naravnih vrstah zelo majhna, povsem ne- znano pa je, kako bi reagirale glive, ki bi jih genetsko preusmerili na nove gostitelje. Zato je potrebna v tem začetnem obdobju izredna pazljivost. Prispevek je sicer pisan za agronome, ki IN MEMORIAM GDK: 902.1 imajo opravka z umetnimi ekosistemi in ki gradijo na umetni rodovitnosti. Tudi za go- zdarje je pomembna ideja prispevka, da se lahko najdejo nove poti, ki so bolj ekološko in ekonomsko primerne, če se le človek dovolj poglobi v naravne procese. Vid Preložnik Kolegu in prijatelju Milanu Prešernu v slovo Ko smo praznovali Milanov šestdeseti rojstni dan 27. junija letos v krogu sodelav- cev in prijateljev na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, niti slutili nismo, da se bomo za vedno poslovili od njega 16. oktobra v njegovem rojstnem kraju Rakeku. Huda in zahrbtna bolezen ga je prekmalu odtrgala od dela in iz življenja. Milan se je po končani gimnaziji v Ljub- ljani vpisal na tedanjo Fakulteto za agrono- mijo in gozdarstvo v Ljubljani. Njegova družina, ki je v vojni izgubila očeta, se je težko prebijala skozi življenje, zato si je moral Milan že med študijem poiskati prilož- nostne zaposlitve. To priložnostno delo je največkrat segalo na njegovo študijsko po- dročje- gozdarstvo. Delal je pri taksacijah in pozneje več let pri vegetacijskih raziska- vah. Po odsluženju vojaškega roka se je zaposlil leta 1964 na današnjem Biološkem inštitutu Jovana Hadži ja ZRC SAZU. Naj- prej je bil strokovni delavec, po zelo uspe- šno opravljeni diplomi pa je postal strokovni sodelavec, nato višji strokovni sodelavec, 428 G. V. 9-10/91 v zadnjem času pa je bil izvoljen za strokov- nega svetnika. V svojem petindvajsetlet- nem rednem delovnem obdobju se je spe- cializiral na področju vegetacijske kartogra- fije. Bil je zanesljiv, natančen in preudaren sodelavec na terenu in v kabinetu. Površno- sti pri delu ni trpel, zato je vedno vse natančno raziskal, si skrbno zabeležil in o tem poročal. Posebno se je odlikoval pri kartografskem delu. Z njemu dano zaneslji- vostjo je ustvarjal brezhibne vegetacijske karte, veliko teh je ročno pobarvanih in so še vedno videti, kot bi bile natisnjene. Milan je soavtor mnogih vegetacijskih kart, name- njenih gozdarstvu oziroma kart vegetacije na slovenskem ali širšem prostoru. Milan je bil tih, delaven, nevsiljiv, v družbi sicer zelo prijeten, vendar vedno nekoliko odmaknjen v svoj svet. Tako je tudi tiho in nenadoma odšel od nas. Legel je k več­ nemu počitku, kjer ni bolečin in vsakdanjih tegob. Z žalostjo in hvaležnostjo se poslav- ljamo od njega vsi njegovi sodelavci, so- šolci in prijatelji. · dr. Mitja Zupančič