POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
LJUBLJANA, 20. MAJA 1939.
DIN 1-50
LETO I.

jCist <za xcuzvidcito> ji* zabav* J
IZHAJA PO TRIKRAT NA MESEC. NENAROCENIH SLIK IN ROKOPISOV UREDNIŠTVO NE VRAČA IN NE PREVZEMA ZANJE ODGOVORNOSTI. OGLASI - DOGOVOR.
Stava Ljubljana na rentgenu
ZDRAVNIK: »Pljuča »o v redu. ao»j>a Ljubljana* srce deliue pravilno, samo v želodcu je mala narobe
Za vse je dovolj prostora
Naj bo odliKa, rana, žulj, briljant na vsakem prsti, najslabša cunja ko dragulj svoj prostor najde — v krsti.
No, vsak drugače se poti za prostor svoj na soncu, tu, tam kdo kmalu ga dobi, večina šele — h koncu.
Priiateliu v album
Ko ti pod krajem gobezdaš, z besedo vsako se izdaš, odkod in kje si jo pobral. Pomisli, ko bi kdo prišel in ti vse tuje spet odvzel: tedaj ti sebe bi spoznal, ker siromak bi — nag ostal.
Cae in osi
Doslej so ose pikale ljudi, zdaj bol povzročajo osi, a oso potolažiš s sladko hruško, osi pa ne z granato niti s puško. Zdaj res ne vemo, če je na osčh svet boljši — ali na grobeh...
PREROKBA
Do konca maja bodo pakte zavili diplomatje v akte, kdo, kdaj in kje jih bo razvil, to čas nam je v neznanost skril.
Tabo se ffovovi
Z milijardami za mir skrbe Francozi,
zbero jih v šestih urah šest; da se ne zmotimo v prognozi, končajmo rajši to povesti
Poljaki mirno kri imajo, izhod na morje in ponos, in Gdanska, pravijo, ne dajo, ker človek je brez čevljev bos,
'Pomladna tišina
Golovec, Rožnik in Tivoli, povsod se ljubezen predrami, kadar spomladi zažari mlado sonce r opojni omami.
V dveh je hoditi tako lepo, še lepše je v dveh počivati, v samoti, kjer ju ne moti nikdo, se sanjam razkošnim predati.
Besede ko v rosi cvetice delite, nebo čez in čez se razgrinja, v očeh same zvezde vabljivo žare, k ljubezni vsak cvet opominja.
Si/engati v lUan{u
Gorenjska metropola je bila vsa razgibana. Svengali nastopa. Svenga-li razkriva tajne. Sedanjost, preteklost, bodočnost, vse je na dlani.
In srčne zadeve, seveda. Male težave in križi, škandalčki, spletke, ko-
varstva, zaljubljeni parčki, vse se pojasni in vse razvozlja.
Kdor imaš kakšno težavo, stopi k Svengaliju! Nekaj besedi, samo nekaj besedi, pa ti je takoj vse jasno in veš, kako je treba ravnati.
Mlada dama, resolutna, usmerjena v realnost in preizkušena v življenjskem boju, Amaconka življenja, se tudi odloči in gre.
Svengali vljudno sprejme in govori. 0 ljubezni bi rad govoril. Mlade dame zmeraj rade kaj slišijo o ljubezni, resolutna Gorenjka pa:
»Nisem prišla zaradi ljubezni. Kar je bilo, mi je znano, kar morda še So, izvem sproti.c
Svengali gleda, ne more prav ra-mmeti, a dama:
»Za neko dediščino gre,« pojasni dama in pove v glavnih obrisih, kako in kaj. >0 tem bi rada kaj izvedela.«
Svengali gleda, išče stikov, spet gleda, razmišlja in izjavi: »Za dediščino ne čutim nič.« »Hvala!« pravi dama, plača honorar in odide. Zunaj znanka: »Si kaj izvedela?« »Je rekel, da ne čuti nič —« »Hvala Bogu!« »Zakaj?«
»Ker je uganil. Doma te že čaka sporočilo, da je dediščina splavala po vodi.«
Prihodnja številka izide 1. junija v znatno povišani nakladi.
