ISSN 0351-6407 9 7703 51 640019 Če Jurij toplo vreme zakuri, širom pomladi odpre duri. Murska Sobota, 20. aprila 2000, leto Lil, št. 16, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT GOSPODARSTVO, str. 7 MARTIN HORVAT, župnik Soboški Agroservis je dobil lastnika s Ptuja Želimo vam vesele velikonočne praznike! Obnovljena proga kot cestna zapora AKTUALNO DOMA Vsem, ki praznujete velikonočne praznike, želim, da bi v teh dneh, ko bomo obhajali največjo skrivnost našega odrešenja, začutili Božjo ljubezen, ki daleč presega vse. Zato vas tudi vabim k bogoslužju velikega četrtka, petka in sobote, saj boste na ta način lažje razumeli dogodke, ki so se zgodili pred dva tisoč leti. VILI KERČMAR, evangeličanski duhovnik Čeprav se mnogim zdijo božični prazniki lepši, kajti sporočilo o rojstvu otroka človek lahko tudi razumsko sprejme ali odkloni, so velikonočni prazniki pomembnejši, saj se dotikajo vsakega človeka, kajti nihče, se ne more izogniti križu in trpljenju, še manj pa umiranju in smrti. Vstajenje si-. cer presega meje našega razuma, vendar je to tista resničnost, na kateri stoji ali. pada naša vera. Končno je vse življenje eno samo upanje, saj nam noben naslednji dih in korak nista vnaprej zagotovljena. Nihče ne more vedeti, ali bo današnji dan dokončal in dočakal jutrišnjega. V to lahko le verujemo in upamo. Vstajenje je le ena od skrivnosti, ki so v našem življenju. Tudi če vsega ne razumemo,’to še zdaleč ne pomeni, da nadaljevanje življenja po smrti ni mogoče. Ob lepem praznovanju letošnjih praznikov želim, da se naša vera in upanje ne končata ob velikem petku, ampak da tudi v vsakdanjem življenju postanemo vsaj malo bolj velikonočni. Bodimo ljudje vere in upanja in marsikatera bridkost bo manjša. Tako kot Martin Luther, ki je dejal: »Tudi, če bi vedel, da bom moral jutri umreti, bi kljub temu še zasadil drevo!« VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN EVITA KOVAČ ADRIJANCI60 9203 PETROVCI Pragi in tračnice na obnovljeni železniški progi so položeni. Povezava proge od soboške postaje proti Puconcem ne kaže znakov, da bi bila pri prehodu v Lendavski ulici v pripravi kakršna koli gradnja podvoza ali nadvoza. Foto: N. J. Prvo ocenjevanje prleške tiinke Postno poroko SLS in SKD sta spremljala Dejan Fujs in Nataša Juhnov. Je bilo na svatbi res že toliko nezadovoljstva, da lahko pričakujemo rojstvo nove stranke? str. 3 GOSPODARSTVO Ali bo umiritev razmer v balkanskem kotlu čutil tudi radgonski Arcont str. 7 (IZ)BRANO Športnice zime Špele Pretnar nismo prezrli Odbojkarski spektakel v Trevisu Zaščititi njeno poreklo Meso iz tiinke ne sme manjkati v nobeni prleški gostilni ali turistični kmetiji Društvo kmetic od Svetega Jurija ob Ščavnici je tudi letos pripravilo že tradicionalno velikonočno razstavo jedi, ročnih del, presmecev in košaric. Foto: OB m® 3. junija str. 8 str. 9 otem ko je društvo ljubiteljev prekmurskih dobrot že pred časom začelo akcijo za zaščito prekmurske šunke, podobna akcija poteka zdaj tudi v Prlekiji. Na pobudo kmetijske svetovalne službe pri Živinorejs-ko-veterinarskem zavodu za Pomurje so se zbrali marca na prvem sestanku tisti, ki želijo zaščititi bogastvo svoje pokrajine. Na sestanek so povabili nosilce turistične dejavnosti na kmetijah in vse, ki se na območju upravnih enot Ljutomer in Gornja Radgona ukvarjajo s predelavo mesa in izdelavo mesnih