Najlepši časi
Minka:
jateri čas se v celem 16ti Najljubši vam, sestrice, zdi? — 0 tem katera razodeti Mononje svoje ho5o mi ?
An ica:
Odgčvor jaz ti dadem, Mica! — Najljubši je vzpomladi čas. To 6bče znana je resnica, Narave to spricuje kras!
To priča travnikov zel^nje, V zelonem gaji petje ptic, Povsod prebujeno življenje In drevja cvet in kinč cvetic!
M i n k a :
Ti imaš prav — to je resuiea! Se tudi meni zdi tako. Kaj deješ ti (kuzaju oigo) na t6, sestrica, Se vjemaš z naju mislijo ?
Olga:
Še ljubše zdi se mi poletje, Po polji žito ko zori, Ko prepelice ljubko petje Veselja Bute nam budi;
Ko zrčlo žito veže v snope, Ko trava vosaa se kos( Ter spravlja se v vis6ke kope, -Ko vse se giblje,  — kar živl!
Minka:
Tako je, Olga; res, poletje Najlepši letnih časov je, Saj kras vzpomladi, ptičic petje Le v času tem nahaja se.
Roza:
Nikar! Brez dvombe čas j e s e n i N&jljubši in najlepši je; Kar daje ta, tega nobeni Nam v letu celein ne daj4:
Orehe, hruške, grfizdje sočno, In breskve, sm6kve, jabolka! — Trdim zatorej jaz odl6čno, Da prvi v letu čas je ta.
Minka:
Saj rčs! da več kot vse krasSte Otrokom sadje nam velja! To prave so še le dobrote; — Kaj vzp6mlad nam poletje da?
Julika:
Jaz zadnja pa trdim: da zima Je lepša kot vsak letni čas; Lepote ta posebne ima, Ceprav kdaj hud je zimski mraz!
Odeja snežna ko pokriva
Gore in plan in breg in log,
Veselje nam srca zaliva,
Ko belo vse je krog in krog.
M i n k a :
To vender m6žno ni, v prirodi Da vsak bi čas najlepši bil! Sodnlk pravičen naj razsodi, Ked6 je pravdo to dobil! — —
J a n k o:
Vam jaz bom ta sodnik pravičen, A vdati se vam sodbi je; V razsodbi bodem nepremičen, Pogoj vam ta — v pogodbi je!
Vse:
Eazsodbi tvoji brez upora Udati h66emo se vse: če ktera se ne vda — ta in6ra Takoj od nas pobrati se!
Janko:
So ljubi, lepi, res, vsi časi, Kateri pa najllepši je Ne vjemajo se vaši glasi, To sodba moja naj pove.
Trdlla Jiilika je prav, da zima Je lepša kot vsak letni čas. Lepot v naravi sieer nima Drugjfe nje rad6st je in kras.
Po hišah v času tem raduje Po svetu celem ljudstvo se, Ko se v božičnih dneh praznuje Spomin na božje Detece.
Ko se v nebeškem svojem krasi Drevo božično lesketa, Za vse so to veselja časi, Veselja časi rajskega!
Nad radost to je ni rad6sti, Je v letu celem ni nikar; Da prišel Bog je z visokosti, Veselje diha vsaka stvar.
Vse:
Pravična tvoja je razsodba: Božični dni najlepši so, To časov vseh spričuje zgodba, Veselje ljudstev priča to!
Zatorej Detetu v zahvalo Zap6jmo pesen zdaj na glas, Da nam radost nebeško dalo, Najlepši dalo v zimi 5as!
Vsi pojoe:
B6di hraljen in pozdravljen, Ki prišel si z visočin, Bodi hvaljen, bodi slavljen Vekomaj nam božji Sin !
dr. H. Z