Cb T!Clelnici viimarshega tabora
Sedemdeset let —
Kakršen je tedaj bil, ostal je svet:
pomrlo medtem je le precej resnice,
steptane bile so nekatere pravice,
rojene bilo je obilo laži;
drugače pa res nič posebnega ni.
Po sedmih teh križih pa vendar nebo Slovencem spolnilo je vročo željo: Umrla za nas je premnoga nadloga, a živa ostala je — naša nesloga.
CITATELJEM!
Tej številki smo priložili položnice in prosimo vse one čitatelje, ki smo jim doslej list pošiljali na ogled, da nam nakažejo naročnino.
Kdor naročnine ne more poravnati takoj, naj nam to sporoči, kdor pa si lista ne namerava naročiti, naj to številko vrne, ker bi gi sicer šteli med naročnike.
SAJ ŽE VESTč:
da je Slovencem najljubša pijača čista voda;
da se po Aleksandrovi cesti sprehaja cvet in bogastvo slovenskega naroda;
da so vsi trgovci na Starem trgu presrečni. Odkar tam popravljajo tramvaj in kanalizacijo, trgovcem kar teče v kase; '
da je bila Knafljeva ulica nekoč ena glavnih ulic v Ljubljani, a danes žalibog ni več;
da se je neki bančni ali -iks ravnatelj pritožil, ker so mu od 25.000 din mesečnega dohodka odbili tisoč din;
da brezposelni iz same solidarnosti nobenega člana ne vržejo iz službe in da vsak idiot sam v sebi vidi veleum.
Beg brez dragocenosti
»Vaš blagajnik je včeraj pobegnil, pravijo. Ali je vzel kaj prida s seboj?« »Da, mojo ženo.«
»Torej jo je popihal brez dragocenosti.«
VILMA TOMAŽlC, za izdajateljstvo.
Gospod Mora
Dovolite, da vam predstavimo gospoda Moro. Po vseh znamenjih nam bo namreč usoda še večkrat naklonila srečanje z njim.
Gospod Mora je uradnik, umetnik in filozof, res odličen gospod, ki se prime človeka kakor klop. Ako trčite z njim skupaj na sprehodu, v gostilni ali kavarni, potlej zbogom vaša osebna svoboda. Gospod Mora se zaje v vas kakor omela v drevo. Na dolgo in široko vam govori o rečeh, ki vas čisto nič ne brigajo, in kar žari od veselja, ko vidi, kako se mučeni-ško dolgočasite.
Na kratko povedano: Kar je potepuhu, ali kakor se to uradno pravi: vlačugarju — policijski agent, to in še vse več je dostoj-" nemu državljanu gospod Mora,
Večni ženin
»Tri sto let na skale' sedel —« saj poznate pesem, marsikdo jo je povil že v dehteč povesem.
IVAN ALBREHT, za uredništvo.
ima tudi to, da je povsod pričujoč.
V Tivoli mož hodi stat, s šopkom cvetja čaka in spokorno si želi nežnega koraka.
Koliko je tu deklet, ali zanj nobene, brumno gleda mož na svet, brumno išče žene!
Šopek cvetja v rokah že žene korenine, take, dragi n.oji, so samske bolečine.
Kdor življenja v dveh želi, naj zato ne čaka, da prelije tolšča ga Iz človeka v spaka.
Jftatyažei/a
Kralj Matjaž:
Še hodijo po svetu take spake, ki smo jim včasih rekli — srake? Pastir:
Še, še — in koliko jih je, ki se na tuj račun rede.
Kralj Matjaž: Prav, prav. Le pojdi in poglej — in kdor bo jokal, se mu smej in vsakemu tako povej: Dokler ljudje ostanejo samo drhal, dotlej bo kralj Matjaž nevzdram-
no spal.
BRIZ SKRBI
Zdravnik (v sanatoriju za duševne bolezni): »Tako, gospod Polajnar, zdaj ste popolnoma zdravi in se lahko vrnete k svoji ženi.«
Polajnar: »Brez skrbi, gospod doktor, tako nor pa res nisem več.«
Srečujete ga v Ljubljani, v Kranju, v Celju in Mariboru, po mestih in trgih naše lepe domovine. Niti na kmetih niste varfti pred njim. Ko si najmanj želite, se za-biišči pred vami njegov ofcraz in vas pozdravi omledni, vedno zmagoslavni smeh:
»O, kako me veseli —« In s kislim obrazom tudi sami peveste, kako vas izredno veseli, da imate po dolgem času (morda ga niste videli že dva dni!) zopet srečo zagledati gospoda Moro.