izdelkov. Prleška tunka mora dobiti svoje mesto v kulinariki, hkrati pa je treba zaščititi njeno poreklo, je na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili po prvem ocenjevanju mesa iz tiinke, povedal mag. Janko Slavič, direktor Živinorejsko-vete-rinarskega zavoda za Pomurje. Kmetijska svetovalna služba je ocenjevanja pripravila v okviru tradicionalne razstave jedi, ročnih del, presmecev in košaric, ki jo pripravlja pri Svetem Juriju ob Ščavnici društvo kmetic iz tega kraja. Nadaljevanje na 9. strani. NAROČNIK-------------------1 • Bohinj, Vintgar > MERKUR ’ Vrba’ 2 AKTUALNO OKOLI NAS 20. april 2000, fESTNiK Odgovor ■ ■■ ... na pismo z naslovom: Status organiziranosti madžarskih narodnostnih svetov in njihovo financiranje, kije bilo objavljeno v 14 št. Vestnika 14. aprila 2000 na 2. strani Podpisani predstavniki organizacij in zavodov madžarske narodne skupnosti smo mnenja, da vsebuje zgoraj navedeno pismo zavajajoče informacije in trditve, zato javnost seznanjamo z naslednjim: Statut Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti je bil sprejet v navzočnosti in ob sodelovanju predstavnikov vseh občinskih narodnih skupnosti. Njegove določbe niso kršene. S strani predstavnikov goričkih občinskih madžarskih narodnih skupnosti predlog za spremembo doslej ni bil podan. Občinske samoupravne narodne skupnosti so v skladu z Zakonom o samoupravnih narodnih skupnostih nosilke narodnostne politike na območju lastne občine. Niti vsebinsko niti organizacijsko, še manj pa finančno ni mogoče pričakovati, da bi vsaka narodnostno mešana občina razpolagala s samostojno strokovno institucijo na področju kulture in informiranja. Podpisani ugotavljamo, da ne moremo govoriti o »lendavski diktaturi«. Razvoj dogodkov v zadnjem obdobju daje prej slutiti, da je z demokratičnimi načeli nekaj hudo narobe kje drugje. Menimo, da o nepravični razdelitvi finančnih sredstev ne moremo govoriti, saj lahko mirne vesti trdimo, da Madžari občin Hodoš, Šalovci in Moravske Toplice v tem pogledu niso v ničemer prikrajšani. To lahko podkrepimo tudi s podatki in statističnim izkazovanjem. T. i. madžarska gorička kultura ni zanemarjena in nihče noče spreminjati zgodovine 'tamkajšnjega človeka. V prejšnjih časih je bilo zagotavljanje kulturnih in drugih dobrin ter prikazovanje zgodovinskih dejstev veliko bolj zanemarjeno, posledice pa se kažejo še danes. V zadnjih letih je bilo o tem območju objavljenih več publikacij (npr. Kronika Domanjševec, Na obrobjih Orsega), v periodiki Muratdj, zborniku Naptdr in drugih publikacijah pa je tudi več tovrstnih študij. Kar zadeva zaposlovanje Madžarov z Goričkega, pa velja pripomniti, da na razpise javnih zavodov z omenjenega območja doslej ni bilo nobene prijave. Madžarski narodnostni mediji težijo k objektivnemu, ne pa populističnemu obveščanju, pri čemer ne delamo razlik med Madžari posameznih občin. Sprejemamo dejstvo, da Madžari goričkih občin priznavajo za svoj upravni center Mursko Soboto, toda organizacijsko morajo biti sedeži narodnostnih organizacij in ustanov po zakonu na narodnostno mešanem območju. Prepričani smo, da je mnenje v pismu, ki ga je podpisal predsednik Madžarske narodne samoupravne skupnosti občine Moravske Toplice, zgolj stališče posameznikov. Podpisani menimo, da so Madžari, ki živijo na narodnostno mešanem območju v Sloveniji, ena skupnost z istimi problemi