Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 27 Andrej GULIČ Sergeja PRAPER GULIČ Simon KOBLAR Trajnostni razvoj odprtega prostora v Alpah z izboljšanjem načrtovanja in upravljanja – rezultati projekta OpenSpaceAlps V prispevku predstavljamo ključne rezultate projekta OpenSpaceAlps – Trajnostni razvoj odprtega prostora v Alpah z izboljšanjem načrtovanja in upravljanja. Projekt sofinancira program Interreg V B za območje Alp. Prostorsko se nanaša na alpski prostor in na območje, ki ga zajema EUSALP – Strategija EU za alpsko regijo. V izvajanje projekta je vklju- čenih šest partnerjev iz Avstrije, Francije, Italije, Nemčije in Slovenije. Partner iz Slovenije je Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Glav- ni cilj projekta OpenSpaceAlps je prispevati k trajnostnemu razvoju alpskega prostora z ohranjanjem okoljsko in naravno visoko vrednih delov odprtega prostora. V alpskih dolinah se obseg odprtega pro- stora zmanjšuje zaradi širjenja naselij in prometnih površin, na višje ležečih območjih pa ta prostor pogosto razvrednotijo infrastrukture, povezane z gozdarsko, kmetijsko in turistično dejavnostjo. V projektu si prizadevamo za spodbujanje procesov, ki vodijo k uvajanju novih pristopov v prostorskem načrtovanju v alpskih državah, in za jačanje upravljanja prostora na transnacionalni ravni. Ključne besede: območje Alp, OpenSpaceAlps, odprti prostor, Slo- venija 1 Uvodne in pojmovne opredelitve Delež naravno bolj ohranjenega odprtega prostora v Alpah se zmanjšuje, kar ogroža blaginjo in preživetje ljudi sedanjih in prihodnjih generacij. V dolinah se širijo poselitvena območja in območja prometne infrastrukture, v višje ležečih območjih pa turizem, gozdarska in kmetijska infrastruktura, kar vodi v fragmentacijo krajine. Alpski odprti prostor je javno dobro, ki zagotavlja koristi vsem, ne da bi bilo za to potrebno kakršno- koli nančno povračilo. Ko gre za tekmujoče namenske rabe prostora, so deležniki, ki se odločajo za ohranjanje odprtega prostora, običajno v manjšini in manj vplivni. Poleg tega lah- ko prizadevanja teritorialnih oblasti na lokalni in regionalni ravni za privabljanje domačih in tujih podjetij, npr. na obmo- čju množičnega turizma, vodijo v tekmovanje z negativnimi učinki na naravo in okolje. V teh razmerah lahko le javni ukrepi, ki so usklajeni z ustreznimi prostorskimi rešitvami, zagotovijo obstoj odprtega prostora. Nujno so potrebni tudi jasni minimalni (trans)nacionalni standardi in usmeritve ter boljše sodelovanje med načrtovalskimi organi kmetijstva, tu- rizma, gozdarstva, ohranjanja narave, varstva okolja in drugih pomembnih področij. Ob tem se postavlja vprašanje opredelitve pojma odprti prostor. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3, Ur. l. RS, št. 199/2021) pojem opredeljuje dvoumno. Izraz odprti prostor se pojavi v okviru pojma zeleni sistem regije. »Zeleni sistem regije je načrtovan za območje regije kot omrežje raznolikih, regionalno pomembnih in medsebojno funkcionalno pove- zanih območij, ki lahko vključujejo odprti prostor z zelenimi, vodnimi in obvodnimi površinami, rekreacijska in varovana območja ter območja, pomembna za ekološko povezljivost.« (ZUreP-3, Ur.  l. RS, št. 199/2021: 12498). Tudi veljavna Strategija prostorskega razvoja Slovenije (v na- daljevanju: SPRS) (Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, v nadaljevanju: MOPE, 2004) v pojmovniku ne ponuja eno- pomenske opredelitve pojma odprti prostor. Izraz je vključen v pojem urbane strukture v smislu obravnave odprtih prostorov v mestu (MOPE, 2004: 12) in tudi v pojem zeleni sistem. »Sestavine zelenega sistema mesta ali naselja so posamezni deli odprtega prostora, ki se med seboj razlikujejo po namemb- nosti, zgradbi, stopnji naravnosti, vendar so v medsebojnem Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 28 A. GULIČ, S. PRAPER GULIČ, S. KOBLAR povezovalnem odnosu.« (MOPE, 2004: 12). V poglavju Razvoj prostorskih sistemov z usmeritvami za razvoj na re- gionalni in lokalni ravni se poudarja pomen uravnoteženosti med odprtim in grajenim prostorom na širših mestnih obmo- čjih (MOPE, 2004: 37). SPRS v podpoglavju, ki obravnava usmeritve za ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti, poudarja pomen »ohranjanja različnosti in posebnosti odprtega in gra- jenega prostora tako, da se upošteva topograja, originalnost, celovitost prepoznavnosti in kontinuitete prostora« (MOPE, 2004: 38). Tudi v osnutku Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 (v nadaljevanju: SPRS 2050) (Ministrstvo za okolje in prostor, v nadaljevanju: MOP, 2021) pojem odprti prostor ni jasno opredeljen. Izraz se v dokumentu posredno pojavlja predvsem v navezavi na načrtovanje, gradnjo in prenovo stanovanjskih območij. Pri tem se pretežno uporablja besedna zveza javne odprte in zelene površine mest. Tudi za to besedno zvezo SRPS ne ponudi pojmovne opredelitve. V dokumentu je poudarje- no prizadevanje za »izboljšanje kvalitete in raznolikosti javnih odprtih in zelenih površin mest« (MOP, 2021: 24) ter usme- ritev, da se »pri načrtovanju, prenovi in gradnji stanovanjskih območij pripravi zasnova javnih odprtih in zelenih površin« (MOP, 2021: 42). V okviru usmeritev za urejanje in razvoj podeželskih naselij, vasi in krajine SPRS 2050 poudarja pomen načrtovanja zelenega sistema regije, v katerega – poleg dru- gih elementov in območij – vključi tudi »drug odprti prostor, ki vključuje ogrožena ali varovana območja kot so poplavna/ razlivna, vodovarstvena območja, zavarovana območja), ki lahko prispevajo k izvajanju večfunkcionalne vloge zelenega sistema« (MOP, 2021: 61). Kot je razvidno iz zgornje predstavitve zakonodajnega in stra- teškega načrtovalskega okvira, se izraz odprti prostor pojavlja pretežno v okviru teme urejanja in razvoja naselij kot del zele- nega sistema naselij in, v bolj posredni obliki, tematike zelenega sistema regij. Oba zelena sistema pa sta sestavini t. i. zelene infrastrukture (MOP, 2021). Opredelitev odprtega prostora v Urbanističnem terminološkem slovarju – »nezazidan pro- stor ali zelena površina v naseljih ali zunaj njih« (Mihelič, idr., 2015: 109) – sledi ugotovljenim vsebinskim opredelitvam obravnavanih dokumentov. Podoben način uporabe izraza/ pojma odprti prostor najdemo tudi v občinskih prostorskih dokumentih, kjer so v vsebinskih opisih pretežno ponovljene/ povzete usmeritve iz strateških dokumentov državne ravni. V projektu OpenSpaceAlps (Salzburger Institut für Raumor- dnung und Wohnen, v nadaljevanju: SIR idr., 2019–2022) smo ugotovili, da so pri prepoznavanju pomena in vključeva- nju odprtega prostora v procese prostorskega načrtovanja od vseh držav/regij, vključenih v transnacionalni program Interreg Območje Alp, najuspešnejši v nemški zvezni deželi Bavarski. Z načrtom za alpska gorska območja na Bavarskem (Alpenplan) (v angleški različici kartografsko predstavljen na sliki 1), ki je vključen v razvojni načrt nemške zvezne dežele Bavarske, varu- jejo odprti prostor gorskih območij v treh različnih conah – A, B in C. Območje A, imenovano tudi dostopno območje (Er- schließungszone), predstavlja 35 % površine (1.548 km2). Za- jema vsa naselja in večino območij z intenzivno rabo zemljišč. Gre predvsem za dolinska območja in turistične lokacije, ki na splošno veljajo za primerne za nadaljnji infrastrukturni razvoj. Dovoljena je npr. izgradnja novih žičniških naprav, ne pa tudi letališč. Tudi na območju A je za vsak poseg v prostor treba pri- dobiti gradbeno dovoljenje. Sicer so rekreacijski objekti v tem načrtu na splošno ovrednoteni kot neškodljivi, če ne povzro- čajo erozije tal in/ali ne ogrožajo gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in gozdom. Območje B predstavlja 22  % površine (976 km2). Služi kot blažilno/varovalno območje (Puerzone), v katerem so investicijski projekti odobreni šele po temeljitem vrednotenju in preverjanju skladnosti z najstrožjimi zahtevami regionalnega načrtovanja. Za vse infrastrukturne projekte je treba pripraviti oceno mogočih vplivov na okolje. Običajno so odobreni, če so nujni za delovanje kmetijskega in gozdar- skega sektorja. Območje C, imenovano tudi tiho območje, zajema 43 % površine (1.868 km2). Zasnovano je kot zava- rovano območje, kjer so vsi projekti na področju prometne infrastrukture – razen nujnih manjših posegov, ki so potrebni za nemoteno delovanje tradicionalnega kmetijstva in gozdar- stva – izrecno prepovedani. Na območju je dovoljeno izvajati le neintenzivne, na naravi temelječe prostočasne dejavnosti, kot so pohodništvo, kolesarjenje in turno smučanje. V območju C na splošno ni dovoljen razvoj nobene vrste gospodarske javne infrastrukture (več o tem v Job idr., 2020). Z določanjem posebnih območij, npr. območij ohranjanja izjemne krajine ali prednostnih območij, odprti prostor z usmeritvami in načrtovanimi prostorskimi ureditvami ščitijo tudi regionalni prostorski plani. Njihov vpliv je v primerjavi z načrtom za alpska gorska območja in občinskimi prostorski- mi načrti šibkejši. Občinski prostorski načrti vsebujejo lokalne krajinske zasnove, ki vključujejo predpise in navodila o upo- števanju krajinskih elementov in varovanju odprtega prostora (več o tem v Meyer, 2019). Poleg navedenega načrta lahko kot zanimivost poudarimo še primer t. i. tihih območij (Ruhegebiete) v avstrijski zvezni de- želi Tirolski. Zasnovana so bila med letoma 1972 in 1973 v krajinskem načrtu tirolske gozdarske uprave, ki pa v nasprotju z bavarskim načrtom ni bil pravno zavezujoč. Pravno zasidranje tihih območij z odloki se je uveljavilo šele ob njihovi vključitvi v tirolski zakon o ohranjanju narave iz leta 1975. Tehnična podlaga mehanizma prostorskega načrtovanja teh območij je zagotovljena v konceptu rekreacijskih območij, ki ga je raz- vila tirolska državna agencija za načrtovanje (Haßlacher idr., Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 29 Slika 1: Načrt za alpska gorska območja na Bavarskem (Alpenplan) (vir: Job idr., 2020) Slika 2: Tiha območja (Ruhegebiete) v avstrijski zvezni deželi Tirolski (vir: Job idr., 2020) 2018). Tiha območja ležijo zunaj naseljenih območij in so še posebej primerna za umirjeno rekreacijo. Za njih veljajo zelo jasne omejitve, na njihovem območju: 1. ni mogoče ustanoviti podjetij, dejavnost katerih povzroča hrup; 2. ni mogoče ume- stiti v prostor vlečnic ali žičnic za javni prevoz; 3. novogradnja javnih cest ni dovoljena; 4. prepovedane so večje emisije hrupa ter 5. niso dovoljeni vzleti in pristanki motornih letal za tu- ristične namene (Haßlacher, 2007). Zaradi jasno oblikovanih predpisov in prostorsko zamejenih območij je vzpostavitev tihih območij pri določanju omejitev za smučišča pogosto učinkovitejša od zavarovanih območij (glej sliko 2) ( Job idr., 2017; Nischik idr., 2019). Na Tirolskem je bilo med letoma Trajnostni razvoj odprtega prostora v Alpah z izboljšanjem načrtovanja in upravljanja – rezultati projekta OpenSpaceAlps Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 30 1981 in 2000 določenih osem tihih območij (Haßlacher idr., 2018) s skupno površino 1.370 km2, trenutno tako pokrivajo skoraj 11 % ozemlja dežele (tiha območja so v angleški različici kartografsko predstavljena na sliki 2). Ob upoštevanju razlik med državami in regijami, ki so vključe- ne v območje Alp, in primerov dobrih praks je bila v projektu OpenSpaceAlps pripravljena opredelitev pojma odprti prostor. Po njej obsega odprti prostor območja zunaj stanovanjskih/ poselitvenih in trgovskih/industrijskih območij ter drugih posebnih območij, kot so igrišča za golf ali rekreacijska ob- močja, kjer ni zgradb in pretežno tudi ne točkovne, linijske ali omrežne infrastrukture in kjer tla pretežno niso pozidana (soil sealing), kjer v idealnih razmerah ni prometa ali pa je v glavnem nemotoriziran, zaradi česar ni hrupa, kjer sploh ni objektov gospodarske javne infrastrukture, ki ne spadajo v kra- jinsko strukturo, ali pa so prisotni v zanemarljivi meri. Ta opredelitev je bila ena od osnov pri delu in pripravi pro- duktov projekta OpenSpaceAlps. V nadaljevanju predstavlja- mo nekatere od njih, in sicer priročnik za načrtovanje prosto- ra, kartografske prikaze odprtega prostora na območju Alp in priporočila. 2 Priročnik za načrtovanje odprtega prostora na območju Alp 2.1 Zasnova in namen Priročnik za načrtovanje odprtega prostora na območju Alp je namenjen vsem deležnikom, ki so vključeni v pripravo, za- snovo, izvajanje in spremljanje strategij načrtovanja odprtega prostora. Čeprav velja, da ima regionalna raven še posebej pomembno vlogo pri ohranjanju sklenjenih/medsebojno po- vezanih območij odprtega prostora, so obravnavane vse pro- storske/upravne ravni. Najpomembnejše skupine deležnikov in mogočih uporabnikov priročnika so lokalni in regionalni organi za načrtovanje, zasebna načrtovalska podjetja, državne in regionalne uprave, ministrstva, nosilci urejanja prostora na regionalni in državni ravni, univerze in raziskovalne ustanove na strokovnih področjih, kot so prostorsko načrtovanje, kra- jinsko načrtovanje in oblikovanje ter geograja. Načrtovalski priročnik (Meyer idr., 2022) ni nastal samo na podlagi teoretičnih premislekov. Ob pripravi je bila upoštevana raznolikost instrumentov prostorskega načrtovanja, povezanih z ohranjanjem odprtega prostora na območju Alp. Na podlagi primerjalne študije prostorsko načrtovalske prakse so bila iz- delana in opisana načela načrtovanja in celostne načrtovalske strategije. Te so namenjene podpori akterjem pri oblikova- nju ali izboljšanju regijam/lokalnim skupnostim prilagojenih strategij načrtovanja. Cilj je povečati kakovost načrtovanja z doslednejšim vključevanjem funkcij, razmestitve in strukture odprtega prostora v načrtovalsko prakso. Pri oblikovanju na- čel načrtovanja je bil upoštevan koncept razsežnosti kakovosti načrtovanja po Stöglehnerju (2019), ki je prikazan na sliki 3. Gre za te razsežnosti: 1. Vsebina načrtovanja: Ali načrtovanje ustrezno obravnava vprašanja, ki se nanašajo na (pravna) načela trajnostnega in uravnoteženega prostorskega razvoja? 2. Metodologija načrtovanja: Ali se za pripravo načrtoval- skih vsebin v procesu načrtovanja uporabljajo ustrezne in znanstveno utemeljene metode? 3. Proces načrtovanja: Ali so v proces načrtovanja ustrezno vključeni vsi pomembni deležniki in javnosti? 4. Pravna skladnost načrtovanja: Ali so pravne zahteve za preostale tri razsežnosti izpolnjene, zlasti s pravilnim tehtanjem in uravnoteženjem morebitnih pomislekov? Kakšen pravni učinek ima načrtovanje? Priročnik je razdeljen na šest poglavij. V prvem in drugem poglavju so pojasnjeni ozadje, osnovni koncepti, opredelitve pojmov in posebni izzivi za prostorsko načrtovanje. V tretjem poglavju so predstavljena temeljna načela za načrtovanje in va- rovanje odprtega prostora, opredeljena v projektu OpenSpace- Slika 3: Razsežnosti kakovosti načrtovanja (vir: prirejeno po Stögleh- ner, 2019) A. GULIČ, S. PRAPER GULIČ, S. KOBLAR Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 31 Alps. V četrtem poglavju je pregled celostnih strategij prostor- skega načrtovanja za različne tipe prostora/krajin v alpskem prostoru. Peto poglavje obravnava pomembne okvirne pogoje, ki vplivajo na uspešnost načrtovalskih posegov v smislu celo- stnega pristopa k »upravljanju«. V zadnjem, šestem poglavju, so predstavljene končne ugotovitve. 2.2 Načela prostorskega načrtovanja odprtega prostora V priročniku so predstavljena najpomembnejša načela prostor- skega načrtovanja, na osnovi katerih se določajo območja, ki bodo namensko zaščitena pred pozidavo in razvojem gospo- darske javne infrastrukture in bodo ohranila funkcije odprtega prostora. Predstavljena načela je treba obravnavati sočasno in v soodvisnosti, ob upoštevanju različnih funkcij odprtega pro- stora, ki se prostorsko prekrivajo. Za trajnostni razvoj odprtega prostora so pomembna tudi druga področja (sektorskih) poli- tik, še posebej ohranjanje narave z varstvom vrst in pomembnih habitatov. V projektu OpenSpaceAlps je bil poudarjen pomen iskanja povezav in dopolnjevanja med različnimi instrumenti prostorskega načrtovanja in instrumenti načrtovanja drugih za ohranjanje odprtega prostora pomembnih sektorjev. Obravnavana so ta načrtovalska načela: 1. načrtovanje za ohranjanje kmetijske proizvodnje, 2. načrtovanje za preprečevanje naravnih nesreč, 3. načrtovanje za zaščito/obnovo ekološke povezljivosti, 4. načrtovanje za upravljanje razvoja intenzivnega turiz- ma, 5. načrtovanje naprav za obnovljive vire energije, 6. načrtovanje za rekreacijo na prostem v lokalnem okolju, 7. načrtovanje za ohranjanje lokalnih/regionalnih izrav- nalnih območij za podnebje, 8. načrtovanje poselitvenih območij, 9. načrtovanje ohranjanja krajine, 10. načrtovanje varovanja malo pozidanih/pretežno ohra- njenih naravnih območij, 11. načrtovanje za večnamenski odprti prostor. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo načelo načrtovanja/ obravnavo področja upravljanja razvoja intenzivnega turizma (preglednica 1). »Načela načrtovanja temeljijo na pozitivnem ali negativnem pristopu k načrtovanju. Pozitiven pristop k načrtovanju po- meni, da se načrtovalske odločitve sprejemajo na podlagi na- ravnih značilnosti in funkcij odprtih prostorov. Primeri tega so načrtovanje za ohranjanje kmetijskih zemljišč na podlagi upoštevanja kakovosti tal, ohranjanje izravnalnih območij za lokalno/regionalno podnebje na podlagi funkcij lokalnega/ regionalnega uravnavanja podnebja ali ohranjanje/ponovna vzpostavitev ekoloških omrežij, npr. na podlagi pomembnosti območij kot migracijskih koridorjev za nekatere živalske vr- ste. Negativni pristop k načrtovanju pa se izvaja z določitvijo izključitvenih meril za gradbene ali infrastrukturne ukrepe, Preglednica 1: Načelo načrtovanja za upravljanje razvoja intenzivnega turizma Načelo načrtovanja Načrtovanje za upravljanje razvoja intenzivnega turizma opis prostorsko načrtovanje in upravljanje tehnično razvojnih ukrepov, ki so povezani z intenzivno (množično) turistično rabo krajinskih območij primerne ravni načrtovanja od državne do občinske funkcije odprtega prostora na naravi temelječi turizem, na značilnostih krajine temelječa rekreacija v lokalnem okolju (glavni učinki), krajinska podoba, ekološka povezljivost (stranski učinki) načrtovalski okvir ciljno upravljanje ali zgoščanje razvoja infrastrukture za turizem, npr. žičnic, vlečnic, parkirišč, prostorov za prosti čas, z določitvijo prostorskih meja razvoja, prednostnih območij in postop- kovnih meril za projekte širitve metodologija načrtovanja opredelitev meril za ocenjevanje primernosti opremljanja območij z infrastrukturo, namenjeno turizmu, ter opredelitev okoliščin in potrebnih ukrepov, zlasti v navezavi na naravovarstvene prednostne naloge, ekonomsko upravičenost, negativne učinke projektov (npr. povečanje prometne obremenitve) in prilagajanje podnebnim spremembam proces načrtovanja vključevalen proces s stalnim delovanjem nadzornega odbora, če je potrebno, v katerem sode- lujejo vsi deležniki, npr. naravovarstvena združenja, turistična/žičniška industrija, predstavniki lokalnih skupnosti → pravno zavezujoča vključitev v nadrejene načrtovalske dokumente → redno vrednotenje in prilagajanje po potrebi skladnost z zakonodajo treba je zagotoviti ustrezno pravno ureditev na višji teritorialni ravni, npr. regionalni, da so presoje čim bolj nepristranske in niso odvisne od ozkih gospodarskih interesov → prostorski razvojni načrti v skladu z rezultati postopkov presoje, grafični prikazi razvojnih območij in njihovih meja, ki naj bodo čim natančnejši Vir: Meyer idr. (2022) Trajnostni razvoj odprtega prostora v Alpah z izboljšanjem načrtovanja in upravljanja – rezultati projekta OpenSpaceAlps Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 32 Preglednica 2: Potrebe po usklajevanju (kompromisih) in možnosti za dopolnjevanje (sinergije) med načeli načrtovanja Načela načrtovanja Vrednotenje usklajevanje – dopolnjevanje Potrebe po usklajevanju, npr. z ... Mogoče dopolnjevanje, npr. z ... načrtovanje za ohranjanje kmetijske proizvodnje načrtovanjem za zaščito/obno- ve ekološke povezljivosti načrtovanjem poselitvenih območij načrtovanje za preprečevanje naravnih nesreč načrtovanjem za večnamenski odprti prostor načrtovanjem za ohranjanje lokalnih/ regionalnih izravnalnih območij za podnebje načrtovanje za zaščito/obnovo ekološke povezljivosti načrtovanjem za ohranjanje kmetijske proizvodnje načrtovanjem varovanja malo pozi- danih/pretežno ohranjenih naravnih območij načrtovanje za upravljanje razvoja intenzivnega turizma načrtovanjem za ohranjanje območij za rekreacijo na prostem v lokalnem okolju načrtovanjem varovanja malo pozi- danih/pretežno ohranjenih naravnih območij načrtovanje naprav za obnovljive vire energije načrtovanjem ohranjanja krajine načrtovanje za rekreacijo na prostem v lokalnem okolju načrtovanjem za upravljanje razvoja intenzivnega turizma načrtovanjem za večnamenski odprti prostor načrtovanje za ohranjanje lokal- nih/regionalnih izravnalnih območij za podnebje načrtovanjem za preprečevanje naravnih nesreč načrtovanje poselitvenih območij načrtovanjem ohranjanja krajine načrtovanje ohranjanja krajine načrtovanjem naprav za obnovljive vire energije načrtovanje varovanja malo pozi- danih/pretežno ohranjenih naravnih območij načrtovanjem za zaščito/obnovo ekološke povezljivosti načrtovanje za večnamenski odprti prostor načrtovanjem ohranjanja območij za rekreacijo na prostem v lokalnem okolju Vir: Meyer idr. (2022: 34) kot so vetrne elektrarne, vlečnice ali poselitvena območja. Na splošno lahko rečemo, da ne smemo dajati prednosti pozitiv- nim ali negativnim pristopom k načrtovanju. Namesto tega je treba iskati uravnoteženo sestavljanko načrtovalskih načel, ki vključuje oba predstavljena pristopa k načrtovanju.« (Meyer idr., 2022: 33). V preglednici 2 je predstavljena ocena potreb po usklajevanju (kompromisih) in možnosti za dopolnjevanje (sinergije) med predstavljenimi načeli načrtovanja. 3 Kartografske predstavitve odprtega prostora Za spodbujanje razumevanja evropske razsežnosti prostorske- ga načrtovanja ter prikaza in ohranjanja odprtega prostora v Alpah so bile v projektu OpenSpaceAlps pripravljene temat- ske kartografske predstavitve. Z njimi je državam, regijam, A. GULIČ, S. PRAPER GULIČ, S. KOBLAR Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 33 lokalnim skupnostim in strokovnjakom na področju prostor- skega načrtovanja ter varstva narave in okolja ter prebivalcem na območju Alp omogočen vpogled v prostorske razsežnosti pojavljanja odprtega prostora ter primerjava med državami in regijami alpskega prostora. V prispevku predstavljamo dve kar- tografski ponazoritvi. Na sliki 4 je prikazana stopnja prostor- skega razvoja/pozidanosti prostora po porečjih. Stopnja pros- torskega razvoja je obratno sorazmerna z nadmorsko višino. V višjih delih Alp je nizka (do 20 %), v nižjih nadmorskih višinah pa marsikje presega 50 %, še posebej na območju Padske nižine, severnega dela Švice in Bavarske. V Sloveniji ima večina porečij stopnjo prostorskega razvoja/pozidanosti prostora pod 50 %. Višje vrednosti so prisotne v osrednjem in vzhodnem delu. Na sliki 5 je stopnja prostorskega razvoja/pozidanosti prostora po porečjih prikazana po zavarovanih območjih. Večji del zavaro- vanih območij ima stopnjo prostorskega razvoja/pozidanosti prostora pod 20 %, izstopajo pa nekatera območja z več kot 50-odstotno in celo več kot 70-odstotno stopnjo prostorskega razvoja/pozidanosti prostora. Več kartografskih predstavitev je v projektnem poročilu (e Alpine Network of Protected Areas, v nadaljevanju: ALPARC, 2021). 4 Priporočila projekta OpenSpaceAlps za ohranjanje odprtega prostora na območju Alp Prostorsko načrtovanje odprtega prostora, še zlasti usklajeno načrtovanje na transnacionalni ravni, je izjemno pomembno za zaščito funkcij odprtega prostora in ohranjanje možnosti za odločanje o rabah za prihodnje generacije. V tem kontekstu je bil pripravljen nabor priporočil za politike in izvajanje od regionalne do transnacionalne ravni (Schoßleitner idr., 2022). Priporočila za politike so strateškega značaja, glavne ciljne sku- pine so nosilci odločanja na različnih upravnih/teritorialnih ravneh. Priporočila za izvedbo so tehnična, ciljne skupine so predvsem strokovnjaki s področja urejanja prostora. V nadalje- vanju predstavljamo povzetek obeh skupin priporočil. 4.1 Priporočila za politike Odprti prostor naj ostane »odprt« za prihodnje generacije Potrebno je nadaljnje sodelovanje, usmerjeno v pripravo med- Slika 4: Stopnja prostorskega razvoja/pozidanosti prostora po porečjih za območje Alp (vir: ALPARC, 2021) Trajnostni razvoj odprtega prostora v Alpah z izboljšanjem načrtovanja in upravljanja – rezultati projekta OpenSpaceAlps Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 34 narodnega pravnega instrumenta (sporazuma) za ohranjanje odprtega prostora v vseh državah na območju Alp pred letom 2030. Prostorski načrtovalci, gospodarstveniki in ekologi naj sodelujejo pri iskanju najboljših načinov za uporabo razpolo- žljivih zemljišč na podlagi skupnega razumevanja in skupnih meril. Ohraniti odprti prostor v alpskih dolinah in na srednjih nadmorskih višinah Odprti prostor mora biti del instrumentov prostorskega načr- tovanja vseh držav na območju Alp, pri tem je treba vključiti vi- dike varstva okolja in ohranjanja narave. Priporočilo partnerjev projekta OpenSpaceAlps je, naj se odstotek odprtega prostora pod 1500 m do leta 2025 ne zniža pod 50 %. Ovrednotiti funkcije odprtega prostora za sedanje in priho- dnje prebivalce na območju Alp Odprti prostor je treba ovrednotiti na ekonomski osnovi. Ključnega pomena je vzpostaviti meddržavni sistem ekonom- skega vrednotenja odprtega prostora in njegovih ekosistemskih storitev. Ekonomsko vrednotenje je treba dopolniti s kvalita- tivnim vrednotenjem. Za ohranjanje odprtega prostora je treba okrepiti interdisci- plinarno sodelovanje z vključevanjem strokovnjakov z vseh pomembnih področij Prostorsko načrtovanje zahteva interdisciplinarno in medna- rodno sodelovanje, saj so teritorialne ravni in postopki načr- tovanja v državah na območju Alp različni. Pomembno lahko k povezovanju prispeva omrežje za prostorske načrtovalce in podobne discipline AlpPlan. Izboljšati čezmejno sodelovanje med državami v Alpah, usmerjeno v ohranjanje odprtega prostora, z usklajevanjem pristopov h kartiranju in načel načrtovanja Mednarodno sodelovanje je edini mogoč način za doseganje dolgoročne in skladne sestave odprtega prostora na celotnem območju Alp. Pri tem sta izjemno pomembna izvajanje med- narodnega kartiranja odprtega prostora z enotnimi merili in priprava sporazumov o sodelovanju. 4.2 Priporočila za izvedbo Uporaba enotne in razumljive opredelitve pojma odprti pro- stor kot osnova za ohranjanje V podporo transnacionalnemu usklajevanju načrtovanja Slika 5: Stopnja prostorskega razvoja/pozidanosti prostora po porečjih v zavarovanih območjih na območju Alp (vir: ALPARC, 2021) A. GULIČ, S. PRAPER GULIČ, S. KOBLAR Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 35 odprtega prostora je treba pripraviti delovno opredelitev poj- ma odprti prostor, ki jo bodo sprejele vse države na območju Alp, pri tem pa uporabiti skupna količinska in kakovostna me- rila. Tematski glosarji lahko olajšajo transnacionalno izmenjavo o zasnovah in pristopih k prostorskemu načrtovanju. Organizirati in izvajati strokovno izpopolnjevanje in izme- njavo o ohranjanju odprtega prostora na območju Alp s po- sebnim poudarkom na vključevanju mlajših generacij Projekt OpenSpaceAlps ponuja primerno strokovno osnovo za ozaveščanje in izobraževanje prostorskih načrtovalcev za ohra- njanje odprtega prostora, usmerjeno v prihodnost. Sodelovalni dogodki, namenjeni izmenjavi uporabnih pristopov načrtova- nja, so pomembni za širjenje informacij prek množiteljev, kot so poklicna združenja ali univerze. Okrepiti višje ravni prostorskega načrtovanja za ohranjanje odprtega prostora Regionalno prostorsko načrtovanje bi se moralo osredotočiti na ključna vprašanja nadlokalnega pomena, kot so omrežja od- prtega prostora ali usklajevanje razvoja turistične infrastruktu- re. Usklajevanje med občinami v postopkih regionalnega načr- tovanja je mogoče spodbuditi s pripravo zasnov regionalnega razvoja poselitve in odprtega prostora. Zavarovati najbolj ogrožene dele in/ali funkcije odprtega prostora Prostorsko načrtovanje bi se moralo bolj osredotočiti na vzpo- stavljanje prednostnih območij za kmetijstvo v dolinah, na ohranjanje in ponovno vzpostavljanje ekoloških koridorjev in urejanje velikih rekreacijskih površin v odprtem prostoru. Za lažje načrtovanje je treba redno spremljati količino, kakovost in strukturo odprtega prostora. Uporabiti prenosljive instrumente načrtovanja za ohranjanje odprtega prostora na območju Alp Za ohranjanje odprtega prostora brez infrastrukturnih uredi- tev se zdi sprejemljivejša uporaba pristopa »pozitivnega na- črtovanja«, torej aktivno zavzemanje za obstoj in funkcije, ki jih ponuja odprti prostor, kot uporaba pristopa »negativnega načrtovanja«, kjer gre za omejevanje moteče infrastrukture. Dobro prenosljivi in uporabni so zlasti načrtovalski instrumen- ti z večnamenskimi pristopi, manj pa enostranski instrumenti za omejevanje moteče infrastrukture. Razvijanje strategij za odprti prostor na različnih ravneh Slediti je treba tem korakom: priprava ustrezne podatkovne baze – ozaveščanje (odnosi z javnostmi) – izvajanje zavezujočih instrumentov načrtovanja, usmerjenih v prihodnost – vzpo- stavitev dolgoročnega sodelovanja (združenja) za načrtovanje odprtega prostora, npr. na regionalni ravni – priprava strategije izvajanja za ohranjanje odprtega prostora v regiji. Vključiti in uskladiti merila kakovosti za medsektorsko ohranjanje odprtega prostora Ob udejanjanju usklajevalne funkcije prostorskega načrto- vanja je treba združiti prizadevanja za dosego cilja ohranjanja odprtega prostora z medsektorskim in proaktivnim delovan- jem. Normativna merila kakovosti morajo biti kot podlaga za izvajanje pragmatična in preprosta za uporabo. Uporabiti je mogoče tudi seznam prednostnih meril, pripravljen v projektu OpenSpaceAlps. Usklajena transnacionalna prostorska zamejitev odprtega prostora na območju Alp S kartiranjem odprtega prostora na območju Alp so bila zame- jena območja z malo ali brez infrastrukture v alpskem merilu. Podrobnejša zamejitev, uporabna za lokalno raven, bo zahte- vala izboljšano razpoložljivost, primerljivost in natančnost po- datkov. Dolgoročni razvoj in perspektive odprtega prostora bi morali podpreti s spremljanjem skupno opredeljenih ključnih kazalnikov. Razvoj sistema skupnega spremljanja odprtega prostora Za spremljanje in prepoznavanje razvoja in sprememb v odpr- tem prostoru je treba vzpostaviti stalen sistem spremljanja na celotnem območju Alp. Vzpostavitev stalne konferenco prostorskih načrtovalcev v obmejnih regijah Stalna čezmejna izmenjava informacij, znanja in izkušenj med prostorskimi načrtovalci bi prispevala k zgodnjemu prepozna- vanju značilnih trendov ter omogočila pravočasno in primerno odzivanje za ohranjanje odprtega prostora, še zlasti ranljivejših območij. Uporaba in okrepitev omrežja za ohranjanje odprtega pros- tora na območju Alp Omrežje AlpPlan, vzpostavljeno v projektu OpenSpaceAl- ps, se lahko osredotoči na vprašanja načrtovanja in izvajanja transnacionalnih strategij prostorskega razvoja. Akademija za prostorski razvoj v združenju Leibniz (ARL) bo še naprej organizirala redne transnacionalne delavnice in seminarje, ki bodo omogočali izmenjavo. Razmislek o ohranjanju odprtega prostora kot pomembnem »medsektorskem vprašanju« V času globalnih sprememb so pred nami novi medsektorski izzivi. Varovanje odprtega prostora je pomemben vzvod pri reševanju številnih medsebojno povezanih problemov, kot so varstvo podnebja, zaščita podzemne vode in varstvo pred po- plavami, varstvo tal ali zaščita biotopov. Vse udeležene strani bi si morale prizadevati, da bi temo načrtovanja/ohranjanja odpr- tega prostora močneje povezale z omenjenimi ključnimi izzivi. Trajnostni razvoj odprtega prostora v Alpah z izboljšanjem načrtovanja in upravljanja – rezultati projekta OpenSpaceAlps Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 36 5 Zaključek V prispevku v jedrnati obliki predstavljamo nekatere ključne rezultate projekta OpenSpaceAlps. Predstavljena delna anali- za stanja, predlagana opredelitev pojma odprti prostor, načela prostorskega načrtovanja iz priročnika za načrtovanje in kar- tografske predstavitve odprtega prostora na območju Alp ter priporočila projekta za varovanje odprtega prostora so lahko zanimivi za bralce znotraj širokega področja interdisciplinar- nih strokovnih in znanstvenih usmeritev ter tudi na področju administrativnega in političnega dela. Namen prispevka je, da obravnavano problematiko na kratko opiše in zainteresirane bralce usmeri v prebiranje javno dostopnih gradiv, ki so bila pripravljena v času trajanja projekta in so na voljo na spletni strani projekta (SIR idr., 2019–2022). Andrej Gulič Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, Ljubljana E-pošta: andrejg@uirs.si Sergeja Praper Gulič Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, Ljubljana E-pošta: sergejap@uirs.si Simon Koblar Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, Ljubljana E-pošta: simonk@uirs.si Viri in literatura ALPARC (The Alpine Network of Protected Areas) (2021): Mapping of open spaces on an alps-wide scale. Interreg Alpine Space project OpenS- paceAlps. Dostopno na: https://www.alpine-space.org/projects/opens- pacealps/deliverables_and_outputs/wp_t3/osa_d.t3.2.1-basic-maps-on- relevant-and-potential-open-spaces-in-the-alps_web.pdf (sneto 15. 4. 2022). Haller, R. (2016): Mapping relevant factors for ecological connectivity – The JECAMI mapping service. V: Das Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz, nukleare Sicherheit und Verbraucherschutz (BMUV) (ur.): Alpine Nature 2030. Creating [ecological] connectivity for generations to come, str. 137–146. Berlin. Haßlacher, P. (2007): Schutzgebiets- und Erholungsraumplanung in Tirol im Wandel der Zeit. Ein Streifzug seit 1960. V: Merlin, F. W., Hellebart, S., in Machatschek, M. (ur.): Bergwelt im Wandel, str. 81–90. Celovec, Verlag des Kärntner Landesarchivs. Haßlacher, P., Pütz, M., Nischik, G., Knauf, C., Mayer, M., in Job, H. (2018): Alpine Freiräume in der räumlichen Planung – Ein Plädoyer für mehr grenzüberschreitende Zusammenarbeit. V: Chilla, T., in Sielker, F. (ur.): Grenzüberschreitende Raumentwicklung Bayerns: Dynamik in der Koope- ration – Potenziale der Verflechtung, str. 23–42. Hannover, Akademie für Raumforschung und Landesplanung. Dostopno na: https://shop.arl-net. de/media/direct/pdf/ab/ab_023/02_alpine_freiraeume.pdf (sneto 15. 4. 2022). Job, H., Willi, G., Mayer, M., in Pütz, M. (2020): Open spaces in Alpine countries: Analytical concepts and preservation strategies in spatial planning. Mountain Research and Development, 40(3), str. D1–D11. Meyer, C. (2019): Catalogue on current planning approaches. Interreg Alpine Space project OpenSpaceAlps. Würzburg, Die Julius-Maximi- lians-Universität Würzburg. Dostopno na: https://www.alpine-space.org/ projects/openspacealps/deliverables_and_outputs/wp_t1/d.t1.1.2_cata- logue.pdf (sneto 14. 4. 2022). Meyer, C., idr. (2022): OpenSpaceAlps Planning-Handbook – Perspectives for consistent safeguarding of open spaces in the Alpine region. Dostopno na: https://www.alpine-space.org/projects/openspacealps/en/pro- ject-products/deliverables/wp_t1 (sneto 21. 4. 2022). Mihelič, B., Humar, M., in Nikšič, M. (2015): Urbanistični terminološki slovar. Ljubljana, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Založba ZRC SAZU. MOPE (Ministrstvo za okolje, prostor in energijo) (2004): Strategija pros- torskega razvoja Slovenije. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/mi- nistrstva/MOP/Publikacije/0e22a8ed69/sprs_slo.pdf (sneto 24. 10. 2021). MOP (Ministrstvo za okolje in prostor) (2021): Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050. Osnutek dokumenta v javni razpravi. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Prostor- ski-razvoj/SPRS/SPRS-2050_gradivo-za-javno-razpravo.pdf (sneto 25. 9. 2021). Nischik, G., in Pütz, M. (2018): Naturnahe Freiräume in der Schweiz: Ana- lysekonzept, Identifizierung und raumplanerische Sicherung (WSL Berich- te, Heft 73). Birmensdorf, Eidg. Forschungsanstalt für Wald, Schnee und Landschaft WSL. Schoßleitner, R., idr. (2022): OpenSpaceAlps Strategic Recommendations. Dostopno na: https://www.alpine-space.org/projects/openspacealps/ en/project-products/deliverables/wp_t4 (sneto 26. 4. 2022). SIR (Salzburger Institut für Raumordnung und Wohnen) idr. (2019– 2022): OpenSpaceAlps – Sustainable development of alpine open spaces by enhancing spatial planning governance. Dostopno na: https://www. alpine-space.org/projects/openspacealps/en/home (sneto 10. 4. 2022). Stöglehner, G. (2019): Conceptualising quality in spatial planning. Raumforschung und Raumordnung/Spatial Research and Planning, 77(1), str. 1–15. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3). Uradni list Republike Slovenije, št. 199/2021. Ljubljana. A. GULIČ, S. PRAPER GULIČ, S. KOBLAR