Ondan pa je gospod Mora izginil. In kakor je bil samo mora, 30 ga ljudje vendar pogrešali. Saj poznate tisto o navadi in železni srajci...
Pa gre skupina prijateljev, najožjih tako rekoč, in povpraša doma, kako in kaj. Gospa in gospodične hčerke (gospod Mora je namreč tudi zakonski mož in dru-
MESTO OGLASA
Kdor hoče izvedeti svoje napake, se mora oženiti. Kdor želi, da ga bodo ljudje hvalili, mora umreti.
Nam ni do smrti, zato rajši slišimo kritiko kakor solzavo hvalo. Vse koristne in pametne nasvete bomo upoštevali, v kolikor je to tehnično izvedljivo in v kolikor dopušča zakon.
Tisti, ki misli, da hočemo biti komu v nadlego, izpričuje sam svojo idejno zadrego.
Kdor pa misli, da je brcanje otrok in žaljenje žensk zanj življenjsko veslo, naj kljub vsej domišljavosti izve, da pravimo dostojni ljudje vsej taki kasti neostesano — teslo.
OB GOLARJEVI 60 LETNICI
Šest križev? E, saj niso križi, je le šest vencev samih rož, ki jih je v »Rožni grm« združil poet, slovenske grude mož.
»Poletno klasje« in »Rošlinko« pa »Dve nevesti« nam je dal in še v goricah ljutomerskih je zvest gorenjski fant ostal.
No, res, patrona Florijana tam malo laglje oskrbi, saj kapljica celo ognjene prežene in zatre skrbi.
In vila naše rodne grude ie vedno rada ga ima, zato pa v novem sedmem križu naj mnogo biserov mu da!
In kar prejel bo, vse poklonil s smehljajem narodu bo v dar saj zemlji, narodu in sebi ostane vedno zvest — Golar!
PISMO iz. HwtacsUiU AU*
Lub moj ledje!
Una rajže, ka sm Vam pisu, ka-ku je pr nas in kako nam gre, se m' je blez an mal zaletel. Neč na stri. Ba že pačas. Sej atrok, ka na svet pagleda, tud še na zna prou gavort. Sam vekat zna, gavort se
pa šele pol navad.
Ta star ledje sa prajl, de ba ta-kat huadu, ka ba tak jen tak. An cejt sma čakal, zdej pa mislema, de je že tak. Če ne pr nas, pa drglih, tu je vse an.
Prajje, de je Buoh zadremu. Jest prou za prou tega ne vrjamem. Buoh je bel brihtn kukr ledje, za-tu nem je pa štrena zmejšu. Ka misleje, da baje lih naglihal, rata pa tojk vozlu, de se tud hudič na
zastop na tu. Zdej pa bejž jen ih razmežljaj! Kado ih pa zna?
Akramejnt! Včas sma djal, da je s fronki težava, ka sma arie plačval. Zdej ih plačujemo pa na dve strani, pa je kar prou. Včas si lohk šou na soje niva, kadar te je lešt perjeu. Ce si češ zdej kej tac-, ga prvašt, greš pa ričet.jest. Včas si lohk pil jepavca, pa s' ga tud lohk plaču. Zdej pa še za ta prekleta salamurja nimaš souda.
Vite, pa tu še ni ta riar huj. Huadu je tu, ka si včas lohk jen žihar delu, zdej pa na morš, ka prajje, de dela ni.
Zlod vandar, dela ni, bajte sa pa vse padrte jen pa cestah huo-diš kukr de b' šou na ta zaablu-blena buojžja pot.
Akramejnt, tu m' pa na gre v glava! Kaku je tu, de b' se ta reč na dala naglihat, ka se še kriv cvek lohk paravna?
Ce me bate ti paslušet, barn že kera druga rajže več pavedu. Za douns nej ba pa dost, de na bate huadi na me.
Vas prou lep pazdraule
Srebutou Pepe
z Bascajgha griča.
V menjalnici
Tršat kmet (stopi v menjalnico): »Saj sem prišel prav, ali ne?«
Uradnik: »Bi radi kaj zamenjali? Lire, dolarje —«
Kmet (naglo): »Nak, nak! Samo svojo staro, ki jih ima letos petdeset na grbi, bi zamenjal za dve po pet in dvajset.«
E=S=
žinski oče) sprejmejo odposlanstvo, toda samo:
»Pst, pst, prav natihoma, prosim'«
»Ali je gospod bolan?«
Gospa blaženo odkima in pripomni:
»Piše.«
»Tako? Kaj pa?«
»Roman.«
Strmenje, začudenje, v slovarju manjka izrazov: prijatelji so obstali kakor okameneli. In ko so si opomogli, je šlo od ust do ust:
»Roman, najboljši in edini res slovenski roman nam nastaja. Sredi vsega nemira, ki pretresa svet, sredi rožljanja in ropota je gospod Mora zlezel vase, se je zaprl v tišino in piše roman! Blagor ti, narod slovenski!«
In slovenske literarne generacije, prva, druga, tretja, četrta, peta
in tudi tista, ki je še ni, so medle-le v bledi zavisti. Kritiki so se pripravljali na ostrino, po uredništvih je vršelo in šumelo — prava kulturna mobilizacija proti napadom iz neznanih višin!
Tako so minevali tedni, meseci, nemara je preteklo pol leta in še kaj čez, preden se je gospod Mora zopet pokazal na svetlo. In prijatelji, tisti najožji, ki so upali, da jim novi nesmrtnik vsaj z dalrna-tincem namoči izsušena grla, kakor mravlje okrog njega:
»Častitam! Sem že slišal! Nikar ne bodi tako skromen. Ali smemo vedeti vsaj naslov tvojega najnovejšega dela? Menda niti ne slutiš, kako nestrpno ga pričakuje ves slovenski kulturni svet?«
Gospod Mora jih ni povabil v nobeno klet, niti slatine jim ni privoščil, ampak je samo odpel
rejeno aktovko in izvlekel iz nje zajetno skladalnico popisanega papirja. Na vrhu se je bliščal tale napis:
ZGODOVINA STATISTIKE OD KRAVJE DOLINE DO KURJE VASI
Gospod Mora se je zmagovito nasmehnil, prijatelji so odrevene-li. Še neobjavljena statistika ljubljanskih birtov pa pravi, da se je tisto noč v Ljubljani iztočilo tolike vina, kolikor ne niti v času slavnega kongresa in obiska treh cesarjev.
Beseda in resnica
Naprej zastava... in tak dalje. Do kod in kam, nihče ne ve. A tisti, ki najbolj kriče, nikoli sebi ne žele, da bi jim drugi peli: »Pal je...«
PRIVEDEZEVAEKI
Ti prvi — srce, drugi — križ, a tretji — pik, vse bi po sreči gladko šlo lahko, ko v glavah ne bilo bi toliko razlik, da vam celo globoko v žepe segajo.
Razlike te, kdo naj jih vse pozna, nemara majhne so, morda celo velike, na kartah as pa vedno — as velja, čeprav jih ločijo različne — slike.
V zvezdah je pisano, da moti vas hudič. Ko se zjasni in če vam luč zasveti, (za danes to in drugega prav nič) kot v raju vam lahko na svetu bo živeti.
Popuščajoča Rusija
V pogajanjih z Anglijo je Rusija popustila, vedo povedati poročila. Zato je Stalin odložil obleko prole-tarca in začel nositi cilinder. Kljub temu vedo povedati, da je še vedno ostal Stalin.
Napis na plošči
Veliko obljubiti in nič, prav nič
dati,
tako rode se špekulantom časi
zlati;
ko pa spet vrč razpade v glino, spozna strmeči svet — praznino.
Krpelj.
Pri čarovniku na velesejmu
»Ali ste vi tisti čarovnik, ki svojo ženo žaga na dvoje?« »Kaj pa želite?« »Naročilo bi imel za vas.«
Znamenje bodočnosti
Oče (svarilno): >Ali veš, sinko, kaj .postanejo v poznejših letih ljudje, ki že v mladosti lažejo?« Sinko: »Vem: trgovski potniki.«
Iz dekliškega dnevnika
... Zakon je lep že zaradi tega, ker se v njem greh spremeni v prijetno dolžnost.
Halo, halo, velesejem!
Drugi vlivajo kanone, mi gradimo paviljone, drugi se za mir boje, nam ga polno je srce.
Z juga, severa, zapada ' k nam prihaja v goste rada narodov družina vsa, da pokaže nam, kaj zna.
Velesejem naš odlično dela vsa razkaže lično, kdor kaj videti želi tjakaj sam naj prihiti.
Tam Angleži, Nemci, Španci' in Francozi, naši znanci, Lah in Čeh in Srb, Hrvat vsem poslovni res bo brat.
Tretji junij — otvoritev in ogled in poklonitev, a zvečer na tisto stran, kjer se v litrih sveti dan.
Emancipiranke
(Sulražetke)
Javno zborovanje — polna dvorana nežnega spola. Gluh mir, kakor v prazni »škatli« (saj veš, kako).
Med nežno svojat se je vtihotapil neki moški, in sicer z vso pravico, ker ne nosi hlač on, ampak njegova žena. Na govorniški oder stopi ognjevita hči levega rebra Adamovega gdč. M. G. iz orkana nežnih besedic pljuskajo kapljice biserov, polne nežnosti...
»Kaj bi počel ubogi moški brez nas žensk? — Nič!... Kaj bi kuhal moški brez nas žensk? — Nič! Kje bi bil danes moški brez žensk? Kje, prosim Vas, drage tovarišice! Kje, kje, prosim Vas?«
Tišina.
Moški glas: »Se vedno v raju, prosim Vas!«
Ha i/as - <za :
Kadar gre za volilni glas, '
bi vsak imel rad našo vas,
ko pa dobrote se dele,
na vas pozabljajo glave.
Nemogoče
»Cemu si pustila, da te je poljubil onile Lah? Ali ga nisi znala odkloniti?«
»Je bilo nemogoče.«
»Kako to?«
»Ker ne znam laško.«
Krivica
Potepuh (ki ga je gostilničar zaradi ušivosti postavil na cesto): >Ta-t ka krivica! Kmetje imajo lahko krave, ovce, konje, kure in praseta, meni pa ta zlodej niti uši ne privošči!«
MOJE NI B'LO
Od
ure
do
ure
Pomladni dih budi naravo, vse klije, cvete, zeleni, celo gospod Samur sanjavo življenja novega želi.
Gospod Samur tja v čase gleda, ki so bili in so odšli. Bilo je prelepo, seveda... Gospod v spominih se poti.
To brhka so bila dekleta: Anita, Mary, Julija, da bil deležen je njih cveta, igral je često kulija.
A kje so že vsi tisti časi! Gospod Samur ostal je sam, odšla s pomladnimi so glasi dekleta brhka vsa drugam.
Gospod Samur solze pretaka, samo dolg nos mu je ostal — Za vraga, kaj res štorklja čaka? Gospod Samur bi rad zaspal.
In vendar kliče hrepenenje: »Ci-ci, ci-ci, pomlad dehti —« Res, prenorčavo je življenje — gospod Samur miru želi.
Pretehtal v miru in presodil bo ceno svojih mladih dni — in z Bogom, s svetom se pogodil za mirno zarjo starosti.
In kar nekoč v objestnih šalah je lahkomiselno jemal, bo tamkaj na ljubljanskih Žalah poslednji ljubi — Zemlji dal.
Res, vsaka ura kaj velja, samo tortura ne, in mnoga se prodati da, tonzura pa še ne.
Vsi birmanci si ur žele, vendar cenzure ne, a botrčki resnično se prezlih babur boje.
In kadar akademik se pripravlja na klavzuro, v tesnobi mu drhti srce prenekatero uro.
Pač boljše je študentu spet, ko gre na plesno uro, da v pestrem vrvežu deklet opravi srčno kuro.
Če se možiček zakasni, reko mu pijandura, a ženska mu jo prisoli: »To 'maš pa za pokura!«
DISKRETNO VPRAŠANJE
Kdo si želi resnega poznanstva z gospodično v zrelih letih, izvrstno gospodinjo, vedre narave in sončnega značaja. — Samo resno mišljene ponudbe naj pošljejo starejši drž. uradniki ali upokojenci pod šifro »Upajoča pomlad 35« na upravo lista.
IZ VODIŠKEGA KOTA
Nekdaj smo imeli Johanco, ki je proslavila Vodice in okolico kakor še nihče pred njo.
Zdaj imamo druge zanimivosti.
PRVA
Po naših vaseh rastejo stavbe. Zida jih zidar, ki se je učil te obrti v hlevu pri kravah, konjih, volih in prasetih. Pravijo, da poj-de v kratkem na turnejo kakor nekoč Martin Krpan. Ker mu manjka soli, bo malti primešal kravjeka, pa bodo njegove stavbe neporušljive.
DRUGA
Zapovedi je na svetu veliko, vseh pa človek nikoli ne pozna. V Vodicah zdaj poznamo tele tri:
1.	Če koga omami vihar kozar-čevskega navdušenja, da v gozdu zaspi, ga pusti mirno spati.
2.	Če srečas na cesti ležečo sabljo, jo pusti mirno ležati.
3. Če prvih dveh zapovedi ne spolnjuješ, hvaležno sprejmi za pokoro klofute.
UGANKARJEM
Ker so mnogi čitatelji, ki prve številke niso prejeli, zaradi ugank naknadno naročili tudi to, je uprava odložila razdelitev ugank do 4. številke (1. junija). Nagrajenci prejmejo likratu s 4. številko tudi prisojene nagrade. V 4. številki CIK-CAKA bodo razpisane nove nagrade za novo se-i.jO ugank.
Zadnji rok, do katerega mora prejeti uprava rešitve ugank iz 1. številke, je 27. maja. Ugankarji, ki bi nam poslali rešitve po tem dnevu, ne bi tokrat več mogli priti v poštev za prisojo nagrad.
Svoji k svojim — ni geslo sleparjev. Kje pa?
Vremensko p©r©č*7©
Grmenje je ponehalo, vendar še prevladuje oblačnost. Za točo je zmanjkalo denarja, za ples potrebne energije.
Strele, ki so švigale, niso doslej povzročile nobenih novih požarov. Bile so sicer srdite, a vendar samo govorjene.
PROFESORSKA
Gospod profesor Čandek odhaja iz kavarne Emone ter pljune natakarju v dlan, dinar pa vrže v pljuvalnik.
Škotska
Mk'Hlson (Mkilsn) popravlja na strehi žleb, pa se mu zavrti v glavi in pade. Ko leti mimo kuhinjskega okna svojega stanovanja, zakriči ženi: »Zame nič kosila!«
Zagreb — Beograd
»Kako je kaj?« — Tako, tako..,
»Je menda malo obtičalo?«
—	No, morda ni tako hudo.
»In upate, da bo res šlo?«
—	No, no, če ne, pri starem bo ostalo.
DOPISNIKOM
Osebnih napadov ne priobčuje-mo, ker nočemo delati zdražbe, ampak le z dobro voljo pomagati vsem in vsakomur iz teh težkih časov. Smeh je pol zdravja, pravijo zdravniki. Po tem navodilu se ravnajte, pa bodo vsi dopisi lahko objavljeni.
Idiia na JlažhiUu,
rožice cveto, ptički žvrgole, zemlja puhti... Krasni maj! Res lep, prelep je ta svet —«
Drugi: »... in kroginkrog nikjer nobenega žandarja!«
Prvi dve številki »CIK-CAKA« smo nekaterim poslali na ogled. Prosimo, da opozore na list, ki bo skušal biti vsestransko zanimiv, tudi svoje znance in prijatelje.
Kdor se ne misli naročiti na list, naj ga odstopi znancu, o katerem sodi, da bi se utegnil zanj zanimati.
Kdor nam pridobi vsaj pet novih naročnikov, dobiva za to naš list brezplačno vse dotlej, dokler ti naročniki ostanejo naročeni na »CIK-CAK«.
Vse naročnike in čitatelje opozarjamo na nagrade, razpisane v današnji številki.
Uprava »CIK-CAKA«, LJubljana, Sv. Petra nasip 53.
Pogozdovanje Krasa
K nečakinji Lenki, ki se je šele pred dobrim letom poročila, pride teta Klara z možem na obisk.
»To je drevesce, ki ga je moj mož zasadil v spomin na najin prvi prepir,« ponosno razlaga mlada žena gostoma na vrtu, teta pa možu:
»Joj, Tone, ko bi ti tako počastil vsak najin prepir, bi bil lahko že ves Kras pogozdenk
ZA SPOMIN Kdor rad pogosto laže, reko, da se boji blamaže; pri tem pa glavni vir blamaž je in ostane vedno — laž,
IMETI LJUBE TRI Imeti ljubico, je lahka stvar, imeti dve, je že težava, imeti tri, je več ko stava: Tri namreč so že kakor slava. Ne veš, katera ti je prava, katera žepu in še srcu je na kvar.
Priporoča se restavracija
MARTIN BUJAS (hotel LIoya),
Ljubljana, Sv. Petra cesta. Udoben salon — Krasen senčnat vrt — Izborna vina — Vedno sveža topla in mrzla jedila po zmernih cenah — Pridite in se prepričajte!
KAM
Slavni letalec polkovnik Lind-bergh postane ameriški minister za letalstvo.
Marsikje se zato s skrbjo vprašujejo, kdaj in kam bo začela Amerika leteti.
Tovarištvo
Prvi: »Prosim Vas, gospa — že tri dni nisem imel gorke žlice v želodcu — nekaj kruha.«
Gospa: »Vzemite, ubogi revež, ti dve ribil Moj mož, zbornični ravnatelj, se še ni vrnil s službenega potovanja.«
Drugi: »Ha, ribe si celo dobil?«
Pa si tovariško delita.
Drugi: »Veš kaj, to pa ni lepo od tebe. Ako bi .meni gospa dala ribi, bi si obdržal zase — manjšo.<4
Prvi: »Kaj se pa repenčiš, lakota, ali ti nisem odstopil manjše?!«
NAROČAJTE IN ČITAJTE
Gostilna pri »LOVCU«, Ljubljana
vogal
Bleiweisove ceste in Ceste 20. oktobra.
Odlična postrežba — Brezkonku-renčna kakovost pijač in jedil « Času ustrezajoče solidne cene.
CIK-CAKOVA POSTA
Gdčna Milka, D.: Brezov sok kodra lase, možganov ne more nakodrati. Če imate kurje, vživaj-te dosti teletine. Nemara bo pomagalo. Pa se oglasite čez pol leta in poročajte o uspehu.
G. I. R., Hoče: Zakaj je Prešeren napisal besede »Največ sveta otrokom sliši Slave«?
Zato, ker je gledal in videl dlje kakor mi.
Športnik, Šiška: Če je dobro ali slabo znamenje, ko smo v zadnji športni nedelji v Beogradu zmagali Angleže z 2:1, se bo šele pokazalo. Naši športniki so svojo nalogo opravili odlično; ako jo bodo v danem primeru enako tudi angleški finančniki, bomo lahko vsi skupaj življenje smatrali za koristen in zabaven — šport.
Fides, Logatec: Storite to, kar vam narekujeta pamet in srce. Prve besede so bile materine. Tega ne pozabite. Preden se odločite za življenjski korak s tujcem, pa vsekakor premislite, kako bi Vam bilo pri srcu, ko bi Vas ne-koč Vaš lastni otrok ne smel nagovoriti z besedo, ki je bila Vaši materi najbolj sveta.
Nevesta, Ziri: V vprašanjih zvestobe ne moremo biti razsodniki, svetujemo pa, da malega ovinka Vašega izvoljenca ne jemljete pretragično. Življenje namreč ne gre navadno nikoli v premi črti, ampak zmeraj malo cikcak. Zraven tega si izprašajte vest, če ste čisto brez napak. In če vam bo ob tem pri srcu malo »mis«, boste spoznali, da je vse na svetu samo — kompromis.
Zahtevajte »CIT	po vseh
brivnicah, restaviu^^a in kavarnah.
CIK-CAK PIŠE
Puf, pleša in laž in vlačuga, vse to le četvorna je kuga! Ce nočeš verjeti, v zrcalu resnice, ti moj domišljavi in puhli amice, poglej srčne revščine bedni obraz, pa koj boš spoznal, kdo si Ti in
kdo jaz.
Krpelj.
Na ulici
»Zanašam se na tvoj socialni čut in vem, da ne boš prijatelju odrekel 100 dinarjev.«
»Nikakor ne! Celo 200 dinarjev rad dam prijatelju, ko bi le katerega imel.«
ZBIRKE STARIH ZNAMK
kupim. — Obširne, po možnosti detajlirane ponudbe pošljite pod šifro »Filatelija« na upravo lista.
SNUBITEV
Dekle na razpotju: y>Kam drži na desno cesta, kam na levo pelje pot —«
TEMELJITA RAZLAGA
»Kaj je ,deficit'?«
»Vse, kar človeku ostane, ko nima ne denarja ne kredita več.«
Na policiji
»Gospod stražnik, moja tašča se je obesila!«
»In ste brž prerezali vrv?«
»Kako, ko pa je bila ženska še živa!«
ZNAKI
»Kaj pa pomeni tisti znak, ki ga imate V gumbnici?«
»Veste, to je znak tistih, ki so proti nošenju vsakega znaka.«
Kaj je to: Dve muhi na en mah? Če greš na Kofce in ti spodrsne, da padeš z delom telesa v en kravjek, z obrazom pa čofneš y drugega,
Sklanjatev
Jaz imam avto, Ti ga nimaš, on pride pod avto!
TOMBOLSKA
Gospa Agata: »Ali je res tvoj mož zadnjič zadel na tomboli prašiča? Kako ste • ga kaj spravili domov?«
Gospa Mina: »Dosti laglje ko moža.«
O pomladnem jutru
Šolska naloga na liceju: »Lepota pomladanskega jutra.« Branka piše: ...in ko zjutraj ob prvih sončnih žarkih skočim iz tople posteljice in odprem vrata na balkon, še vsa razkuštrana, in .., ali ni to nekaj lepega!?
Srb pride na Dunaj: »Bogami, hozen-tregerje potrebujem! Vraga, kako se to teče po šVjibski?« Is stopi v trgovino.
Po sili zvezdoslovec
»Veš, včeraj sem odkril tri nove zvezde.«
»Od kdaj pa si ti zvezdoslovec?« »Zadel sem z bučo ob vogal, pa so se mi kar tri posvetile.«
Razlike med kmetom in kmeskim voditeljem ni. Oba imata vile. Kmet gnoj--ne, voditelj pa — lepo zidano.
Udoto-sport
No, pa recite, če ni res,
da prav povsod je ženska vmes,
v ljubezni in v politiki,
pri hvali in pri kritiki,
pri športu pa še prav močno.
Naj vam povem, kako je to,
V	nedeljo (morda veste to, pri moto dirkah je bilo)
se zbral je tamkaj pestri svet, vmes dosti žen, preveč deklet: prvaka iščejo oči, ki našo čast naj rešil bi.
Motorji jadrno brne, oči zvedavo se iskre: Bo prvi ŠIŠKA, UROlC? Vprašanje je ko oster bič. In dame, damice drhte na progo sklanjajo glave.
Kako kaj ŠIŠKI se godi? Zanj več ko tisoč src drhti. A glejte, spet je ženska vmes, vsa polna blaženih čudes, in ko z nožico cepeta, na progo čeveljček svoj da.
V	trenutku ŠIŠKA pridrvi, gorje se čeveljčku zgodi, cvileče vrisne ženski glas, a ŠIŠKA izgubi svoj čas, nato klobuček damski spet, prikrajša čvrsti mu zalet.
Zdaj veste vsi, kako je to, če srce bije premočno; zato'preljube naše dame, nikar se ne jezite name: Na dirke hodite bose, odkrite, a ne brez glave!
V	ostalem vse je gladko šlo, nikjer krvi ni nič bilo,
vmes dirkal je premnog gospod, ko da se vozi na sprehod ... Za te le to: Kdor dirkati ne zna, ostane drugič naj doma!
Cik-Cak
izhaja po trikrat na mesec. — četrtletna naročnina (za 9 Številk) je din 12. — Cik-Cak iidaja Vilma Tomažič. — Za uredništvo odgovarja Ivan Albreht, oba v Ljubljani. — Tiska tiskarna Merkur 4. d. v Ljubljani (aJeu i>£ed£t£V&& O, UlMek),