in nalogami. Tudi nastale probleme lahko rešijo Madžari sami in skupaj, ob dobronamerni podpori večinskega naroda. Gydrgy Tomka, predsednik Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti •Laszlo Gbncz, direktor zavoda za kulturo madžarske narodnosti Slovenijo zastopal guverner Arhar Ameriška prestolnica je doživela podobno usodo kot decembra mesto na drugi strani ZDA, Seattle, kjer so se gospodarski ministri z vsega sveta na ministrski konferenci Svetovne trgovinske VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Ima Benko (direktorica), Janez Vrtek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Johnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija • Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33019(no-vinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000.00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran, http://www.p-inf.si. Lajos Bence, direktor zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti, odgovorni urednik tednika Nepujsdg Albert Halasz, direktor Studia za madžarski RTV-program, predsednik Sveta madžarske samoupravne občine Lendava Ilona Zver, odgovorna urednica madžarskih TV-oddaj Jozsef Vegi, odgovorni urednik Pomurskega madžarskega radia Tibor Voroš: »Zmaga bo!« Gydrgy Tomka predlaga spremembo statuta godba o razhajanjih med vodstvoma Madžarov, ki živijo na Goričkem, in Madžarov, ki živijo v Lendavi, postaja iz tedna v teden bolj podobna predolgi televizijski nadaljevanki, ki so jo scenaristi že tako zapletli, da bi bil njen konec gotovo zagotovljen že z odhodom nekaterih igralcev z glavnega prizorišča. Zadnje dejanje se je dogajalo v Lendavi. Znotraj sejne sobe so sedeli predstavniki občinskih madžarskih narodnostnih skupnosti iz občin Moravske Toplice, Dobrovnik, Lendava in Hodoš, predsednik sveta Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti (PMNSS) Gybrgy Tomka ter direktor in svetovalec Urada za narodnosti Peter Winkler in Geza Bačič. Novinarji smo ostali za zaprtimi vrati, gotovo pa smo prepričani, da je predstavnik goričkih Madžarov Tibor Vbroš ponovil svoje zahteve, v katerih je med drugim povedal, da ga moti, da je v svetu (PMNSS) preveč članov z lendavskega območja, da je na zasedanju sveta vedno preglasovan in da je prepričan, da dobi Lendava iz »narodnostnih virov« veliko več denarja, kot ga dobijo Madžari na Goričkem. Z Samo delovni sestanek O tem, kaj se je dogajalo na skupnem sestanku, ne moremo pisati, saj so nas odpravili z razlago, da gre samo za delovni sestanek, kjer navzočnost novinarjev ni potrebna. Po koncu zasedanja sta direktor Urada za narodnosti Peter Winkler, na katerega je Ti-bor Voroš naslovil tudi pismo o morebitnem »odcepitvenem« referendumu goričkih Madžarov od krovne organizacije PMNSS, in svetovalec Urada za narodnosti Geza Bačič odbrzela mimo predstavnikov sedme sile z razlago, da daje izjavo o dogodku sklicatelj sestanka. Gydrgy Tomka pojasnjuje Predsednik sveta PMNSS Gyorgy Tomka, ki med drugim Množica protestnikov Ponovitev Seattla K organizacije (WTO) srečali z izbruhom nezadovoljstva zaradi negativnih učinkov globalizacije. Nasprotovanje povečevanju razlik med revnimi in bogatimi, onesnaževanju okolja, kršenju človekovih pravic, izkoriščanju delavcev v nerazvitih državah in med drugim celo uživanju živalskega mesa je z vso silo ponovno izbruhnilo na sicer bolj rutinskih vsakoletnih spomladanskih srečanjih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB). Arharju nič hudega Slovenijo je v Washingtonu zastopal guverner centralne banke France Arhar s svojim namestnikom Samom Nučičem, pri čemer sta oba vsaj približno okusila, kaj so doživljali minister za gospodarske odnose in razvoj Marjan Senjur, kmetijski minister Ciril Smrkolj in drugi člani dele- poudarja, da živijo v Prekmurju samo eni Madžari, da ni posebej goričkih in ne lendavskih Madžarov, je po seji povedal: »Konflikti obstajajo po vsem svetu in ne samo pri nas. Na sestanku smo govorili o problemih, ki so nastali v času po izvolitvi sedanje sestave sveta PMNSS.« Pri tem je ponovil, da ima svet PMNSS trenutno enajst članov iz Lendave, štiri iz Dobrovnika, šest članov pa iz občin Moravske Toplice, Hodoš in Šalovci. Za zaprtimi vrati naj bi se dogovorili o prihodnji spremembi in povečanju članstva v svetu na 25 članov. Lendavskih enajst članov naj bi ostalo, Hodoš naj bi imel po novem tri, Šalovci dva, Dobrovnik pet, Moravske Toplice pa štiri člane. »Predlagali smo tudi,« je povedal Tomka, »da se o pomembnih stvareh, kot sta na primer proračun ali statut, ne bomo več gacije na ministrski konferenci WT0. Arharju se sicer ni zgodilo nič hudega in je verjetno, kljub vsesplošni zmedi v Washingtonu, užival večji mir kot bi ga tiste dni v Sloveniji, kjer se je rojevala nova »politična pomlad«. Med splošnimi pogovori o tistem, o čemer finančniki pač govorijo, je bila zanimiva novica le to, da je Slovenija zaradi gospodarskega odločali s preglasovanjem, temveč po dogovoru.« Statutarna komisija bo zasedala v torek, o pre-*dlogih bodo razpravljali tudi posamezni občinski narodnostni sveti, svet PMNSS pa naj bi dokončno odločitev sprejel v začetku maja. »Zmaga bo!« Predsednik Madžarov v občini Moravske Toplice Tibor Voroš predlogov ne sprejema. Poudaril je, da so trditve Gyorgya Tomke le opravičilo, ki je namenjeno samemu sebi. Pri tem poudarja, da goričkih interesov ne morejo reševati v Lendavi, ter dodaja: »Mi smo manjšina pri manjšini.« Povedal je tudi, da se s predlaganim uspeha in visokega dohodka na prebivalca po novem v novi kategoriji med 182 državami članicami SB. Postali smo tako uspešni, da nam ni treba več posojati denarja, ampak ga bomo odslej (če ne bomo preskopi) posojali mi. Zasedanja IMF in SB se srečujeta vsako leto na glavnem jesenskem zasedanju, ko se na skupščini guvernerjev srečajo predstavniki vseh 182 članic obeh finančnih ustanov, to so guvernerji nacionalnih bank in finančni ministri. Dve leti zapovrstjo je jesensko zasedanje v Washingtonu, kjer je tudi sedež IMF in SB, vsako tretje leto pa poudarijo mednarodni značaj obeh s prirejanjem zasedanja drugje in jeseni bo v Pragi. Poleg osrednjih jesenskih zasedanj pripravita obe organizaciji vsako pomlad spomladanska srečanja, kjer sta osrednja dogodka zasedanje Mednarodnega denarnega in finančnega odbora IMF (IMFC) ter skupnega Razvojnega odbora IMF in SB. Na obeh zasedanjih sodelujejo isti ljudje, ki tvorijo izvršni odbor IMF in SB, to pa je 24 guvernerjev ali ministrov, ki zastopajo svet. w Najbogatejši imajo S stalne sedeže S Najbogatejši imajo v tem od-„boru stalne sedeže (ZDA, Ne-h mčija, Francija, Japonska, Velika u- Britanija), preostali svet pa zapol številom članov v svetu zdaj igrajo kot majhni otroci, in dodal: »Statutarna komisija za nas ne obstaja več, tako kot ne obstaja PMNSS.« O Uradu za narodnosti je povedal, da je »kot malo dete, ki ga moraš dati v pleničke, saj se sam ne ve odločiti, temveč vedno govori, da se moramo odločiti sami. Dodal je še: »Današnji dogovor je izguba časa. Ne bom podlegel. Smo na pravi poti. Zmaga bo.« Izvedeli smo tudi, da je Tibor Voroš poslal pismo predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku. Z njim se ne želi pogovoriti samo o organiziranosti Madžarov v Pomurju, temveč tudi o njihovem financiranju. DEJAN FUJS ■ ni 29 sedežev s tvorjenjem skupin »konstituence«. Slovenija je skupaj z osmimi drugimi državami v skupini, ki jo zastopa Belgija. Na omenjenih spomladanskih srečanjih pregledajo pretekle in oblikujejo nove politike IMF in SB, pri čemer je najbolj pereč problem reforma obnašanja obeh institucij, ki sta po mnenju kritikov precej počasni in neučinkoviti, gre pa za pomoč nerazvitim državam ali reševanje finančnih kriz po svetu. IMF je deležen kritik ameriškega kongresa, da zapravlja denar, ko skuša rešiti krize, pri čemer je tako ali tako vedno prepozen, SB pa naj bi s pomočjo nerazvitim državam, kar pomeni dajanje kreditov za različne projekte, samo še bolj povečevala razliko med revnimi in bogatimi, saj nerazvite države porabijo največji del proračuna za odplačevanje kreditov, pri čemer jim ne ostane skoraj nič za razvoj. Mnenje protestnikov Takšno je bilo vsaj mnenje ti-sočev protestnikov, ki so po ulicah Washingtona med drugim zahtevali takojšen odpis dolga revnim državam, saj naj bi bogati posojilodajalci že tako vloženi denar dobili nazaj z obrestmi. Spomladanska srečanja niso prinesla nobene novosti, razen obljub, daje treba nadaljevati z reformo in pospešiti olajšanje zaradi dolga, novost pa je morda to, da bo IMF odslej dvakrat premislil, preden bo državam, kot sta Rusija in Ukrajina, verjel na besedo o gospodarskem napredku in raje sam preveril, ali si zaslužijo nove kredite. R. POREDOŠ ■ WSHI , 20. april 2000 AKTUALNO DOMA 3 Združitveni kongres - poln pepela, krvi in ljubezni Najsrečnejši človek je Podobnikova žena Po golažu in njokih zmanjkalo delegatov e bi slovenska javnost spremljala združitveni kongres strank SLS in SKD, ki se je zgodil na sobotni dan, 15. aprila, v ljubljanski Festivalni dvorani, bi novi združeni stranki SLS + SKD Slovenska ljudska stranka opravičila celo ime, za katerega pravijo strokovnjaki, da je očitno predolgo, da ne gre v uho in da ga bodo ljudje v pogovornem jeziku tako ali tako skrajšali. V uvodu zato dodajmo še, da je tudi avstrijska tiskovna agencija APA poročala o poteku združitvenega kongresa in ga poimenovala kot kaotičnega, saj naj ne bi nič ni potekalo tako kot bi moralo. č »Ker sem demokrat« Ansambel Pepel in kri in voditelja Stojana Auerja so potegnili iz naftalina, da bi na žačetku združitvenega kongresa dvigala sladkorno stopnjo v krvi 250 delegatov zdaj že nekdanje stranke SKD in 250 delegatov nekdanje stranke SLS. Preden je iz zvočnikov začelo odmevati besedilo pesmi o Enakonočju in še preden je v dvorani zavlada vsesplošna romantična zaljubljenost zaradi spominov na Dan ljubezni, so se organizatorji opravičili zaradi zamude pri začetku kongresa. Stranki sta imeli namreč dan prej ločena kongresa v Mariboru in v Krškem. Ker sta se zavlekla dolgo v noč, naj bi delegati zamujali. Kot je bilo opaziti, si je več kot akademsko četrt privoščil predvsem Lojze Peterle, zato pa pri svojem vstopu v dvorano, kjer sta že sedela brata Janez in Marjan Podobnik, slednji s svojo sopro go, požel gromki aplavz. Tam so I že sedeli tudi predstavniki sorod- I SLS + SKD Slovenska ljudska stranka + SDS = Koalicija Slovenija „ nih strank iz tujine pa predstavniki veleposlaništev v Sloveniji ter prvaka SDS in ZLDS Janez Janša in Borut Pahor. In potem je nekdo vzkliknil: »Prižgite luč!« Pač ni mogel prebrati gradiva, ki gaje čakalo na stolu. In potem je na oder stopil Marjan Podobnik. Na balkonu so začeli odpirati okna, hlastajoč po svežem zraku, prvak SLS pa je v pozdravnem nagovoru ponudil svoje podpredsedniško mesto v združeni stranki Lojzetu Peterletu, če se ta odpove kandidaturi za mesto predsednika. »Kandidiral bom za predsednika nove stranke, ker sem demokrat,« je bil kratek odgovor prvaka SKD Lojzeta Peterleta. Porodni krči Na oder je pozneje stopil tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je že računal, da bo z združeno stranko po koncu kongresa podpisal koalicijo. »Ni velikih sprememb brez velikih porodnih kr- Prvi najsrečnejši človek je žena Francem Zagožnom. Marjana Podobnika. Tokrat v razpravi s predsednikom nove stranke čev,« je dejal Janša in pristavil, da naj bi se z združitvijo »zjasnilo slovensko politično nebo«. Spregovorili so še drugi gostje in utrujeni od prejšnjega dne in od poslušanja pozdravnih nagovorov so delegati odkorakali na golaž, njoke in solato v prostore bližnjega gospodarskega razstavišča. Toda niti dobro počutje po zaužiti hrani ni vplivalo na poznejše dogajanje v dvorani. Namesto da bi bil združitveni kongres slovesne narave in bi delegati dogovorjeno le potrdili z dvigom rok, so se prave razprave šele razplamtele. Najprej o imenu stranke. Predloga sta bila sicer dva: Krščansko ljudska stranka (KLS) in pa SLS+SKD Slovenska ljudska stranka. Zmagal je slednji. Kakor na mehiškem avtobusu Vsi delegati pa niso zdržali dolgega sedenja v dvorani, zato so pristojni pred glasovanjem za predsednika stranke ugotovili, da so nekateri izginili v neznano. Potrebno je bilo določiti nadomestne delegate, zaradi česar seje vse dogajanje zavleklo še za dobre pol ure, nato pa so se vsi, kakor da bi stopili na prepoln avtobus sredi Mehike, zgnetli pred oder in se prerivali do glasovnic, dokler ni stopil na oder eden od bratov Podobnik in zgroženo ugotovil, da je organizacija volitev propadla. Kazen je sledila v obliki posamičnega klicanja petsto kandidatov na oder, kjer so dobili glasovnico in se podpisali. Preden so bile volitve opravljene in glasovnice preštete, je sonce že zdavnaj izginilo za obzorje. Franc Zagožen (SLS) je predsednik nove združene stranke, ki se imenuje SKD+SLS Slovenska ljudska stranka, so razglasili, ko so se nekateri člani stranke, ki niso šli na kongres, že drugič obračali v posteljah. Zanj je glasovalo 300 delegatov, 195 je bilo za Lojzeta Peterleta. Franc Zagožen je predsednik nove združene stranke, ki se imenuje SKD+SLS Slovenska ljudska stranka. Delegati so ga na združitvenem kongresu izvolili s 300 glasovi, njegov protikandidat Lojze Peterle pa je prejel 195 glasov. Morebiti je k temu pripomogel tudi Andrej Capuder, ki je z odra očital Peterletu, da je stranko pripeljal tako daleč, da nima niti 10-odstotne podpore volivcev. Ali pa Ivan Oman, ki je poklical delegate, naj ne podprejo Peterleta, pa tudi s Koalicijo Slovenija ni bil zadovoljen, kar je komentiral s: »Če bo stranka danes, že na svojem začetku, odločila o svoji razpustitvi, mene ne bo zraven.« Podpredsedniki nove stranke so Lojze Peterle, Andrej Bajuk in Marjan Podobnik, ki je po razglasitvi rezultatov dejal, da je danes drugi najsrečnejši človek v Sloveniji. Prvi najsrečnejši človek je namreč njegova žena, ker je uspelo vse, kar so želeli. Osnove in usmeritev V programu združene stranke je zapisano, da so osnove in usmeritev političnega delovanja krščansko razumevanje človeka in iz njega izhajajoče vrednote svobode, solidarnosti in pravičnosti. Program se v nadaljevanju opredeljuje do področij družbenega delovanja, kot so človekove pravice in država, utemeljena na pravu in demokraciji, družina kot osnova družbe, so-cialno-tržni gospodarski sistem na prehodu v postindustrijsko družbo in Evropsko unijo, šolstvo, znanost in razvoj človeških virov ter znanja in vstop v EU. 46. glas Večer tistega dne je prinesel tudi odločitev o predlogu mandatarja prehodne vlade. Čeprav je Marjan Podobnik ves čas po Francu Demšarju navijal za državnega sekretarja ministrstva za kmetijstvo Francija Buta, so pogovori, domnevamo, da tudi z Janezom Janšo, odločili, da bo kandidat stranke SLS + SKD Slovenska Ljudska stranka Andrej Bajuk. Nekaj minut pred polnočjo so predlog izročili državnemu zboru, zdaj pa v Sloveniji sklepamo stave, kdo bo dal 46. glas za Bajukovo izvolitev glede na to, da ima Koalicija Slovenija (SLS + SKD Slovenska Ljudska stranka + SDS) le 45 glasov, kar je ravno polovica od vseh v parlamentu sedečih poslancev. Napovedi Vsi v stranki niso zadovoljni z združitvijo. V kuloarjih je bilo slišati, da lahko v prihodnjih dveh mesecih pričakujemo novo stranko, ki se bo odcepila od SLS + SKD Slovenske ljudske stranke. Državni zbor je o Andreju Bajuku razpravljal včeraj popoldne. Do konca redakcije rezultati še niso bili znani. Predčasne volitve bi bile najboljša rešitev, pravijo v drugih strankah. Slovenija pa dobiva novo podobo v ogledalu evropskih in evroatlantskih povezav. DEJAN FUJS, foto: NJ ■ Radio Murski val 94,6 Mhz Komentar Vladna kriza in postna strankarska poroka sta odrinili pozornost javnosti od predlaganih sprememb Zakona o lokalni samoupravi, v katerem je predlagano precejšnje povišanje plač županom majhnih občin. Spomnimo se, ko so parlamentarci hoteli povišati svoje plače in so jamrali zaradi obremenjenosti. Vprašanje je, koliko je to povišanje utemeljeno, in kaj se skriva v njegovem ozadju. Hkrati s tem pa izraža skorajda celoten javni sektor nezadovoljstvo nad plačami, ki je delno res povezano s predvolilnim časom. Toda ali obstaja logika, da se županom v občinah, ki so komaj kaj večje kot kaka krajevna skupnost, plače tako popravijo, medtem ko se učiteljeva ali zdravnikova plača ne moreta popraviti. Vprašanje se namreč zastavlja na logični ravni, ko so nedaleč nazaj, in to ne v socializ- Županski biznis mu, te občine, organizirane v krajevnih skupnostih, obvladovali volunterski funkcionarji in glede na finančne možnosti dosegali vsaj približno enake, če ne celo boljše rezultate. S tem nikakor ne gre za zmanjševanje pomena lokalne samouprave, je pa dejstvo, da ta država prihaja v svojevrstno nasprotje, ko je posredno začela s podcenjevanjem vitalnih razvojnih nastavkov, ki jih premore. