naša komuna GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK LBTO V. LJUBLJANA, JAM ARJA 1965 ŠTEVILKA 1 AKRILA LETOS BODO PONOVNE VOLITVE V OBL INSKO IN REPUBLIŠKO SKUPŠČINO IN NJUNE ORGANE Javno predlaganje možnih kandidatov za skupščine VOLILNA KOMISIJA PRI OBČINSKEM ODBORU SZDL LJUBLJANA-VIC-RUDNIK SE JE ODLOMILA, DA POVABI OBČANE K JAVNEMU SODELOVANJU PRI IZBIRI MOŽNIH KANDIDATOV ZA NOVE SKUPŠČINE. PO PRVEM IZBORU, KO BODO TOREJ ZNANI PREDLOGI Z\ ODBORNIKE IN POSLANCE, SE BOMO O NJIH JAVNO IN TEMELJITO POSVETOVALI NA VOLILNIH ZBORIH OBČANOV TER NA PODLAGI TEGA ODLOČALI O KONČNIH KANDIDATIH. Neuravnoteženost razprav Volilna komisija jc mnenja, da dosledno realiziramo ustavno določilo o rotaciji. To pomeni, da pri sedanjih volitvah dosežemo zamenjavo polovice odbornikov občinske skup-aoinc in republiških poslancev, ki jim poteče dvoletni volilni mandat. Zve-anili poslancev na našem območju pri letošnjih volitvah ne bomo volili. Z dosledno uveljavitvijo načela iamenjave ljudi v naših predstavni-akih telesih bo omogočeno, da v njih ••deluje čedalje več občanov. Ko se odločamo za predloge, pa moramo seveda upoštevati zahtevne ■aloge, ki so |>ostavljcnc pred odbornike i« poslance pri delu v skupščinah. Delno lahko razberete to žc iz orisa in iz nekaterih nakazanih pomanjkljivosti iz dosedanjega dela skupščine občine. Z drugimi besedami povedano, pomeni, da je treba pri predlogih upoštevati njihove delovne in moralne kvalitete, sjiosobnosti in odgovornost pri reševanju družbeno gospo-darskih in drugih problemov, o katerih razpravljajo in odločajo skupščine. Važen je tudi družbeni ugled in dosedanja družbena aktivnost v javnosti in podobno. Posebej je važno, da upoštevamo pri predlogih zlasti tudi žene in mladino. V sedanji strukturi skupščin je bilo žena in mladine premalo. Lepi Občinska skupščina je zabeležila v lem mandatnem obdobju prav lep napredek, predvsem je uspela v pr«- Uredništvo Naše komune se je odločilo, da v tej številki časopisa oriše nekatere najvažnejše uspehe in pomanjkljivosti naše skupščine. Ta oris naj bi služil za nekakšno merilo pri odločitvi, katerega kandidata bomo predlagali. Javno izbiranje kandidatov za nove skupščine in njihove organe pomeni, da ima vsak občan — volilec možnost javno predlagati za skupščinske odbornike in poslance tiste tovariše, za katere meni, da hi najbolj ustrezali skupščinskim nalogam. uspehi cejšnji meri uresničiti težnjo za kompleksnejšim razvojem vseh področij, kjer v skladu s splošno politiko izstopajo zlasti družbene službo. Prav tako se je pomembno dvignila kvaliteta razprav, kur se kaže med drugim tudi v tem, da je pogosto razpravljala o ključnih, med seboj povezanih problemih, ki sc nanašajo na nadaljnji razvoj komune. V tem, ko jc bila skupščina usmerjena na reševanje ključnih vprašanj, pa so sveti izvajali njeno politiko. Kljub temu, da so se materiali za skupščino pomembno izboljšali, le-ta še vedno nima na razpolago gradiva, ki bi bilo napisano v več variantah. Poglobljeno delo skupščine in njena dokajšnja orientacija na razvoj družbenih služb se kaže v precejšnji meri tudi pri izgradnji šol in telovadnic, razen tega pa je vplivala tudi na hitrejšo urbanizacijo občine, obravnavala in sprejemala predloge za zazidavo sosesk, reševala zadeve v zvezi s komunalnim urejanjem, go-sjiodarskimi organizacijami, zdravstvom, kulturo, športom in podobno. Naj navedemo nekatero objekte samo v Ljubljani, ki so bili urejeni v obdobju od leta 1963 do 1964: dograditev Zdravstvenega doma na Rudniku, gradnja telovadnice v Trnovem, na šoli Oskar Kovačič, na Vrhovcih, izdelava dokumentacije za Glasbeno šolo, dela na Osti IX., na cesti na Brdo, na Rutarjevi cesti, Bobcnčkovi, Oražmovi, Postojnski in Jadranski, investicijsko vzdrževanje na Jamovi in Gerbičevi cesti, nn O-sti na Rožnik, gradnja zbirnega kanala n-7 itd., itd. Skupščina jc samo v obdobju od 3. M. do 14. IX. 1964 sklicala 24 ločenih in l!i skupnih sej, na katerih je obravnavala 237 zadev ali povprečno 10,8 zadev na eni seji. Zal, doslej ni podrobneje obravnavala svojega delovnega programa, ampak je bolj nakazovala potrebo po obravnavanju problemov. Zanimiv je tudi okviren pregled razprav, ki jih jc imela skupščina v tem obdobju. 'Po nam hkrati kaže na neuravnoteženost skupščinskih razpravi. Odborniki so največkrat razpravljali o urbanizmu, komunalnih in stanovanjskih za de vdih (210-krat), zatem o financah in proračunu (156-krat), o gospodarstvu (139-krat), najmanjkrat pa o notranjih zadevah (7-krat), socialnem varstvu in tvorcih (18-krat), kulturi, prosveti in telesni kulturi (19-krat) in zdravstvu 45- krat'. Kljub verjetno |M>gosto objektivnim razlogom za taka nesorazmerja, pa kaže pri aprilskih volitvah vendarle misliti na take kandidate, ki lil V' večji meri zastopali stališča in interese doslej zanemarjenih področij, zlasti dela družbenih služb. V letu 1964 je imela skupščina prenapete dnevne rede. Na cn sestanek, ki je trajal povprečno 4 ure, je prišlo povprečno približno enajst točk, to je povprečno 20 minut za eno točko. Zbor delovnih skupnosti v sedanji dveletni mandatni dobi ni bil dovolj aktiven. Med drugim sc odpira vprašanje, zakaj na primer ta zbor ni samostojno obravnaval določenih problemov s področja gosjiodarskega razvoja občine in problemov gospodarjenja gospodarskih organizacij itd. Dejstvo, da sc je v tem času včasih javljalo k razpravi o določenem problemu tudi do 20 odbornikov (skujmo so se javili k razpravi 947-krat), kaže na dokaj razgibano od-borniško delo v skujvščini, čeprav lahko ugotovimo, da se nekateri odborniki kljub temu v vsej mandatni dobi niso javili k besedi domala niti enkrat. Zelo ilustrativen primer je razviden iz sicer suhega statističnega poročila, da je eden izmed odbornikov dvignil roko 70-krat, drugi pa se je oglasil le 2-krat. Istočasno pa v zvezi z relacijo skupščina — delovna organizacija in pa obratno velja ojvozoriti na to, da odborniki tega zbora niso imeli preveč dobrih stikov z delovnimi organizacijami. Poleg tega je jirav, da bi sedaj, ko ocenjujemo delo skupščine in ko se pripravljamo na volitve, pogledali, kako jc bilo s priporočili, ki jih jo -kupščina naslovila na delovne organizacije. S temi jc seveda želela opozoriti na nekatere važne jiroblc- Rok oddaje 3 DNI po prejemu ankete PREDLOG za možnega občinskega skupščinskega odbornika Ime in priimek ......................... stanovanje ........:.................... zakaj ga predlagate .................... PREDLOG za možnega republiškega poslanca Ime in priimek .................. Btaaiovamje....................... zakaj ga predlagate .............. Druge pripombe VOLILNA KOMISIJA OBČINSKI ODBOR SZDL LJUBLJANA-VIC-UUDNIK Okvirček izrežite in izpolnjenega oddajte na krajevno skupnost ali pa /C J naravnost volilni komisiji pri občinskem odboru SZDL, Ljubljana, Trg MDB 7, soba 13. fe; - pu o , 7 a Premalo in preveč govornikov me s področja gospodarjenja, kadrov itd. Analiza, ki je bila narejena glede dela skujiščine in tudi razprava o njej ni prinesla zanesljivih ugotovitev o tem, kakšen je bil dejanski odziv in vpliv priporočil glede reševanja omenjenih vprašanj v delovnih organizacijah. V bodoče Ijo potrebna prav gotovo trdnejša orientacija v ustvarjanju neposrednih živih medsebojnih stikov med skupščino kot najvišjim družbeno samoupravnim organizmom v občini in samoupravnimi organi v gospodarstvu iu družbenih službah. Bržda bi bil tak način medsebojnega usklajevanja odnosov učinkovitejši, kot pa da se opiramo pretežno nu priporočila. Zaradi tega bi bilo jki trebno, da razjiravc v delovnih kolektivih obdelajo to vprašanje iu da jirispcvnjo k izboljšavi ted odnosov. Iz tega si lahko ustvarimo jvrecej jasno jsidolki, kako so zastopali stališča svojih volilcev, tistih, ki so jim zaupali mesto v občinski skupščini in zagovarjanje njihovih stališč in interesov. Razen tega pa jc na delo skupščine v pomembni meri negativno vjilival tudi tisti del odbornikov, ki se iz takih ali drugačnih razlogov ni udeleževal sej. Udeležba na skujišči-nuh se je sukala okrog 70o/o. Nadaljevanje na 2. vrani RAZLOGI. DA NEKATERE DELOVNE ORGANIZACIJE NIMAJO STIKA Z OBČINSKO SKUPŠČINO Osamljeni kolektivi '/a' <11 ji* ugotavljamo, olilično zrelostjo sposobni svoje naloge izvršiti v redu. S temi kritičnimi mislimi pa še zdaleč ne mislimo rušiti tistega velikega dela, ki so ga izvršili aktivni člani svetov in skupščine. Dejstvo je namreč, da so med to ’ mandatno dol«) samo do oktobra na svojih sejah obravnavali problematiko o več kot 600 zadevah in je bilo od tega predloženo na skupščini Verjetno pa za tako stanje niso odgovorne le delovne organizacije in odborniki, am|>ak tudi skupščina, ki ni usmerjena toliko h gos|Jodarskim organizacijam in njihovi problematiki kot k drugim problemom. udeležencev ne morejo marsikdaj „prevpiti“ glasov skupščinskih odbornikov. Potem, ko enkrat ne uspemo, začnemo obupavati in nemalokrat slišimo mnenje: ..Saj nič ne pomaga — na vsakem zboru volivcev smo govorili o problemu, pa ni nič zaleglo". V času od 6. do 27. decembra so l»ile v naši občini letne konference krajevnih organizacij SZDL. Te so v večmi krajevnih organizacij pokazale precejšen napredek. Tako udeležba predvsem na območjih izven mesta kakor tudi razprave na konferencah so pokazale, da se občani vse bolj zavedajo, da je Socialistična zveza pomembna tribunu za oblikovanje njihovih mnenj, stališč in predlogov, ki naj prispevajo k pravilnemu urejanju družbeno-poli-tičnih in gospodarskih problemov v komuni. Vrsta vprašanj, ki so jih člani SZDL obravnavali na konferencah krajevnih organizacij, kaže na vse večji interes občanov za skladen razvoj področij družbeno-političnega in gospodarskega življenja v komuni. Na konferencah so občani razpravljali predvsem o delu in nalogah krajevnih organizacij SZDL. o nadaljnjem razvoju kmetij tva — predvsem o kooperaciji med zasebnimi kmetovalci in kmetijskimi zadrugami, o delovanju krajevnih skupnosti in komunalnih vprašanjih, o vprašanju družbenih služb — predvsem pa o Kako so delali sveti in komisije? 152 zadev, medtem ko so sami reševali 438 zadev. Razen svetov je skupščina imenovala še več kot 30 komisij, ki pa so predstavljale bolj formalno institucijo, kot pa aktiven činitelj pri uresničevanju občinske politike. Z novimi kandidati, katerih predloge boste sporočili na tem lističu, ujtamo, sc bo spremenil položaj tudi tu. Premalo govorimo o skladih V številnih razpravah na zborih volivcev je pogosto postavljeno tudi vprašanje skladov (stanovanjskega, komunalnega, cestnega, šolskega, za preživninsko varstvo kmetov itd.), saj so občani iz razumljivih razlogov prav tu zelo pogosto občutljivi. Po predračunu za leto 1964 so razpolagali skladi z več kot 3,5 milijardami dinarjev, vsa proračunska sredstva skupščine pa so razpolagala le s 974,4 milijona dinarjev. Analiza razprav na skupščini pa kaže, da je bila večina razprav usmerjena bolj na proračunska sredstvu kot na razprave o skladih, katerih sredstva pa so pomembno večja kot proračunska. Zbor volivcev je naša tribuna in prek nje se pogovarjamo z občinsko in republiško ter zvezno skupščino. Po drugi strani pa lahko včasih, deloma tudi zaradi slabe udeležbe, na zboru volivcev, ugotavljamo nepravilen odnos skupščine do te inštitucije. Takrat, ko želi skupščina na vsak način uveljaviti kak sklep, se sklicuje na razprave in na sklepe zborov volivcev. Ko pa meni, da kakšna stvar ni v skladu z njeno politiko, pa odborniki „ugotove“, da sc je težko sklicevati na zbor volivcev, ki tako in tako ni bil sklepčen. Vprašanje pa je tudi, če lahko odbornik, ki nima stika z volivci in s člani delovne skupnosti, ne pozna njihovih stališč ne vpliva na slabšo razgibanost na terenu in v delovnih organizacijah. Torej gre za to, da predlagate tiste tovariše, za katere mislite, da bi bili najbolj sposobni reševati tekočo aktualno problematiko komune, zlasti pa vprašanja družbenih služb (šolstvo, otroško varstvo, komuunalno dejavnost, zdravstvo, socialno skrbstvo in podobno). Sedanja struktura odbornikov je bila pri zadnjih volitvah v skupščine v grobih obrisih izdelana v naprej. Pri sedanjem javnem predlaganju kandidatov pa sc bodo morali vsi kriteriji o predlaganih kandidatih izoblikovati v soočenju nalog in dela skupščine v prihodnje. Posnetek iz podjetja KIP na Opekarski cesti, kjer jr bila zaradi številnSi nepravilnosti v delu uprave uvedena prisilna uprava — Upamo, da sc bo !s prizadevanjem vsega kolektiva situacija kmalu izboljšala in bo podjetje normalno zaživelo JAVNO PREDLAGANJE MOŽNIH KANDIDATOV ZA SKUPŠČINO Javno boš predlagal tudi ti! šolstvu in zdravstvu. Konference eo obravnavale tudi dosedanje delo krajevnih odborov SZDL z ostalimi družbeno političnimi organizacijami na terenu. Na nekaterih konferencah eo ugotovili, da sc mlajši občani premalo zanimajo za družbeno politično delo. Na konferencah so elani razpravljali tudi o prihodnjih skupščinskih volitvah. Predvsem pa so |K>zdravili uresničevanje širokega demokratičnega načela pri izbiri kandidatov za skupščine. Na nekaterih konferencah pa so žc evidentirali kandidate za skupščine. Na konferencah so člani govorili tudi o delu in smernicah VIII. kongresa ZKJ. S konference krajevne organizacije Rožna dolina in Trnovega pa so Vlil. kongresu ZKJ poslali pozdravna pisma. Na letnih konferencah so člani izvolili tudi nova vodstva krajevnih organizacij SZDL. V vodstva so v večji meri kadrovali mlajše člane in žene. Socialistična zveza, ki sc jc * dosedanjem razdobju afirmirala kot široka politična baza samoupravlja" nja občanov pa mora v naslednjem obdobju predvsem razvijati take oblike in metode dela (javne tribun«? razna posvetovanja o določenih krajevnih in občinskih problemih), ki £c že v sedanji praksi uveljavile kot zelo uspešne. Ugotoviti je mogoče, d* je ta praksa v okviru KO SZDL sicer že zaživela, toda vsekakor & v premajhnem obsegu. V tej sm«1^ 1k> torej potrebno mnogo več prizadevanj krajevnih vodstev Socialistične zveze, s čimer bo mogoče pr«' magovati dosedanje še vse preveč ozko zapiranje svoje dejavnosti v okvir odborov in vodstev KO SZDL* D. M. Več pozornosti doraščajoči mladini Zelo pereč problem v zadnj*0® času je zdravstveno in socialno var' stvo mladine od 14. do 18. loUU Vemo, da je družba veliko jiii-[>eva^* za zdrav razvoj otrok, vse prema«® skrbi pa je posvetila doraščaj®®1 mladini, ki je pravkar zamenjal* šolske klopi z delavnicami, ali ml* dino, ki je zamenjala svoje okolje »* podeželju z internati, skratka ml* dino, ki je spremenila svoje okolj®' Statistika je pokazala, da je rav*1® ta mladina podvržena raznim leznim in da je je le majhen odst®' tek zdrave. Gre nam torej za organizacij® letovanj za mladino nad 14. leto«® V novem letu je potrebno zng® loviti vsaj nekaj sredstev z.a zdra^ stveno najbolj ogroženo dorascaj« mladino. Zato bo potrebno tesno gO' delovanje z Rdečim križem, prijateljev mladine in s podobni®® organizacijami. A. »*• KRKA.J ŽGOČIH VPRAŠANJ Urbanizacija ‘Trnovega iwm URBANISTIČNO PRAKSO JE CAS VSKI.ADITI Z NACEJA Uredništvo Naše komune je prejelo pismo Trnovčana Bogdana Fin-šflarja, ki načenja nekaj problemov V zvezi a urbanizacijo Trnovega. — Čeprav je občinska skupščina urbanistični načrt že potrdila, pa bi veljalo razmišljati tudi o njegovih predlogih. * Zazidalni načrti .^soseske Trnovo" so na zboru volivcev, ki je bil •kliean decembra lanskega leta močno razgibali, da ne rečemo kar malin rili blizu petsto prisotnih prebivalcev Trnovega. Toliko prebivalcev v Trnovem še ni bilo na kakem sestanku! Spričo tega, da po na internem natečaju izbranega zazidalnega načrta ing. arh. Viljema Str-nicekega, ing. arh. Milana Bičala in Rudija Lesjaka v končni lazi izvedbe s načrta od današnjega Trnovega ne bi ostalo razen nekaj hiš, ki bi ušle porušitvi, ničesar, je to razburjenje neposredno prizadetih razumljivo. Dejstva, kakršna so: — da načrt predvideva v končni porušonje skoraj treh četrtin *®daiiji!i hiš; da namreč od sedanjih •®00 prebivalcev Trnovega živi v ktiah. predvidenih zn rušenje, okoli 1980 prebivalcev, medtem ko hi v meh na novo zgrajenih hišah našlo •tanovnnjc -1180 ljudi; ■— da predvideva zazidavo domačega vseh današnjih solntnrskih vrtov » tem odpravo vira zaslužka šte-'ilnim Trnovčanom, ki žive od te ttsoko kultivirane zemlje, s katere trobiva Ljubljana dnevno od aprila, k® prineso Trnovčanke na trg prvi t^otm ilcc. nato berivko, vse do zime ^fes odlično solato ter zelenjavo zn taztn* juhe; Taka reakcija neposredno prizadetih prebivalcev Trnovega je, gledano psihosociološko, povsem naravna. Naposled je v skladu z našim neposrednim upravljanjem usoda Trnovega vendar zadeva, o kateri imajo pravico soodločanja tudi Trnovčani. A odrinimo vstran reagiranje neposredno prizadetih prebivalcev. Mnogi Trnovčani sc tudi vprašujejo, ali Ik> viška občina v prihodnjih treh desetletjih, ki si jih je zazidalni načrt odmeril za svojo končno izpolnitev, gospodarsko za res dovolj močna za učinkovito izvedbo tako široko zamišljenega načrta v sebi zaključene soseske ? Odkod milijarde, ki IkmIo jvotrebne za komplctiranje, denimo poslovnega dela soseske med trnov- ~ da z zares širokim urbanistič-,,zamahom" predvideva prclo-R ^danje struge Malega Grabna, r naj hi bila dosežena ckono-^ enejša j»ovczava Trnovega s src-č-juhljane; ukinitev večine t*e-cest in ulic in s tem tudi '"° polaganje številnih obstoje-^ otnunalnih naprav, kar naj hi ^^cnjal pravi labirint zelo ozkih dovoznih cest, ki hi se sle-voji' <>n' avačc in onemogočale sreče-tomoliilov ali obračanje to-•čtto L °V (Prcm°S čH,lno nosili v Po s ’ urcilitcv zelenega pasu “redi v*e soseske . .. knt ^ Uvalei Trnov ega pač občutijo kj ^enostranski poseg urbanista. žiy|j( | ul>°>tcval vrste za Trnovčane jev t 8k° zelo pomembnili faktor-I>o . 'ec jc planiral vse preveč *l0®tnili . 1 U1 Ilrcmalo ]m> gospodar-Va( „J(. V*<*'*<'*1’ nc da bi si prizade-tistiju J'i "“JČ^ljšc ravnovesje med Ostun,. ■ 'r če že in je vredno, da življa. P* ,nt'd nov im, ki ni našel kjer (J kompromisa tudi tam, rist ' ° to v obojeatraiuko ko-fot l>od(,b'' P,lS — zolc.njadni vrtovi) sko cerkvijo, novo šolo in podaljškom Titove ceste in ki ima prioriteto? (hi kod sredstva za nujno predhodno komunalno organizacijo vsega zazidalnega zemljišča, kot to terja novi zakon o gospodarjenju z mestnimi zemljišči, imschno še zdaj, ko bodo stanovanjski in komunalni skladi decentralizirani, najemnine pa jm>-stavljcnc postopoma na |>ovsem ekonomsko podlago? Ali bodo spričo navedenega trgovska, obrtna in pa droga podjetju našla že v doglednem času tudi v novi soseski ekonomsko računico za odpiranje svojih lokalov? Potem je tu še osrednje vprašanje : ali bomo s tem načrtom dosegli tolikšno gostoto zazidave, da bi soseski omogočila samostojno življenje in za kakšno ceno hi to dosegli. Tu je menda jedro. Ali bodo vse potrebno milijarde dinarjev res vložene ekonomično, racionalno? V tej točki teče že vrsto let tih. n zagrizen lioj nekaterih občinskih planerjev in urbanistov domala z večino prebivalcev Ljubljane: ali namreč res kaže rekonstruirati, rušiti ter gosteje zidati prav vse posamezne mestne četrti vsako zase, ali pa jc gospodarneje gledati na mesto kot na enoten organizem in v skladu /z možnostmi, ki jih daje statut Mestnega sveta ljubljanskega, združiti tako strokovnjake kot sredstva stanovanjskih in komunalnih skladov ter jih z neprimerno večjo stopnjo ekonomičnosti koncentrirati na dveh, treh velikih zazidalnih površinah, kakršne Ljubljana k sreči ima na prostranem Savskem polju. Sodobno industrijsko graditev stanovanj, ki je ekonomski imperativ našega časa in razvojne stopnje in za katero smo v načelu prav vsi — pred nedavnim objavljeni zvezni osnutek resolucije o stanovanjskem gospodarstvu teži k temu in sprejet jc bil s splošnim odobravanjem — lahko kar v celoti razvijemo samo na takih večjih in komunalno že predhodno urejenih zemljiščih. Smola jc le v tem, da jc imel osmi kongres ZKJ preteto prav, ko je ugotavljal, da je za nas že kar značilno neskladje med splošno priznano družbeno teorijo j«t dokaj splošno prakso, ki to teorijo zanika. V lanski resoluciji konference jugoslovanskih mest med drugim stoji, da jc treba prenehati s površnim urbanističnim načrtovanjem, da sc je tega izredno dalekoscžnega načrtovanja treba lotevati z vso natančnostjo, znanstveno in v neposrednem sodelovanju urbanistov ne le z geologi. geometri in strokovnjaki komu-nalci. temveč tudi z ekonomisti in s sociologi. Zal pa sc zdi zazidalni načrt trnovske soseske dokaj značilen primer enostranske prakse. Doseči vsaj približno ,,ekonomsko" gostoto zazidave na robu Ljubljanskega Barja, kamor se mesto v stoletjih ni širilo, čeprav je ta svet res le za slab [K)l-dr.ig kilometer oddaljen od mestnega središča, jvač kljub vsemu — kljub nedvomnim argumentom, ki terjajo urbanizacijo in preureditev današnjega Trnovega — kaže na urbanistično „forsiranje“. To forsiranjc postane očito tisti hip, ko se na razvoj Ljubljane pogleda z vidika mesta kot enotnega organizma. Trnovo leži v coni devete do desete ]K>lrcane stopnje. Temeljna tla so iz gline in mivke, šele 15 do 20 metrov [mh! j M) vrši no so trdna tla. Zv: slab meter (tod površino je talna voda. Nosilnost tal je tedaj izredno slaba. Zato so geologi |m> približnih meritvah Trnovo uvrstili v cono, kjer ne kaže graditi več kot štirinadstropne hiše. a še te ]m> |K>ostrc-nih |M>tresnili standardih, kar pa gradnjo občutno podraži. V zazidalnem načrtu pa so že vrisani 7-etažni stolpiči tudi na Trnovskem pristanu, čeprav v samem načrtu stoji, da jc v sr področje le malo raziskano in ni sondažuih analiz — in čeprav so začeli pokati že 6-etažni stolpiči na pritiski strani Ljubljanice, kjer so tla zelo verjetno trdnejša! Ce zdaj pogledamo na razvoj Ljubljane kol celote, vidimo hitro, da sc jc mesto vseskozi širilo proti šmarni gori, v šiško, zn Bežigrad, v Savsko naselje. Prostrano Savsko ]h>-Ije je v območju sedme potresne stopnje, je jteščeno (gradbeni materiali) in geologi dopuščajo na njem tudi najvišje gradnje. Na njem ni nc hiš. ki bi jih bilo treba rušiti, ne v rtov, ki Ljubljano zalagajo z zelenjavo, dn ji zavidajo vsa druga mesta. Ali sta skupaj z urbanistom in občinskim planerjem tudi ekonomist in sociolog potegnila črto jtod zazidalni načrt soseske Trnovo in izračunala, koliko bodo porušene hiše, opuščene ceste in komunalne napeljave, zasipanje stare struge Malega Grabna, visoka ]M>trcsna stopnja, visoka talna voda in slaba nosilnost tal Potem, ko je bil na skupščini sprejet zazidalni načrt za Trnovo — tam šele merijo trdnost tal... podražili gradbene stroške kvadratnega metra stanovanjskih in poslov-nah objektov v načrtovani soseski v primerjavi, da bi enako število stanovanj in poslovnih prostorov zgradili na Savskem polju? Ali nc bi predvideni zeleni pas, ves labirint cesta in |>oti, pa številne garaže ob nedvomnem dejstvu, da bo v vrstnih in atrijskih hišicah živelo jtovprečno ,le 4 do 5 stanovalcev, stopnjo zazidave dejansko povečalo dosti premalo, tla bi bila dosežena vsaj približna ekonomska stopnja naseljenosti. Vprašanjem pn ni konca. Kakšen vir dohodka oziroma kolikšne podpore bo nudila občina tistim trnovskim občanom, ki bodo brez vrtov izgubili sedanji vir preživljanja? Ali je kdo približno ocenil, koliko bo nova soseska več obremenjevala občinski proračun glede na ]>otrebcn povečan razvoj družbenih služb? Doslej so Trnovčani na vsa ta vprašanja dobivali le zelo pavšalne odgovore. Ljubljančane, ]H>sebno solidnejše gostinec, ki strežejo vedno šlevilnej- ‘v Bazpoke na stenah v novih prulskih Stolpičih pričajo o tem. kako so se načrtovalci ušteli glede trdnosti tal. Se bomo pri njih kaj naučili? sim tujim turistom, po !1m> nemara zanimalo, kdo bo zalagal mesto s solatami in jušno zelenjavo od aprila do jeseni, ko jc v Dalmaciji in Makedoniji prevroče za razne solate, ki terjajo veliko vlage, v zemlji in ozračju. Toliko bolj jih zanima glede na lanske in še prejšnje slabe izkušnje nekaterih okoliških zadrug in posestvu Jesenkovo z gojenjem solat. Te terjajo zelo prhko, močno s hlevskim gnojem [»ognojcn ozemljo, tople grede zn sadike, pokrivanje pred slano in še mnogo zahtevnega ročnega dela. Ker so naročniki stornirali pogodbe, so morali letos na Jesenkovem podorati okoli deset ton solate. Posestvo ima sicer v načrtu posaditi s solato 7 ha, od koder si obeta pridelek kakih 100 do 130 ton. To pa za Ljubljano nc pomeni veliko. Po podatkih direktorja upravo ljubljanskih trgov prineso Trnovčan-ko dnevno na trg od aprila do konca novembra od 1000 do 1500 kg solate, sveže, ,,z vrta na mizo", in še celotne potrebne količine jušnih ze-lenjav ter dosti kislega zelju. Sc približno enkrat toliko pa prodajo zelenjave neposredno. Pri vseh naštetih pomislekih glede izbranega zazidalnega načrta trnovske soseske pa sem mnenja, da Trnovo nedvomno potrebuje urbanistični načrt. Ali naj, dober kilometer od središča Ljubljane, ostaja še naprej nekakšna vas? Trnovčani že vrsto let terjajo nekaj asfaltiranih cest, avtobusni potniški promet vsaj nekajkrat dnevno, nove otroške ustanove, servise in [>odobno. S ]>odaIj-škom Titovo ceste ob osrčju Trnovega bi vrednost trnovskih zemljišč močno narasla. Veliko je res tudi starih hiš, ki nc funkcionalno nc higiensko ne ustrezajo sodobnim stanovanjskim minimumom. Tudi o nadaljnji usodi trnovskega solatur-stva nekateri sodijo, da so mu dnevi šteti in da l>o polagoma izumrlo samo po sebi. Moje mnenje pa je, da jc ob pospešeni modernizaciji naše industrije in vedno linij dosledno izvajanemu plačevanju po učinku, kar že sprošča odvečno delovno silo, to še zelo nejasno predvidevanje. Vse to vendar govori v prid urbanizaciji Trnovega. A bilo bi prav, mero te urbanizacije z bolj študioznim timskim in znanstveno širšim pristopom bolje vskladiti, ta-,ko z razvojem celotne Ljubljane kot z načeli ekonomičnejse gradnje ter socialno ekonomskimi problemi sedanjega prebivalstva Trnovega. Ob tako daljnosežnih odločitvah mislim, bi ne smela goreti voda. Morda bi bilo le bolje vse ponovno in globlje obdelati ne glede na zamudo in stroške načrtovanja, pa v skladu z načeli številnih resolucij zadnjega časa, ki jim načelno vsi dajemo vero. Ižanci pijejo predrago vodo Za redno vzdrževanje vodovodnega omrežja in za vodo plačujejo Ižanci mesečno 240.000 dinarjev. Tako mora vsak uporabnik javnega vodovodu plačevati 132 dinarjev mesečno, kar pa je v primerjavi z ljubljanskimi cenami preveč. Zdaj črpajo prebivalci tega kraja vodo i/. zajetja KPD (kazensko poboljševalni dom), ki glede višinske razlike povsem ustreza potrebam Iga. S priključitvijo novih krajev na vodovodno omrežje pa so nastale sitnosti, saj dosedanje zajetje in naprave ne ustrezajo več naraščajočim potrebam. Zaradi lakih razlogov so sc odločili, da bodo uredili novo zajetje v Krvavicah, kjer je vode dovolj, pa tudi višinska razlika je ustreznejša kot doslej. Ce bodo hoteli piti cenejšo vodo, bodo morali Ižanci dobiti kakih 30 milijonov dinarjev posojila, s katerim bodo uredili zajetje, vgradili naprave, ki bodo omehčale nekoliko pretrdo vodo in napeljali 3 km cevi, s katerimi bi se priključili na obstoječe vodovodno omrežje. ucLLna zidana ... SOVJETSKI KOMBI VOZI OTROKE V SOLO Reorganizacija šolske mreže V skladu z ustavnim načelom glede enakopravnosti šolanja vseh otrok, so se na Igu odločili, da bodo rešili vprašanje šoloobveznih otrok iz vasi Golo in Za potok. SP ~ 00000 oooa S pomoejo občinske skupščine je bližnja kmetijska zadruga kupila vzdržljiv sovjetski kombi, ki sprejme 20 otrok, s katerim vozijo otroke v šolo na Ig. Zaradi uvedbe kombi p roge44 pa se je spremenil tudi položaj na šolah v Zapotoku in na Golem. V drugem polletju bodo namreč ukinili šolo ZajH>tok. ki ima zdaj le 1 I učencev Šolsko stavbo v tem kraju pa ImhIo izrabili za letno in zimsko letovanje otrok in za pouk v naravi. Šola na Golem pa bo vnaprej obdržala le nižje razrede. Menimo, da bi na podoben način lahko uredila probleme tudi šola na Pijavi Gorici. Lani so pričeli graditi na Igu novo osemrazredno šolo, ki bo merila približno 1000 m2 in bo po dograditvi lahko sprejela 334 otrok. Predračunska vsota za to poslopje znaša 196 milijonov dinarjev. Doslej so |M>rnhili 80 milijono\ dinarjev, letos pa imajo predvidenih nadaljnjih 100 milijonov dinarjev, kar pa Im spričo naraščanja cen gradbenemu materialu in obrtniškim storitvam premalo. Šola, ki naj bi bila vseljiva že letošnjo jesen, je grajena tako, da jo bo mogoče po potrebi nadzidati ali pa prizidati nov objekt. Za novo šolo so sc odločili zaradi nevzdržnih razmer v stari šoli, ki je pred kratkim praznovala častitljivo obletnico, razen tega pa so imeli pouk v treh izmenah in so lahko zračili razrede le med odmori in ponoči, pa tudi sicer so imeli zaradi tega številne težave, ki spremljajo vsak triizmenski pouk. Ko že tako generalno rešujejo svoj šolski sistem, bi kazalo preurediti tudi staro šolo. tako da bi lahko dobili v njej prostore za varstvo otrok. S preselitvijo ra mi a tel j a pa bi pridobili še prostore za varstvo predšolskih otrok. Iz ankete, ki jo jo izvedlo šolsko vodstvo, je razvidno, da je na Igu približno 50 otrok brc« urejenega varstva. Neustrezne trgovine Doslej imajo na Igu dve trgovini, ki že zdaj ne ustrezata več sodob' iiemu načinu poslovanja. Spričo tega, ida bo v bližnji prihodnosti dogrvjOV Dom obrambne vzgoje, katerega bo obiskovalo na stotine mladincev, da bo verjetno dograjen Dom defektne mladine, zaradi tega. ker nakupujejo ljudje na Igu tudi iz bližnjih vasi, in zavoljo tega, ker se močno razvija industrija, bi kazalo zgraditi sodoben potrošniški center. Investitorja za ta objekt menda že imajo. Ižanci nasprotujejo predlogom, da bi |H>krili reko Iščico in n* ploščadi nad njo zgradili trgovino, saj bi tako uničili del naravne lepote tega kraja. ZDRAVSTVENI DOM RUDNIK Končno pred dograditvijo Vidiš Francelj, pa smo dosegli medobčinsko sodelovanje — V Centru plužitc w kem ji. pri nas pa s stroji Skupščini občine Ljubljana-\ ič-Rudnik je končno le uspelo zagotoviti potrebna finančna sredstva za dograditev in opremo Zdravstvenega doma Rudnik. Za gradbena dela je na razpolago 80 milijonov, za opremo pa 55 milijonov dinarjev. Sama zgradba je tik pred dovršitvijo, treba je le še dokončati polaganje tlakov in dokončno urediti bife, nakar bo stavka končana. I ežavc pa so glede ureditve okolice iu nabave celotne opreme, Zgoraj omenjena finančna sredstva so bila namreč na razpolago preknsno. 'Pako Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, ki izvaja vsa gradbena dela, zaradi nastopa zime ni moglo pričeti z ureditvijo okolice. Ta dela bodo opravljena šele predvidoma v mesecu marcu. za plačilo zdravstvenih storitev teg* doma, . . . bo Zdravstvenemu domu Vic-Rudnik uspelo do aprila dobiti vse potrebne strokovne zdravstvene delavec — kjer je največji problem stanovanja zn medicinski kader, . . . bo skupščina zagotovila vs* potrebna obratna sredstva za novi Zdravstveni dom. Kdaj otroško varstvo v Trnovem in Kolezlji? Dosedanji* zmogljivosti otroško-varHvcnih ustanov na našem področju ne prenesejo nobene obremenitve več. Problem varstva otrok zaposlenih staršev postaja s prese-Sitvijo v nova stanovanja vedno bolj nujen in pereč. Zaradi tega bi morali takoj [niče ti z gradnjo novih otroško-varstvenih ustanov v Trnovem in v Koleziji. Do sedaj je vključenih v otroško- varjtvenc ustanove 2,1 o/o otrok [>o-trebnih vzgoje, v naslednjih letih pa bi morale te ustanove vključiti vsaj 40o/o otrok. Ponovno je postala aktualna gradnja ceste III. reda, ki naj bi povezovala Horjul, Smrečje in Žiri. Iz istega razloga prekasna dodelitev sredstev — tudi ni mogoče takoj nabaviti vse potrebne notranje opreme. Pohištvena oprema, ki bo izdelana po individualnih načrtih, bo gotova šele konec meseca marca. Daljši dobavni rok je tudi pri neka- Ccsta ne bi bila pomembna le zaradi razbremenitve prometa na drugih cestah, ampak hi lahko vplivala tudi na razvoj turizma v teh krajih. Doslej so na trasi naredili že zemeljska dela, nimajo pa denarja, da bi cesto dokončali. Med drugimi so zaprosili za pomoč tudi JLA, ki jc v mnogih jiodobnih primerih že nekajkrat priskočila na |>omoč. Na Rudniku sredstva za športni park Ce bi zaceli letos graditi športni park na Hudniku, bi potrebovali 10 milijonov dinarjev. Zahteva po začetku gradnje takega objekta je na tem področju utemeljena, saj ni drugega ustreznega prostora za razvoj telesne kulture. V minimalni varianti bi bila ta sredstva lahko skrčena na 5 milijonov dinarjev, kar bi omogočilo vsaj začetek gradnje. , jf^ sr Eiiifiiliiiiiigi Nova pošta na Viču bo kmalu dograjena cAentada naj hi pomagala Zdravstveni dom na Rudniku bo zdaj končno zares odprt — Notranja dela so gotova, z. ureditvijo okolice pa bo treba še malo počakati — Ce bodo uspeli pravočasno dobiti še zdravstveni kader, bo nova inslitn-elja v kratkem sprejela tudi prve paciente terih medicinskih aparatih in pri delu zdravniškega instrumentariju. Računamo pa lahko, in to pot z gotovostjo, da bodo vsa gradbena dela, vključno ureditev okolice, gotova do konca marca odnosno že v začetku aprila in da l>o v istem roku dobavljena tudi vsa [»otrebna notranja ^oprema. Otvoritev Zdravstvenega domu bo (nožna v aprilu tega letu, če . . . ... bo Komunalni zavod za socialno zavarovanje zagotovil sredstva Urez teli zagotovil ni mogoče p1^ četi z delom novega zdravstven«?* doma Rudnik. da bo Komunalni 7<1'^| 0 zavarovanje zagot® plačilo zdravstvenih !'l<> e prav ta zavod vložil precejšnja sredstva. ^P* a 1m> skupščin« .sodeU>v* ju stanovanjskega lll0^e. 1 kader in da bo tnl4®^ Leto V. — Štev. 1 N A š A k' O M U N A£: Strau 5 :: MONTAŽNO naselje med malim grabnom, cesto na loko in cesto v mestni log — M1JRGLK — BO MOGOČE ŽE OB KONCU LETOŠNJEGA LETA SPREJELO PRVE PREBIVALCE Premalo izkoriščena zima Mi - stanovanja za tisoče Premalo izkorišrena zima — Krimski masiv je bodoenosl za ziinski turizem — Urediti jr treba izposojcvalnicr zimska-športnili rekvizitov — Smučišča, sankališča in drsališča imamo v mestu, a jih ne uporabljamo dovolj. NačrJ za pričetek urejevanj novega montažnega naselja z delovnim naslovom M I s 1000 montažnimi hišami raznih velikosti med Malim Grabnom. Cesto v Mestni log in Cesto na Loko (nekdanje Murgle). gredo I* kouru. Če bodo urejena vprašanja okoli kreditiranja, obstoji že kar preeej realna možnost, da bodo do niitnnlno ureditev bodočega naselja. Kljub relativno ugodnemu razvoju ffiprav velja omeniti tudi nekatere težave, ki se kažejo že v tej lazi Pripravljalnih del. Doslej je za to naselje izdelana zc idejna skica zazidave, gotov je 1. julija letos pričeli z deli za ko- toplotc skozi stene zelo majhna, da se je pa mnogo izgubi skozi okna. Zdaj izpojmbijujcjo okna. Okrog 1. junija bodo morali zaključiti ■/. vsemi terenskimi predpripravami za gradnjo komunalnih na- Makrla montažnega naselja M-l na Murglab 1‘ravilnib o zazidavi po zazidalnih '•aertih in točen program za zidavo "lzi'lalnih in ureditvenih načrtov z. r"l potrebnimi raziskavami. Dela so prišla že do take faze. da "'orajo strokovnjaki že pogosto oblivati teren bodočega naselja. ^ Glede lokacije tega naselja lahko ^'" nio, da je v okoliščinah, kakršne, '"kidajo na Barju, še ugodno izbrana. ‘ stskavc Hidrometeorološkega za-<1<'a SR Slovenije so namreč ovrgle bojazen, da Ivo naselje plavalo v večni, zadušljivi mc-g l- Ugotovili so. da je bilo I. 1963 tlljj , J Področju bodočega novega uase-.1“ lc 130 meglenih dni (Podrožnik V1 J« imel 150, Bežigrad 121, Aero-ir°m Polje pa kar 181). Seveda pa tem sorazmerno ugodnem [kv-u »e sinemo prezreti niza drugih 'fjanskib neprijetnosti. 1^. ^ridalni in urbanistični načrt sc Y tV('„o razlikuje od dosedanjih, jnamreč kot element vključen ^ °neen projekt objektov, s čimer _ j^0^0 izognili vsem morebitnim v J "jun popravkom nerazčiščenih jvrav — vodovoda, elektrifikacije, kanalizacije in grobe cestne podloge. Prvih 100 — od 1000 — hiš bi mogoče zmontirali že letos. Zaenkrat imajo pripravljene štiri tipe montažnih hiš za 3, 4, 5 in 6 ležišč, oziroma z dvema, tremi, tri in pol in 4 -sobami. Stanovanja bodo merila od približno 42 m2 do 113 m2 netto stanovanjske površine. Dokler ne bodo zgrajeni potrošniški centri, obrtni servisi in drugo v tem delu mesta, se bodo morali prebivalci orientirati na center oziroma na Trnovo. Prav tu pa nastaja Kanalizacija na Brezovici Za ureditev kanalizacije na postaji na Brezovici, je bilo do sedaj narejenih že 126 metrov betonskih cevi. Za delo in material je prispevala krajevna skupnost približno 230 tisoč (Hnarjcv, prispevek občanov pa znaša 210.000 dinarjev. . ^° 1- junija bodo izdelane ^"te zazidalnih načrtov. V v v ll',n času 1h> izdelan tudi <1 ',r,'ditveni načrt. *®1 '"KG iz načrtov, bo n J***8ibm ^lm*cc’onari'0 i" urboitističi ral,----110 ne l*o dajalo videza h naselja. jctja 0*l,'nžn<' hiše bodo gradila |»o Ubint •lolovica in Issni kor '»kli- Str'okovnjaki teh (mdjetij i*r|„| 'J*!0 tehnološke procese tipiziranih hišic in **d«| T^Karish del« jej0 j "SK<: faziskavc in odstranj bišal, .*>akc’ k‘ s« s<- pri podobi naseljih na pruner "aj Ila 'l°slej |>oknzale. Za priti islcavm, ' ' m’ 80 pred temi n bij k j 'nlslili, da sc pri tem ti izkusi ' Ve**ko toplote skozi stel •s<* IKikazali, da je izgu Neurejena javna razsvetljava Na Brezovici še vedno ni urejena javna razsvetljava, čeprav so bila denarna sredstva zanjo zagotovljena Na Brezovici so že kupili svetilke, nosilce in drug material, vendar niso uspeli dobiti podjetja, ki bi ta delo izvršila. Kje so ulične številke? Približno 30 liiš v Kozarjah do nedavnega ni imelo hišnih tablic. V zvezi s tem je krajevna skupnost zadolžila nekaj tovarišev, ki bodo to zadevo uredili. zapleteno vprašanje, ki ga nc gre reševati le s pavšalnimi ugotovitvami. Trnovo je danes v tem pogledu še izredno zanemarjeno. Izvzemši večjega [Hitrošnega centra na Opekarski cesti, v Trnovem ni nobenega pomembnejšega objekta za družbene usluge. Preden bo zgrajen potrošniški center v novem Trnovem, (pri šoli), bo minilo še nekaj let in dotlej pa bodo tako Trnovčani kot prebivalci naselja M 1 ostajali brez osnovnih uslužnostnih storitev. Razen tega pa upravičeno postavljamo vprašanje povezave z mestom in avtobusnih prog za dvoje naselij, ki bi že v bližnjih letih šteli vsaj 10.000 ljudi. In ko gre že za tako majhno mesto, lahko vprašamo odgovorne dejavnike, če so mislili na kulturno izživljanje prebivalcev Trnovega, naselja M 1 pa tudi Kolezijc in Krakovega. Trenutno je za M1 zagotovljen kredit v višini 200 milijonov dinarjev za komunalno urejanje in 25 milijonov dinarjev za urbanistično dokumentacijo. Ostalo razliko za tehnološko in urbanistično dokumentacijo, za sedaj okoli 65 milijonov dinarjev, bi morali pokriti z lastnimi sredstvi in krediti. Problem kreditiranja kupca rešujejo tako, da bi del predvidenih objektov odprodali preko občinskega in republiškega Stanovanjskega sklada, del hiš pa bi prodali za ]>ohio ceno. Cena 1 m2 stanovanjske površine bi se po dosedanjih predračunih gibala verjetno okrog 80.000 dinarjev. Kreditiranje kupcev bo organizirano preko Stanovanjskih skladov z odplačilnim rokom, ki bo razpisan na natečajih. Predvidevajo, da bi bili odplačilni roki enaki kot pri blokovni stanovanjski gradnji — to je 40 let. Zc letos bo stanovanjski sklad občine Vič-Rudnik uvedel varčevalno fclužbo, s čimer bodo bodoči lastniki hiš pričeli pravočasno hraniti za hišo. Če pa bo preko stanovanjske banke Spremenjen sistem financiranja stanovanjske gradnje, lahko pričakujemo za bodoče lastnike montažnih hiš ugodnejše odplačilne pogoje. Organiziranost del pri tem stanovanjskem naselju nam daje upanje, da ne bodo nastajali med gradnjo mučni problemi in da bi morali zvoniti po toči. |{ P_ Zimski turizem v naši občini ima še posebej ugodne pogoje za nadaljnji razvoj, saj ima številne terene, ki pa zaenkrat privlačujejo Ljubljančane in občane le zaradi svoje lepote in relativne bližine. Primerna finančna vlaganja, pa bi tem krajem zagotovila stalen obisk domačih in v vedno ver j i meri tudi tujih gostov. (Zadnjo ugotovitev potrjujeta dve lepi turistični postojanki z oskrbovanima gostiščema na Kureščku in na Krimu.) Sedanje ekonomske zmogljivosti Ljubljančanov bi tem turističnim postojankam zagotavljale predvsem dnevni turizem. Tako za lastnike osebnih av tomobilov kot za one, ki se vozijo z avtobusi pa bo le treba oskrbeti in urediti komunikacije. Hkrati s tem pa bi bilo treba poskrbeti tudi za potrebne prenočitvene zmogljivo-isti v nekaterih gostiščih, ki bi tudi znatno povečale gospodarski učinek naših vlaganj v zimski turizem. V naši občini je nekaj turističnih postojank s stalno oskrbovanimi gostišči, ki pa jih Ljubljančani obiskujejo predvsem v poletnem času. Ta bi imela lahko vse svoje zmogljivosti izkoriščene tudi v zimskem času, vendar zaradi svoje ncopremljenosti za zimsko sezono, niso mogla sprejemati gostov. To trditev potrjujejo rezultati zimske sezone v gostišč i na Kureščku, ki je zaradi prizadevnosti turističnega društva Rudnik letos opremljen s centralnim ogrevanjem. Zal. pa zaradi premajhnih iianienskili družbenih sredstev Kurcšeck še nima toliko pričakovane smučarske vlečnice, čeprav' so okoliški smučarska tereni zelo ugodni. Vendar pa se bodo pričakovanja ljubiteljev zimskega športa — smučanja že v tej sezoni delno uresničila. V našem turistično - rekreacijskem centru v izgradnji — na Rakitni, bosta po vseli predvidevanjih že t najkrajšem času pričeli obratovati dve manjši smučarski vlečnici. Ko ka dograjeno tudi umetno jezero bo T zimskem času kot naravno drsališče dopolnjevalo zahteve in potrebe tega turističnega centra. S primernimi vlaganji v hotelske objekte, brez katerih si ne moremo zamisliti razvoja z naravnimi lepotami in pogoji še tako bogato obdarjenega centra pa bi Rakitna, kot tudi ostali turistični objekti, že v bližnji prihodnosti vračali vložena sredstva. Razen teh zimsko-turističnih točk, pa nudi celoten krimski masiv možnosti raznovrstnega zimskega športa, ki pa sc bo približal turistom šele potem, ko bodo ustvarjeni potrebni pogoji za lažji dostop v zimskem času. Razen tega pa je v krimskih gozdovih toliko divjadi, kot je je pri nas nutlokje. S tem pa imamo tudi podlago za tako imenovani izvozni turizem. Zdaj. ko urejajo drsališče v Bloudkovem parku v Tivoliju, sc marsikateri vnet drsalec zateče na zaledeneli bajer za igriščem Krima POROČILO O DELU OBČINSKE ZVEZE TABORNIKOV Zaskrbljujoči podatki Za delo občinske Zveze tabornikov v preteklem letu je bilo značilno, da so sodelovali v vseh večjih družbeno političnih akcijah in da v svoje vrste zaradi pomanjkanja prepotrebnega vodstvenega kadra niso vključevali več mladine, kot bi jo lahko. Razen tega so njihovi rekviziti, zlasti pa šotori, povsem izrabljeni in nimajo prav nobenih sredstev, da bi jih obnovili. Iz teh drobnih podatkov vidimo, da so pogoji za mladinski turizem in taborcnje v naši občini vedno težavnejši. Ob istočasnem močnem naraščanju mladinskega kriminala so ti podatki dokaj zaskrbljujoči. Do letos, ko je bila ustanovljena enota na Dobrovi četa Miklavc — Franci Vinko, so imeli v svojih vrstah partizansko četo Tehnika Lacka Jelena, ki je štela 92 članov, odred Mostiščarjev s 36 člani in četo Ljube Šercerja s 15 člani. V preteklem obdobju sc je v taborniških vrstah precej razmaknila tudi š|H>rtna in kulturna dejavnost. Tako so se med drugim udeležili Titove štafete, pohoda Ob žici okupirane Ljubljane in podobno. Vodstvo občinske Zveze tabornikov čuti za potrebno, da organizira propagandno komisijo, ki naj bi med drugim izdajala tudi občinsko glasilo tabornikov. Razen tega pa nameravajo ustanoviti tudi gorsko stražo, suj je na |M>dročju naše občine preeej zaščitenih rož. UL Dl SAMEC Turistično zanimiva je tudi vsa okolica Turjaka, ki pa bo šele z izgradnjo gostišča v obnovljenem turjaškem gradu omogočila uspe še« razvoj zimskih športov. Poselmo poglavje v našem zimskem športu predstavlja osnovna zimska oprema. V sedanjih pogojih predstavljajo rešitev izposojevalnice zimsko-športnih rekvizitov, ki bodo napravile zimske športe naši mladini dosegljive. Seveda smučanje ni edina zimskošportna panoga. Pri nas so celo v mestu samem pogoji za drsanje in sankanje, kar je zlasti privlačno za naš najmlajši in osnovnošolski naraščaj. Tu mislim zlasti na področje Rožnika in Golovca, kjer bi sc že z majhnimi vlaganji omogočilo ne samo mladini naše občine, ampak vsej mladini našega mesta in najhližje okolice, da svoje šolske športne dneve in prosti čas prežive v naravi, n« da bi pri temi izgubljali preveč časa. in denarja. MILA BAJEC Pogodbeno financiranje v šolstvu Po iiMtAvnili dolorilili so tudi šole postale samostojne, samoupravTrr delo\iie or^ani/.aci je. v katerih delovni kolektivi sami odločajo o svojem ekomomskem položaju, delovnih pogojili in poslovanju. S tem se družbeno’ ekonomski |>oložaj učnih delavcev usklajuje h položajem delovnih ljudi r gospodarstvu in drugih slu/hah. Šole stopajo pred družbo s ločino izdelanimi načrti za v/.gejno-izohraževaLno delo in določajo finančna sredstva, ki so jim potrebna za izvršitev načrta. Na Rakitni so filmske predstave vsako nedeljo zvečer — Ljudje jih kljub temu, da dvorana ni najbolj primerna, radi obiskujejo KATERI RAZLOGI VPLIVAJO NA TO, DA DOLENJSKA STRAN NAŠE OBČINE NIMA DOVOLJ KULTURNIH PRIREDITEV? Zanemarjena dolenjska kultura Dejstvo je, da ravno tisti del naše občine, kjer se je rodil slovenski knjižni jezik in kjer je tekla zibelka prvi slovenski knjigi, ostaja ob robu kulturnega dogajanja. Prav tako se kraji, ki leže bliže Ljubljani, močno razlikujejo od enako oddaljenih krajev na nasprotnem obrobju mesta Ljubljane. Ta pojav je razumljiv za manjša naselja, do katerih vodijo zelo slabe prometne zveze. Prebivalstvo je razkropljeno na širokem področju, saj spada naša občina med prostorno najbolj obsežne v Sloveniji. V tem posivnem, pretežno agrarnem področju je ljudi tudi teže zainteresirati, ker se že tako sial>e prometne zveze Izkažejo v zimskih mesecih za zelo nezanesljive in je že problem samega obveščanja ljudi pereč. Poleg tega je teže pripraviti ljudi, da bi oe posvečali organizacijskemu delu, ki zahteva v teh )>ogojih mnogo energije; mnogo sposobnih ljudi, ki bi lahko razmahnili kulturno dejavnost v teh krajih, pa odhaja v šole v Ljubljano in druga mesta in si po končanem šolanju tudi drugod jmj-isčcjo zaposlitev. Lep primer, kako pereč je ta problem, je igralska družina na Dobrovi, ki se lahko pohvali z mnogimi uspehi, a se vsako leto ponovno znajde pred istim problemom — zamenjava igralskega kadra. Tako ljudsko gledališče, na Slovenskem tradicionalni izpolnjevalec kulturnega poslanstva, nima več širšega zaledja, ampak pogosto zavisi od dela in od iznajdljivosti (»osameznih ljubiteljev gledališča. Filmske predstave, ki jih prireja v manjših krajih Delavska univerza, v zadnjem času upadajo. Vsekakor niso te predstave na posebnem nivoju, tako po izboru filmov, kot po tehnični kvaliteti predvajanja. Ker še ni sistematične filmske vzgoje, publika odklanja ravno najbolj kvalitetna dela. Del krivde zadene nezanesljivo distribucijsko mrežo, ki pošilja doslužene kopije in v zadnjem trenutku odpoveduje že naročene filme. Pri filmskih predstavah se nazorno kaže pomanjkanje primernih prostorov. Na Rakitni so predstave vsako nedeljo, a dvorana je posebno v zimskih mesecih komaj primerna za predstave in tako filmi ne morejo nuditi gledalcem pravega užitka in zadovoljstva. Poljudna predavanja — potopisna, zdravstvena in aktualno politična — niso enakomerno in sistematično porazdeljena po vsej občini. Ljudje jih radi obiskujejo, vendar so tu problemi, podobni kot v drugih panogah: problem sredstev, slabili prometnih zvez in seveda tudi obveščanja ter prostorov. /j organizacijo teh predavanj se ukvarja več sorodnih društev in organizacij, med katerimi pa morda ni prave koordinacije. Ravno ta jhi-Ijudno-znanstvena predavanja so si v nekaterih drugih občinah pridobila v zimskih mesecih širok krog poslušalcev, Problem knjižnic bi se moral obravnavati ločeno, prav tako pa tudi problem koncertov, gostovanj in nastopov poznanih umetnikov. Tako sta do sedaj tisk in radio vršila pomembno kulturno poslanstvo, z uvedbo televizije pa sc je v kulturno življenje vključil nov moment, ki ima telinične možnosti, da združi vse možnosti kulturnega udejstvovanja in jih tudi posreduje dalje. S temi lahko bistveno spremeni kulturno podolto v oddaljenih krajih. Ne Na Škofljici postaja vedno večja (Mitrcba po razširitvi šolske zgradbe in zgraditvi telovadnice. Za leto 1948 lepa šolska zgradba, je |x>3tala v času reformirane šole občutno premajhna. Zavod za prosvetno pedagoško službo je ob zadnjem ekipnem pregledu ugotovil, da ta centralna šola, katero obiskujejo učenci višjih razredov podružničnih šol Pijava gorica in Zelimlje, s svojimi petimi učilnicami (ena od teh zasilna, iz lesonitnih sten improvizirana na hodniku v prvem nadstropju), in majhno pisarno, ki je hkrati tudi zbornica, kletno kuliinjo in delavnico za tehnični pouk, funkcionalno ne ustreza in to stanje nujno zahteva takojšnje izboljšanje. Višji razredi s predmetnim poukom zasedajo dojmldnc vseh pet učilnic, v katerih je 126 ušencev. Šola je brez kabinetov, telovadnice, pevske sobe, knjižnice in drugih potrebnih pritiklin. Omare, v katere bi spravljali zvezke in risbe učencev, nimajo prostora v zbornici, temveč stojijo v hodnikih, so prenapolnjene in nepregledne. Zasilni kabinet, napravljen iz lesonitnih plošč, vsebuje učila za vse predmete, vključno tudi drobno telovadno orodje in izdelke učencev pri tehničnem pouku. Zbornica je v majhni sobi, v kateri ima hkrati svojo pisarno tudi ravnatelj. V njej se predavatelji ne more ravnatelj v šoli v miru oprav-morejo pripravljati na pouk, ne po- smemo pa dopustiti, da nam bo to izgovor, da se izognemo dejavnostim, ki že imajo svojo tradicijo ali pa jih je potrebno na novo oživiti. Vselej je treba imeti pred očmi, da se ne sme ljudi samo pritegniti k pasivnemu sprejemanju, ampak jih je treba aktivno zainteresirati za vse oblike kulturnega življenja. Vsekakor pa že površen [»ogled na te kraje pokaže, da je nastal premik v pozitivni smeri, ki pa ga je treba še izkoristiti. Tu je nova cesta proti Velikim I,asoam, razvoj industrije na Igu in razvoj turizma na Rakitni. Ti faktorji bodo prispevali k odpravi odcepljcnosti. Vso možnost imamo, da sc izoblikujejo nova kulturna žarišča, ki sc bodo dostojno vključila v širši krog naše kulture. BORIS VIŠNOVEC pravljati šolskih nalog. Prav tako ne Ijati svojega dela. Kabinetov ni, zato tudi ne kabinetnega pouka. Vse fizikalne, kemijske |>oskuse morajo imeti v učilnici in v njih zastirati okna pri predvajanju skioptičnih slik, kar pa jemlje mnogo dragocenega časa. Te-lovadijo na hodniku, v pritličju pred dvema učibiicama. Šola ima 58 vozačev, ki sc vozijo s podružničnih šol in nimajo primernega prostora, v katerem bi bili po prihodu in pred odhodom na avtobus. Na šolo sc vozi tudi 11 učiteljev, večina iz Ljubljane, eden iz Šmarja. Vozne zveze so take, da učitelji po končanem pouku tečejo iz učilnice na vlak ali avtobus s plaščem v roki. Učitelji, ki ne stanujejo v službenem kraju, ne |>oznajo krajevnih razmer, ne staršev in pogojev, ki vplivajo na znanje in vzgojo učencev, in tako ne morejo tako uspešno delati v šoli in pri ocenjevanju učencev, nimajo pa možnosti nuditi učencem dopolnilno pomoč in sodelovanje v krožkih. Iz teh vzrokov smatra Zavod za prosvetno pedagoško služlio za nujno opozoriti vse odločujoče družbene organizacije v kraju, občinsko skupščino in starše, naj nadaljujejo že pred štirimi leti začeto akcijo za dozidavo šolskih objektov. Takrat je že bil sprejet predlog o samopri-spevku za celotno področje osemletke. Izdelane so bile idejne skice V zvezi z uveljavljanjem teh novih odnosov med šolo in družim je sklical občinski sindikalni svet sestanek predstavnikov vseh šolskih kolektivov, na katerem so razpravljali o enotnem načinu planiranja šolskega dela in po merilih /jx vrednotenje dela. Sprejeta so bila naslednja načela: osebni dohodki učnih delavcev morajo biti enaki povprečnim osebnim dohodkom podobno kvalificiranih delavcev v gospodarskih organizacijah in drugih službah v občini, kadar opravijo enako količino dela; potrebe za kritje materialnih stroškov izhajajo iz delovnega programa in jih delovni kolektivi izračunavajo sami. Izračuni, ki so bili na podlagi delovnih načrtov na nekaterih šolah napravljeni, kažejo, da Im treba za realizacijo zvišati sredstva, tudi do petdeset odstotkov, v primerjavi s preteklim letom. Deloma prispeva k temu ureditev osebnih prejemkov v šolah, več i»a razširjena skrb za otroka. Več šol letos uvaja celodnevno bivanje učencev. Del stroškov za prehrano, prevoz učencev, delno nabavo učbenikov in drugo, bo morala že letos oskrbeti šola. Skoraj polovica je učencev, ki zaradi premajhne skrbi staršev ali manjših umskih zmogljivosti — ne konča osem- za dozidavo šolskega poslopja in predložene Svetu za šolstvo občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Ker je ob sedanji šolski zgradbi na razjmlago stavbišče za povečanje šolskega poslopja, zgraditev telovadnice in stanovanjskega bloka za učitelje, akcije nc Im oviral urbanistični načrt. Z dozidavo novih učilnic bi bilo šoli omogočeno tako potrebno dnevno varstvo in bivanje v šoli ne samo vozačem, temveč tudi številnim učencem, katerih starši so zaposleni in so njihovi otroci več kot pol dno brez nadzorstva, kar bi tudi občutno zboljšalo moralno kvaliteto nekaterih učencev. Z zgradbo učiteljskega stanovanjskega bloka bi dosegli, da bi bilo na prosta učiteljska mesta več prosilcev. Možna bi bila izbira dobrih učnih moči, ki bi stanovali v službenem kraju in bili povezani z domom in s starši. V telovadnici bi bil normalen pouk telesne vzgoje za vse učence ob vsakem času in vremenu po predpisanem učnem programu. Tutli ostala mladina, ki nima v kraju v najbolj kritičnih letih rasti nikakega duševnega in telesnega razvedrila, bi sc v telovadnici lahko uspešno izživljala. Tako potrebna korektivna telovadba bi imela v telovadnici svoje mesto. DRAGO VONČINA letke v normalnem času ali pa je n* zaključi nikoli. V delovnih načrtih je prav tem posvečena velika skrb ii» dodatna pomoč. Sole načrtno skrbijo za razvoj nadarjenih učencev s posebnimi krožki. Povsod so uvedene interesne dejavnosti, ki poleg rednega pouka razvijajo nove sposobnosti učencev. Zelo slalm opremljenost nekaterih Sol terja izenačenje [»ogojev z drugimi šolami že letos znatna sredstva- Učni kolektivi IkmIo sami prevzeli skrb za strokovne kadre, za štij>en-diranjc in strokovno usposabljanje, F tem pa tudi sredstva, ki so bila do • sedaj centralizirana na občini. J n nazadnje, šolam je trebj d »ti tudi sredstva, ki jih bodo nalagale, kot delajo že dolgo časa v gosjx>dar-stvu, v sklade skupne potrošnje zff [»otrcbc družbenega standarda učnih delavcev. Povečana vlaganja v šolstvu i»o-menijo boljšo šolo, pomenijo 1 sil je razvitega l>odočega proizvajalca »» pomenijo hitrejši gospodarski in po* družbeni razvoj. Komunalna skupnost mora zagotoviti sredstva za izvršitev minimalnega učnega programa, ki ga predpisuje republika, lahko pa odklon* financiranje dodatnih dejavnosti. ^r pa so tiste, ki bistveno prispevajo reformirani šoli. Višina sredstev, ki jih Im> skupnost pripravljena »lati v sklad M* šolstvo, 1m> pokazatelj, kakšno šolo t®-žcli imeti. Ut’:ni kolektivi Isslo lahko izpolnili delovne programe toliko, kolikor bo |>o [»ogodbi zagotovljenih sredstev. 47°/° učencev s telesnimi poškodbami Od 12 popolnih osnovnih šol i1’1 ene gimnazije imata pri nas le dve' šoli telovadnice. Po potlatkih Zavoda* za prosvetno in pc»Lagoško službo lahko beležimo posledice — 47 odstotkov učencev z resnimi tclcstum* napakami. HORJUL Ureditev vodovodnih hišnih priključkov Na priporočilo vodovodnega bora boilo mesta, kjer stoje vodovodni zasimi in hišni priključki, uredili tako, da jih bo zlahka naj4*' Zato bodo prostor okoli zasunov *la {kovali v premeru pol metra, tako da jih me bi zakrila trava, hkrati P® bodo pazili, da sc uc bodo kvari kosilni stroji. Sredstva za javno razsvetljavo V Kozarjah so dobili .'500.000 »l*1* za napeljavo električne iazsvetlj®v na Kozarški cesti, od Kamnitega I,ie^ stu do gasilskega doma. Razliko ceni naj bi krila skupnost sama- SOS za šolo na Škofljici V PETIH UČILNICAH 126 ŠOLARJEV — BREZ KABINETA — TELOVADIJO NA HODNIKU — ŠOLSKA KUHINJA JE V KLETI — VOZAČI NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI — UČITELJI S PLAŠČI V ROKAH — GRADITI JE TREBA STANOVANJA ZA PROSVETNE DELAVCE 2 NOVIM LETOM OPROSTITEV DAVKOV V IV. OKOLIŠU Zakon je zakasnil - mladih ni več Itc|nililiška skupščina je nu zasedanju v zadnjih dneh novembra poleg zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti sprejela še zakon o prispevkih in davkih občanov. Prav slednji predstavlja uresničitev agrarne politike v smeri povečanja kmetijske proizvodnje pri zasebnih kmetovalcih. Zakon o prispevkih in o davkih občanov osvobaja kmete v IV. proizvodnem okolišu in pa vse tiste, ki nimajo nad 50.000 dinarjev katastrskega dohodka, plačevanja davkov od 1. januarju !%5 dalje. Stoletja »e je kmečki hrbet šibil ’n upogibal |hx1 raznovrstnimi bre-*>eni: tlako, desetino, dohodnino, lažnimi taksami, občinskimi dokla-^uii, prispevki itd. Vse to je zn Suneta predstavljalo isti ]x>jcm — davki. Besedo davki so kmetje skozi kletja izgovarjali sila 8[x>štljivo, z obupom, strahom, zaničljivo, jezno, mnogokrat s solzami v očeh, kajti beseda „davki“ je pomenila, da mora k hleva zadnja kravica, za božič -pitan prašiček ali odreči se za vedno atjivici, ki jo je kmetova družina še kako potrebovala, pomenilo je novo zadolžitev, ki je mnoge pripeljala na boben, propadli so zn vedno. Po predpisih novega zakona o ' Prispevkih m davkih občanov pa republika in občina tudi določata stop-nie za tiste pris|>evke in davke, ki juti gredo [m> zveznem zakonu. Ob-^Uiska skupščina določa samostojne 3to|mje z odlokom. Poglavitni vir dohodkov, iz katerih se poravnavajo Izdatki družbene skupnosti je doho-d^k, ki ga dosežejo občani z psebnim delom. Oprostitev, ki stopi v velja-v° 1 • januarja 1965. zajema tudi na Pudrov j u naše občine obsežna ob-^Ueja, ki so izrazito kmetijska, veu-s« ti kraji predstavljali več ali •“»nj pasivni del prebivalstva, skorajda še naturalno kmetijsko proiz-Y°unjo in nizkim osebnim standar-dom. Hriboviti predeli, iz katerih se J* mladi živelj naglo umikal, odhajal jc v v večja središča, kjer 3e industrija naglo rastla in nudila d°Volj dober zaslužek celo nckvali-fiairanemu proizvajalcu, še včerajš-^jernu kmetu, so ostajali prazni, z •tekaj starimi ljudmi, ki naj bi na-proizvajali s pomanjkljivimi 'Pmirvnjalnimi sredstvi in konino s Precejšnjirni družbenimi obveznostmi. v razume, da tako ne gre dalje, jub temu, da socialistična kmetij-11 proizvodnja naglo raste in po-v®cUjc svoje proizvode, sc ne more-^ mireči obsežnim, za kmetijsko ^Pmizvodnjo s|>osobniin površinam v č^bovitiii področjih, zlasti še zato, ®r tu živijo ljudje, ki zaslužijo vso P^*°rno8t iz znanih razlogov (tradi-NOB, turizem itd.), tu že obsto-tudi ^^l^darski objekti, znane so , 1 določene proizvajalne izkušnje 111 Podobno. Sloveniji je približno 30o/o [io-, > Primernih za veliko družbeno c,ijsko proizvodnjo, 70<>/o ostalih Sln> predvsem valovitega terena, arckujc sodobna rešitev v okviru ®koC'<>VaDia m<<^ binctom in kmetij-Proizvajalno organizacijo. Na ža-r:*zpolagam s podobnim ]io-°tn lln^. področje, vendar . *> da nekaj |>odobnega lahko ^ l»odročjc občuic Ljid>-*c'Budnik. Kmetijstvo v naši hiVjli^ ^ vcdno zaposluje 46o/o i)rc-tUaV Va> kar je precej več, kot pa •tagio ^ko povprečje, ki se hit^. J ‘/n 30o/0j kot odraz zelo »tvn ^n,kturulne menjave prcbival-kaj,. a drugi strani pa zgovorno •i«iu 1, *<>’ da že nastopa čas, ko d«lo\nc V primanjkovalo občin^, S'*C' ^roji |>odutck za našo v knio ‘rga, kljub temu, da kuj,. jI?tZn)h primerih že primanj-'dira r°k. Nov čas pa pro- v našo vas. Stroj lahko z uspehom tudi v hribovski vasi zamenja človeka. V industriji že govorimo o avtomatih, nam v kmetijstvu pa manjka preprostih strojev, nadomestnih delov. Vsega še ne proizvajamo doma in smo tako nujno navezani na uvoz, vendar tu zadenemo na carino, ki je marsikdaj tako visoka, da onemogoča nakup stroja in tako na žalost ostanemo velikokrat praznih rok. Do sedaj so kmetje uvažali največ ročne kosilnice, vendar <1610 s kosilnico jc naporno in predstavlja le začasno rešitev. Danes misel na lažji traktor, ki naj se' pojavi na vasi, ni več neuresničljiva niti ne predstavlja pojava kapitalizma, pač pa nujnost, ki prihaja z razvojem. Res je, da so sc naši kmetje do sedaj z veliko previdnostjo bližali novemu, vendar so močno dovzetni za vse, kar prinaša večje pridelke, lažje delo in lepše življenje. Eden izmed mnogih dokazov za to so umetna gnojila. Danes ni kmetije, ki jih ne hi uporabljala. Spoznanje, da s starim načinom ne gre več naprej, prihaja vsak dan močneje do izraza tudi pri našem kmetu. Nadaljnji razvoj narekuje tudi, da prenehamo s tako imenovanim ,,prinašanjem kmeta okoli“, kajti samo solidno poslovanje zagotavlja zaupanje. Kmetje sc vsak dan bolj usmerjajo na tržno proizvodnjo, kar je edino pravilno, vendar nestabilno tržišče ne nudi prave stimulacije, še več, onemogoča daljšo proizvodno usmeritev. Hriboviti predeli imajo predvsem dobre pogoje za rejo živine, manj za ostale panoge kmetijstva. Nekatera področja imajo naravne pogoje za razvoj sadjarstva, na primer polhograjsko področje. Vsekakor pa ima prednost govedoreja, v malo višjih legah sicer, na obrobnih barjanskih tleh pa že desetletja z uspehom uspeva lisasto govedo. Pred leti vpeljan rodovnik in mlečna kontrola sta bila z reorganizacijo kmetijskih zadrug močno prizadeta, da ne rečem, pri zasebnih kmetih niti ne obstojita več. Škoda, ki jc s tem nastala, je že očitna, kraji, ki so redili plemensko živino — rodovniško: Vrh, Gradišče, Zapotok itd., le-tc nimajo več. ali pa le v zelo majhnem številu. Začeto selekcijsko delo je obstalo no pol |>oti, samo umetno osemenjevanje ni dovolj, čeravno predstavlja bistveni prispevek. Cas narekuje začeto delo nadaljevati in naša plemenska živina bo ponovno potovala v Grčijo, Bolgarijo, tako kot je že leta 1961. Oprostitve, ki prihajajo z novim zakonom o prispevkih in davkih občanov, so pri kmetovalcih izzvale val razprav, ki se še ne bodo tako hitro polegle. Območja IV. okoliša občine Ljubljana-Vič-Rudnik, ki so z novim letom prenehala plačevati zemljiški davek, celotno polhograjsko, presersko, rakitniško območje, vasi nad Igom, nad Pijavo gorico, veliko-laški okoliš, razen katastrske občine Velike in Male Lašče, je zelo obsežno in bo verjetno zajelo še del barjanskega predela z nekaterimi obrobnimi vasmi. Vendar komisija pri občinski Skupščini, ki se s tem ukvarja, še ni končala z delom. To ni edina oprostitev, ki bo zajela občane, saj Občinska skupščina pripravlja ukinitev davka na kmečke stanovanjske hiše v celoti, to je davka, ki je za občino predstavljal v precejšnjem številu primerov večji strošek inkasa, kot pa jc znašal davek sam. Nadalje občani zahtevajo ukinitev cestne pristojbine (konferenca SZDL Črni vrh), ki dejansko predstavlja pravo zmedo. Zelja po spoznanju, kaj menijo o novih davčnih sprostitvah kmetje sami, ki jih onrostitev zajame, me je napotila, da sem povprašal le-tc iz vasi Smrjenje in so mi na zastavljeno vprašanje odgovorili takole; tov. Padar, starejši kmet, je menil takole: „Z ženo le s težavo zmagujeva delo, pomaga nama le mlajši sin. Ostalih ni več doma. Mladi ne kažejo pravega ruzamevanja do rodne grude. Denar, ki bo tako ostal doma, bi porabil za popravilo hiše in gospodarskih poslopij. Do sedaj so otroci takoj, ko so zapustili osnovnošolske klopi, odhajali na delo, nikoli pa niso mogli nadaljevati šolanja, kljub temu, da so bili mnogi nadarjeni in so se z veseljem učili. V najboljšem primeru so se izučili kake obrti, vendar so tako redki.“ Kmet srednjih let Kramar iz iste vasi jc na zastavljeno vprašanje odgovoril: „Sva sama z ženo in tremi majhnimi otroki. Prizadela me jc arondacija. Davki so veliki, saj akontacija znaša 40.000 din, kar jaz in sosedje le s težavo plačujemo. Napredek prihaja le počasi. V vasi pa imamo še veliko slamnatih streh. Redimo živino, vendar nam primanjkuje sena in ga moramo kupovati. Nekaterim sosedom so imetje zarubili (Skinder). S sproščenim denarjem bi kupil kak manjši stroj in popravil gospodarsko poslopje.“ Mchlin, mlad kmet, ki je nedavno prevzel domačijo, jc dejal: „2ena jc že dolgo za[>oslcna, jaz pa kmetujem. Kooperacija je še slalto razvita, v glavnem prejemamo gnojila in to vsi vaščani. Večja mehanizacija ne bi šla, manjši stroji pa bi se dali uporabiti kljub kamniti zemlji. Prašiči slabo uspevajo. Predvsem moramo popraviti gosj>odarska poslopja." Eden najnaprednejših kmetov iz vasi Brezje, Franc Zupančič, jc rekel: „Zakon je zakasnil in ni pričakovati bistvenega dviga proizvodnje, kajti najboljši ljudje so že odšli (tudi sam se je pred kratkim zaposlil). Pospešiti je treba opredelitev — biti kmet ali pa ne, kmete pa nato podpirati. Nerazumljiv se mi zdi postopek Zvezne skupščine, ki je negativno rešil predlog Občinske skupščine Koper o carinah na uvoz kmetijskih strojev. Kmetom je potrebno dati možnost, da sami tvorijo komplekse in jim omogočiti dovolj živine, namesto ukinitve davkov, Izenačiti kmeta z delavcem, uvesti pa sodobno tehnologijo. Premalo je tudi fosfornih gnojil, kajti zemlji fosforja najbolj primanjkuje. Zadruge naj bi šle bolj smelo v sodelovanje tudi na drugih področjih in ne samo v živinoreji — i mehanizacijo. Ze štiri leta ni prodaje plemenske živine. Uvede naj sc nazaj rodovnik, umetno osemenjevanje pa naj sc razširi na vse hribovite predele. Dopolnilo kmetije pa naj bo rezljanje zobotrebcev v zimskem času, lov in jut turizem." Tako govorijo kmetje in kaj pa menijo kmetijske organizacije V Tov. Kokalj, vodja kooperacijske službe v KZ Mokerc. — Ukrep je zelo j ki -memben, vendar časovno pozen. Mladi so že odšli. Dobiti zaupanje nazaj bo težko. V nižinskih predelih ni pričakovati povečanega sodelovanja, predvsem zaradi zemljišč, ki jih pridobivajo kmetijske organizacije. V hribovitih predelih pa je povečanje sodelovanja odvisno od načina in od oblike kooperacije. Predvsem se bo razvilo sodelovanje v živinoreji, v reji piščancev, v pitanju goveda in v mlečni proizvodnji. Nova oblika kooperacije je zaposlitev z vsemi bonitetami na domu. Pripravljamo ustanovitev kooperacijskih farm za mlečno proizvodnjo. Uvedli bomo tudi kreditiranje koo|>erantov za nabavo mehanizacije in za nabavo ostalih proizvajalnih sredstev. LOJZE HABJAN Lani 13% več prestopnikov Lani jc na območju občine Vic-Rudnik porastla delikventnost (prestopništvo) mladine kar za 13 o/0. Razen številnih razlogov, o katerih bomo pisali, jc temu krivo verjetno tudi nastajanje novih barakarskih naselij na področju občine Vič-Rudniik z vso socialno problematiko vred, pomanjkanje športno rekreacijskih prostorov, brezbrižen odnos do mladine in njihovih potreb, zlasti v delovnih kolektivih, gledanje na mladino zgolj skozi ekonomsko računico in podobno. Kot primer velikega in organiziranega prestopništva naj navedemo včasih dobro znano ,,viško bando" in druge neorganizirane in bolj ali manj organizirane mlade prestopnike. Ce pomislimo, da smo za 84 mladinskih prestopnikov v letu 1963 potrošili 21,360.000 dinarjev, za vso dejavnost raznih organizacij, ki bi lahko smotrno organizirale mladino pa ne mnogo več, lahko upravičeno vprašamo občinsko skupščino za odgovor, kaj misli o tem vprašanju. Letos jc poraslo število begavčkov, ki so bili v |H>boljševalnih mladinskih domovih, vendar pri tem porastu odpade tretjina na skupino mladoletnih prestopnikov iz Škofljice. Zdi se pa mi, da naše organizacije pri svoji raznoteri dejavnosti mnogo od tega nc upoštevajo. Poglejmo, kakšno jc dejansko stanje: Skoraj vsak večji kraj v naši občini ima prosvetno dvorano ali pa manjši klubski prostor. Vendar ti prostori nikakor niso zadovoljivo opremljeni, v zimskem času pa so nezakurjeni. Glavni pripomoček jc televizor, včasih pa šahovske mizice, vendar niti to ni izkoriščeno, ker med organizacijami ni sodelovanja; vse namreč hočejo občanu nekaj nuditi, na drugi strani pa si zaračunavajo najemnino. Mladina največkrat v te prostore niti nima vstopa, ker nima sredstev, da bi plačevala za prostor, včasih pa si mladi lastijo vse pravice (Velike Lašče, Rožna dolina), tako da pride na ta način večkrat do nasprotij, ki jih pogojujejo ali objestnost mladine ali pa nerazumevanje starejših do sproščenih oblik izživljanja mladine, kot na primer ples, film in podobno. Niso pa edinstveni primeri, da so prostori opremljeni, da obstojajo pogoji za določene dejavnosti, pa so prazni, ker sc mladina raje zbira v gostilnah. Zaradi razne preobremenjenosti (večji del s fjormalnim delom) se naše družbene organizacije, izobraževalne ustanove ipd., |>ogosto sploh ne zanimajo, kako živi mladina. Samo starši tudi ne morejo biti odgovorni, da vzgajajo svoje otroke. Zaradi višanja cen so mnogi skoraj primorani, da dajejo prednost osebnemu in materialnemu [mložaju, kot pa vzgoji otroka. Malo je družin, ki bi v današnji situaciji lahko živele le od dohodkov očeta, zato se navadno zaposli mdi mati. Zakaj jc vedno več delikventov in huliganov med mladino? Zakaj izgubljajo mladinski prestopniki svoj prosti čas največ v lokalih in na cestah? Zakaj sc ne vključijo v razna društva, klube itd.? Ce hočemo v grobih obrisih nakazati pot k rešitvi tega problema, moramo imeti pred očmi dvoje. 1. Sredstva za vzgojo mladih ne smejo biti problem. 2. Mladina mora imeti neko moralno normo in pa nek konkreten cilj. Trenutno so najboljše možnosti za vključevanje mladine v naši občini v družbenih centrih, ki naj bi se ustanovili pri Krajevnih skupnostih. Pri tem pa bo treba misliti na celo vrsto organizacijskih problemov (program, vodstvo centrov, prostori in tako naprej), ki jih bo treba prilagoditi tej novi obliki reševanja mladinskega vprašanja. ANDREJA MLINAR RAZGOVOR S TAJNIKOM ZVEZE ZA TELESNO KULTI RO PRI NAŠI OBČINSKI SKUPŠČINI, SLAVKOM KOŠENINO. Premalo povezave med TV Partizan in šolami Telovadna društva Partizan sc vsak dan bolj izgubljajo v množici raznih nogometnih, rokometnih, košarkaških, tcžkoatlctskih in po drugih športnih klubih, ki delujejo bodisi pod imenom Partizana ali nosijo kak drug naziv. O vlogi, ki je TD Partizan igrajo danes pri telesni vzgoji mladine, in o težava^ s katerimi sc pri tem delu srečujejo, mi je tajnik Zveze za telesno kulturo pri občinski skupščini Vič-Rudnik ter tudi član •krajne zveze Partizana, Slavko Košenina med drugim povedal naslednje: — Vsi tisti, ki pripisujejo TJ) Partizan podrejeno vlogo do drugih klubov in športnih društev pozabljajo, da sc po telovadnicah Parti-»ana goji osnovna telesna vzgoja mladih ljudi in da se k telovadnim prvinam — odločiti, priročiti in dru-gini — vrača vsak aktivni športnik. Tc vaje so mu potrebne za ohranjanje telesne kondicije in brez njih ne ho nihče dosegel vrhunskih športnih dosežkov. Slavko Košenina je za trenutek prenehal govoriti. Opazoval sem ga. Velik prijatelj mladine se skriva v njem in neumorni š|x>rtni delavec je. Povsod in vedno priskoči na pomoč raznim športnim društvom — z na-•veti ali pa na pravem mestu posreduje, da se športni klub ali TD Partizan, ki zaide v finančne težave tudi izvleče iz njih. Star telovadce je, nogometaš, plavalec, z eno besedo, skoraj ni športa, ki ga ne bi v mladosti vsaj malo „povohal“. Kakšne težave tarejo TD Partizan v naši občini V — Na prvem mestu —- vprašanje vaditeljev. Telovadnih učiteljev primanjkuje in preobremenjeni so. V trnovskem TD Partizan vodi štiri telovadne vrste en sam človek. V Polhovem Gradcu pa so morali telovadno orodje iz telovadnice Partizana prenesti v adaptirano dvorano pro-evetnega doma, ker niso uspeli dobiti ustreznega strokovnega učitelja *a telesno vzgojo in vodstvo Parti-•ana, čeprav je bilo ob razpisu za to mesto zagotovljeno stanovanje. Tam, kjer imajo za učitelje telovadbe ,.s:a-rc“ telovadce, je položaj nekoliko boljši, vendar jc že skrajni čas, da •e uredi njihovo nagrajevanje. Za ves trud, ki ga dan za dnem vlagajo v delo z mladino in za vse tiste ure, ki jih preživijo v telovadnicah, nuj se jim da primerna mesečna nagrada in ne samo praktična darila ob koncu leta ali ob kaki drugi primerni priložnosti. Ponekod, vzemimo za primer Partizan na Dobrovi, kjer telovadijo v gasilskem domu, bi nujno potrebovali telovadnico. Velika potreba po ustanovitvi TD Partizana se pojavlja v Horjulu, kjer imajo izredno močan mladinski aktiv delavci „Iskrc“ in precej vajeniške in kmečke mladine. Kakšne so vezi med šolami in TD Partizanom V — Vse prerahle so. Po mojem mnenju bi moral biti Partizan tisti, ki bi pionirjem prvih štirih razredov osemletke nudil osnove telesne vzgoje. Znano je, da posvečajo šolska vodstva prav nižjim razredom premalo pozornosti pri pouku telesne vzgoje. Ker telovadnih vaditeljev primanjkuje se ponekod zaupa prvi. drugi, tretji in četrt: razred kar predmetnim učiteljem. Otroke jvelje v telovadnico, (če ta sploh je), sam pa morda popravlja šolske naloge ali se pripravlja za naslednjo uro. Tako otroci seveda ne dobijo tistega, kar bi morali dobiti. Gruča fantičev se je leno vlekla po Dolenjski cesti proti Hudniku. V kinu s« bili, sem ujel iz njihovega razgovora, |volem pa so še malo posedeli v Emoni in pri Figovcu. Fred zasneženim stadionom Krima Se je največji med njimi povzpel na kup sitega in preko zapuščene ograje pokukal na igrišče. — K?j gledaš in sanjariš Tone, je dejal droben črnolasec za njegovim hrbtom, igrišče so nam zaprli, klub je razpadel, o odbornikih pa ni ne duha ne sluha. Nekaj sem slišal, da se bo na prostoru, kjer danes stoji igrišče ali na ravnini za njim gradil velik športni park. V zadnjih štirih razredih osemletke se stanje okoli ur telesne vzgoje nekoliko boljša, ker prevzamejo vodstva teh ur strokovni vaditelji. V tem času naj bi Partizan „miroval“ in pustil otroke strokovni telesni vzgoji na šoli. Takoj, ko bi učenci končali osemletko, naj bi jih TD Partizan spet vključil v svoje vrste, predvsem tisto mladino, ki študija ne bo nadaljevala, ampak se bo posvetila obrti. Ali ima TD Partizan povezavo s šolskimi športnimi društvi V — Do tesnejšega sodelovanja še ni prišlo. Koristno bi bilo. da bi predsedniki teh društev jvoiskali pot k najbližnjemu TD Partizan. Kateri organ skrbi za povezavo med posameznimi TD Partizani V — To bo ena izmed nalog bodočega sekretarja občinske Zveze za telesno kulturo, za katerega smo že razpisali mesto. Kandidat bo moral biti absolvent višje šole za telesno kulturo. Skrbel bo za pravilno vodenje |>olitike, telesne vzgoje, s svojo vsestransko razgledanostjo na i[Mirinem področju pa bo lahko marsikje pomagal, da bo športno življenje steklo. Imel bo tudi stalni stik z vsemi našimi društvi Partizana. Tu bodo razna Športna igrišča, kjer bodo mladi igrali nogomet, se podili pod koši, sc pomerili med seboj v rokometu in atletiki, na pobočjih Golovca pa bi se v zimskem času smučali in sankali. V okolje bi vsekakor sodila seveda tudi smučarska skakalnica. Načrti za športno - rekreacijski center, ki bo v perspektivi zgrajen na tem južnem delu Ljubljane, so že narejeni. Izvršena so bila že prva sondiranja terena — v prvi vrsti za nogometno igrišče. Za začetna dela pa je že bila porabljena vsota okoli štirih milijonov dinarjev. L-LUCL Ob zaprtem igrišču Krima... „Naša komuna", glasilo izdajateljske skupnosti lista ohčinskcha odbora SZDL Ljubijana-Vič-ltiidiiik. — Predsednik izdajateljskega sveta Sergej Vošnjak. — Izhaja mesečno. — Ureja uredniški odbor: Danilo Emeršič (predsednik), Sergej Epih, Boris Makovce, Peter Likar, Vlado Firm, Darko Perovšck in Jože Jesih. — Glavni in odgovorni urednik Peter Likar. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Trg MDB 7/1., telefon št. 22-454. — Tekoči račun pri NB Ljubljana št. 600-18-608-25. — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din in jc plačljiva vnaprej. — Tisk Tiskarne šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani. Zimski posnetek — Samo kdaj bo to, jc vskoči) v besedo Tone, jaz sem raje začel trenirati nogomet na Kodeljevem pri Slovani:. Daleč od doma imam, priznam, pa kaj morem za to, če rad igram nogomet, možje na občinski skupščini ali bodisi kdo že pa za to nimajo razumevanja. Prehitel sem simpatične fante. Športni park . . . športni park . . . besede so mi ostale v ušesih, pogled pa mi je ušel na veliko ravnico za sedanjim nogometnim igriščem Krima, ki se vleče vse tja |>od Golovec pa do jmti, ki vodi 1: kmetijskemu posestvu Barje, na prostor, katerega so naši urbanisti namenili športnemu parku. z igrišča ,,Kri:n" Da bi sc dela pos|M'šila je bila v preteklem letu krajevni skupnosti Barje, zaupana naloga, da organizira sestanek in na njem izvoli pripravljalni odbor za izgradnjo športnega parka. Ta bi imel v svoji prvi fazi nalogo — oživeti športno dmštvo Krim. Na prvem sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki občinske skupščine, Krajevne skupnosti Barje, občinske športne zveze, bivši „Krimov-ci“, SZDL in drugi, niso našli skupnega jezika in pripravljalni odbor ni bil izvoljen. Po tem sestanku, ki je bil v začetku leta 1964, jc bilo se šest sestankov, na katerih so obravnavali problematiko Krima in pa Titova cesta Lep ra v je od „ centra" Trnovega do centra Ljubljane le kakih 1300 m, je ta soseska komunalno domala odrezana od mesta. Na številne prošnje in zahteve prebivalcev Trnovega, K rakovega in Kolezije, se je vprašanje gradnje nove ceste končno le premaknilo z mrtve točke. Na stanovanjskem skladu občine Vič-Rudnik so povedali, da je glavni projekt za novo Titovo cesto, ki bo tekla od Aškerčeve ceste čez Grada- v Trnovem? ščico, mimo trnovske šole, do križišča Ceste v Mestni log in Ceste n» 1 -oko pozneje pa morda oclo d|M>m — bi lahko pričeli graditi novi del Titove ceste že Letos. L. M. športnega parka. Vsi sestanki so bili brezuspešni. Pripravljalnega odbora, ki bi nadzoroval tudi delo na terenu samem, niso izvolili. Kljub lanskoletnemu mrtvilu in nezainteresiranosti nekaterih pristojnih organov, ki jim je športno društvo Krim deveta briga, je bila v letošnji predračun občinske skupščine Vič-Rudnik predlagana vsota 10 milijonov dinarjev v sklad zn izgradnjo igrišča Krima. Nekaj denarnih sredstev se lw> dobilo tudi kot izkupiček za prodano parcelo, kjer danes stoji nogometno igrišče Krim, na katerem se bodo, kot predvideva urbanistični načrt gradila stanovanjska poslopja. Novo nogometno igrišče pa bo pomaknjeno za sedanji stadion, na prostor Itodočega športnega parka. Mladine jc na tem južnem delu Ljubljane dovolj. Mladi Barjani, Rudničani, Vičani in mladimi iz občinske skupščine Center, savskega naselja, Prul in drugod bi rada zahajala v športni park, ki bi jim služil za aktivno športno udejstvovanje. Lahko pa bi v njem preživeli, pri igri z žogo, tekih, preskokih in drugih športnih zvrsteh, popoldneve in dopoldneve namesto, da bi se potikali [m: ulicah, kinoma tografih ali celo zahajali v gostilne. Prav bi bilo, da bi tudi krajevna skupnost Pride, ki leži v neposredni bližini, pokazala za ta koristen načrt več zanimanja in preko občinske skupščine Center podprla gradnjo športnega parka. Tu so šc športna društva, smučarji Enotnosti, ki bi si tu lahko zgradili smučarsko skakalnico, strelci iz Dolenjske ceste, ki bi sc tudi lahko vključili v bodoči športni park, napak ne bi bilo, da bi to zamisel podprla tudi okoliška podjetja, saj bi športni park služil tudi za rekreacijo delovnega človeku. Prišla bo pomlad in odjuga. Pobralo bo sneg. Naj tudi prvi spomladanski veter odpiha prali,ki se je žc začel nabirati na načrtih za izgradnjo športnega parka. Pristopimo k izgradnji letos, še prej pa oživimo športno društvo Krim. To smo dolžni mladini in vsem tistim, ki imajo radi šport. LADO LUCIJ cSLab ktulj Zc od poletja naprej je bilo slišati med gospodinjami na Škofljh'1' 'la obe trgovini — poslovalnici trgovskega podjetja Tabor iu poslovalnica trgovskega poiljetja Menatoiv prodajati od časa do časa slab kruli. V zadnjem času pa so pritožbe 'liW račun slabe kvalitete kruha .skorajdn> vsako-dnevni pojav. Kruh, ki ga prodajata omenjeni trgovini, peče pekarna Center in g8* vsakodnevno dostavlja trgovinan*8' Tako sc pogosto dogaja, da pripeljejo žc star kmb, kruh prejšnjega d'1®' ali nepravilno pečenega. Trgovi>liP trgovskega podjetja Tabor se j« pritožila upravi Pekarne in celo poklicala inšpekcijo. Stanje se je p0' pravilo za nekaj dni, nakar pa jc nadaljevalo staro. Trgovini tnk< večkrat kruh ostane neprodan, kljao' vsakodnevnemu naročilu strank zl> odvzem. Dnevno prodajo 200 kruha naročenim kupcem in 20 i1' priložnostnim kupcem. Prodajalna j® tako močno obremenjena, saj se kupci preusmerjajo na Ljubljano. Kuja’) vanje kruha v Ljubljani pa [Kini®1111 novo delo, dodatno izgubo časa tako povzroča upravičeno negodo'8 nje med potrošniki. LOJZE HABJAN SPECIALIZIRANO TRGOVSKO PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM „GRANEX" sc priporoča in nudi vse 'r»P gradbenega materi«la, sprejema grosistična im detajlisličiiia naročila. Svoje prodajalne iillil v LJUBLJANI, v KURILNIŠKI 10 a in v poslovalnici na LAVRICI