali in zato se z vedno večjo pripravnostjo oklepajo naših izobraževalnih organizacij, oziroma hrepenijo po njih, kjer jih še Vii.
Včeraj, dne 12. januarja, je bil pri Sv. Barbari dan, ki je to jasno pokazal. Obhajali smo pbčni zbor katoliškega izobraževalnega društva in1 ustanovni zbor Mladeniške zveze. Veselili smo se že dolgo tega dne in zato smo tudi prišli v tolikem številu, da je bila velika sobana pri Reicberju natlačeno polna.
Besede, ki sta jih govorila profesor dr.,Hoh-n j e c in naš poslanec gospod Brenčič, so napravile na nas globok vtis in ne bodo ostale brez sadu. V zahvalo jima / bodi obljuba, ki je vključena v našem vzkliku: Živelo naše prerojeno katoliško izobraževalno društvo! Živela nova zveza naših poštenih in značajnih fantov!
Maribor. (Odlikovana železniška strojevodja.)
Mariborska železniška strojevodja Alojzij Edelhauser in Julij Leimsner, ki sta vozila črnogorskega kralja Nikito dne 20. majnika lanskega leta na njegovi vožnji na Dunaj, od Ljubljane do Miirzzuschlaga, je odlikoval črnogorski kralj Nikita z zlatim Danilovim redom.
Maribor. Glasbeno društvo vabi svoje redne in podporne člane { ter prijatelje glasbene umetnosti na občni zbor, ki se vrši dne 14. t. m., (v restavraciji Narodnega doma (kmečka soba) ob 8. uri zvečer.
St. Ilj v Slov. goricah. Postopanje nemškega Schulvereina in njegovih valpetov na jezikovni meji je vedno bolj drzno. V Dobrenju, čisto slovenski občini šentiljske, kungoške in jareninske župnije, hočejo naši nemški neprijatelji ustanoviti novo nemško šolo. In s čegavim denarjem? Ne menda z denarjem iz Roseggerjevega fonda, ampak s poštenim denarjem, ki ga je pred mnogimi leti testiral za dobrenjsko šolo vrl prijatelj Slovanov, gospod Drasch. Ta kapital je z obrestmi vred že tako narasel, da bi se samo s pomočjo tega kapitala lahko postavila ponosna šolska palača. Ker je občina čisto slovenska, je nemška šola nesmisel. A Schulverein in njegovi priganjači hočejo tako in mariborski okrajni šolski svet, na čelu mu nepristranski gospod Weiss, bosta najbrž pokazala Schulvereinu svojo udanost. Ljudstvo si želi šole, v kateri bi bil poučni jezik slovenščina, a na šoli bi se naj učila nemščina kot učni predmet, a ne narobe. Ljudstvo bo vzrojilo, Če se ne ugodi njegovi upravi-
čeni zahtevi. Opozarjamo c. kr. okrajni šolski svet, da vpošteva ta nasvet.
Ljutomer. Tržanu Trnovcu so v noči od sobote na nedeljo ukradli neznani uzmoviči tri krave iz hleva. Mahnili so čez Kamenščak in Radomirje v smeri proti Ormožu. Naši orožniki so pridno na delu in zasledujejo tatinsko druhal. Škoda se ceni do 800 K.
Petrovče. Igra „Naša kri“, katero so priredili vrli petrovški diletantje, je imenitno vspela. Dasi so ubogi zaljubljeni Renard, oče Borštnik, starka, ter vik, stok in jok žen in deklet hoteli privabiti občinstvu solze v oči, vendar nam je te takoj ubranil šaljivi hlapec Matija in vrli kmetje. Imponirala sta občinstvu tudi fant Štefan in sergent-major Jurbot z neprisiljenimi kretnjami ' in za vlogi primernim nastopom. Za zabavo pred predstavo, med dejanji \ in po predstavi so skrbeli vrli tamburaši z lepo ubranimi zvoki tamburic in gosli. Ob burnem aplavzu I končane predstave se je občinstvo zadovoljno razšlo z glasno izraženo željo, da se igra ponovi.
Petrovče. Igra „Naša kri“ se na željo občinstva ponovi v nedeljo, dne 19. t. m., ob 3. uri popoldne. Pričakujemo enake ali pa še večje udeležbe, kot zadnjič. Ker so bili zaradi občnega zbora društva „Gospodar“ v Žalcu ! vrli Žalčani in Vrbljani! zadržani, se nadejamo, da nas v nedeljo počaste. Vspored kot zadnjič.
Arnavas. Umri je obče spoštovani posestpik in čebelar Anton Debelak v 77. letu svoje starosti. Rajni je bil vrl narodnjak in zvest pristaš S. K. Z. Bodi mu zemljica lahka.
Zreče. Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 19. t. m., popoldne po; večernicah, ob 3. uri, predpustno veselico s šaljivo igro „Svojeglavna Minka.“ Vsi prijatelji poštene zabave od blizu in daleč j ste 1 prijazno povabljeni!	j
Sv. Jakob pri Kalobju. (Nesreča pri lovu.) Na lovu dne 2. t. m., je iz neprevidnosti ustrelil Jožef Sivka na tukajšnjega trgovca Jožefa Grazelija in ga smrtnonevarno ranil. Grazelija so takoj spravili v bolnišnico.
Bakovžlak pri Teharjih. (Z bajonetom prebodel.) V gostilni Škrubeja v Bukovžlaku se je vršil dne 7. t. m. ples. Med plesalci je bil tudi vojak do-mobrambovec Andrej Ratej iz Celja. Ta je hotel na vsak način vprizoriti tepež ter je metal okrog sebe prazne steklenice. Ko mu je gostilničar Škrubej to prepovedal, se je Ratej tako razljutil, da je porinil gostilničarju bajonet do nožnice v hrbet, vsled česar se je Škrubej smrtnonevarno ranjen zgrudil na tla. Pričujoči gostje so vrgli Rateja na tla ter ga pošteno predelali s pestmi in ga konečno izročili vojaški patrulji iz Celja.
Pameče pri Slovenjgradcu. V občinski seji dne 22. decembra 1912 je bil izvoljen tukajšnji župan Luka Pogač, po domače Erman, za častnega občana. V nedeljo, dne 5. t. m., se mu je izročila lepa diploma častnega občana v navzočnosti načelnika okrajnega zastopa gospoda Giintherja, gospoda dr. Bratkoviča, davkarja gospoda Pichlerja, gospoda nadučitelja Ar-nečiča, domačega gospoda župnika in polnoštevilno zbranega občinskega zastopa. Že 30 let je slavljenec občinski odbornik in 19. leto že župan. Tekom dolgih let si je pridobil mnogo zaslug za občino, za šolo in zlasti pri stavbi nove šole, za cerkev in posojilnico v Slovenjgradcu, koje vneti odbornik je že od njenč u-stanovitve. Zvestemu somišljeniku Slovenske kmečke zveze želimo, 'da bi v istem duhu še mnogo let deloval za svojo občino in sploh za slovensko ljudstvo.
Primorsko.
Polom v Pulju. V Rovinju pred okrožnim sodiščem se je dovršil v sredo zopet en del laško-puljske tragedije, ki se bo končala v posebnem zasedanju porotnega sodišča koncem tega in v začetku prihodnjega meseca. Inženir Josip Leban, ravnatelj mestne elektrarne, plinarne in mestnega vodovoda — 11 let je bil v mestni službi — je bil po razpustu občinskega sveta v Pulju obdolžen, da je poneveril ogromne svote mestni upravi s tem, da je kupoval stroje manj vredne, pri čemer si je prislužil diferenco cene in bogate provizije tovarn, in da je mestne delavce vpo-rabljal za svoja zasebna dela. Tako je tudi ta mož, ljubljenec laških iredentistov, pregovoril več uslužbencev, da so pričali krivo njemu v prid, za kar so bili dotični že kaznovani. 'Vršila se je že enkrat obravnava proti njemu, toda bila je preložena, češ, da je treba še več pojasnil. To je dosegel Leban s svojim zagovorom, kateremu se mora priznati, da je bil izboren. Mož je namreč vse utajil, trdil je, da je škodo, ki se mu očita, da jo je povzročil, občini povrnil, in da je tudi delavce sam plačal. Zato je navedel ne-broj prič, ki pa konečno le niso potrdile Lebanove trditve. Pri ponovljeni obravnavi se je pokazalo, da je Leban res goljufal občino, in jo oškodoval za res ogromno svoto, in da je ves njegov zagovor ne samo ničev, marveč, da je spravil še več drugih oseb, ki so mu slepo verjele, v kazen. Vse priče so skoro dosledno potrdile obtožnico. 'Sodni dvor je obsodil obtoženca inženirja Lebana kot krivca in goljufa in ga je obsodil na dve leti težke ječe ter se mu ne vračuna preiskovalni zapor.
Ali ste že obnovili naročnino?
Loterijske številke.
Dne 8. januarja 1913. Gradec 24 13 11 3 29 Dne 11. januarja 1913: Line: 33 70 67 61	7
Zastonj
dobe gn»i il nitrii rov in dober GRAMOFON ; traven ?e tudi 15 dvojnih igralnih ploščic in 1000 komadov iglic. Natančneja pojasnila daje Jos. Kühner, Maribor Koroška cesta 17.	2
O####
Voščene sveče!
Za Svečnico
priporočam veiečastiti €§uil@VŠČŠnŠ svojo
bogaf§ ziiogo vseh vrst
voščenih sveč in voščenk,
kilogram po 4 kfOUS. Vzamem v plačilo tudi vosek, ki se je odcedil in odpadel od sveč in sicer kilogram po 2 krOSli. Razpošiljam zabojčke s tukaj plačano poštnino za vsako poštno in železniško postajo.
Da točno postrežem veiečastiti duhovščini, imam v zalogi vse vrste mili-
sveč in namiznih sveč.
Se priporoča
Franjo Duchek, poprej Jožef Dufek
svečar v Mariboru.
Slaščičarskega učenca
sprejme takoj v uk Em. Ilich, slaščičar v Mariboru, Gosposka ulica 38.	10
Biser
med vsemi žitnimi kavami je
Franckova Perl-rž.
Vsak požirek iz skodelice potrjuje premoč in fine kokovosti-
K vsaki
Franc Pleteršek
Mariter a- Zaloga
Koroška , ,v, cesta 10. pohlStva
Bog«\ta zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah.	831
žitni kavi pa je, da se doseža v resn ci poln okus in lepa, okusna barva, treba pridejati malo porcijo
pravega zagrebškega : FMckovega pridatki za kavo.
Obe vrsti se dobita v vsaki špecerijski trgovini.	—
Liniment mazilo,
najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja franko.
Mestna lekarna pri c. kr .Orlu" v Mariboru Glavni trg tik rotcvža.	m
•Slov. Straža* Vam pravi: He pahnite od sebe sreče, ki se Vam ponuja I
Kupite srbsko državno srečko iz leta 1888 v izborni skupini treh srečk na 46 mesečnih obrokov | po 3.25 K, še boljše pa v skupini štirih srečk na 46 mesečnih obrokov po K 5.50 z 11 žrebanji vsako leto! Srbska srečka sama zamore se dobiti na mesečne obroke po samo eno krono!
Glavni dobitki
100.000,	75.000 in 20.000 frankov vsako leto!
Ne prezrite, da se dne 1. februarja 1913 vrši žrebanje turških srečk z glavnimi dobitki po trikrat 400 tisoč in trikrat 200.000 frankov vsako leto! Turške srečke so prej kot slej najboljše ' in povsem 1 varne srečke. Mesečni obrok K 4.75. Velika skupina s turško, srbsko in še dvema drugima srečkama na mesečne obroke po K 6.25.
Vse poftuder^e srečke morajo biti izžrebane S
Naročnina za vsak mesec izhajajoče slovensko poročilo o žrebanjih vseh važnejših srečk stane leto 2 K. — Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo“ g. Valentin Urbančič, Ljubljana.
Priporočam veiečastiti duhovščini
Voščene sveče
najboljše kakovosti
katere lepo in štedljivo gorijo in ne kapljajo; isto-tako priporočam ffliiŠsSVGČ@ v vsaki obliki po najnižjih cenah. Pošiljatve franko.
S prošnjo do velečastite duhovščine za cenjena naročila, r.atere izvršim točno in v splošno zadovoljnost bileži in se priporoča
Franjo Gert, medicar in svečar
Gosposka ulica.
ISK ARMA sv
lastna hiša
Koroška cesta 5 MARIBOR
ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor :
časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd.
Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi.
Vsa naročila se najhitreje in cen o izvršujejo.
Prodajalnica
tiskarne sv. Cirila
priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, Šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notarje, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor:
Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium defunctorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulirjev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle,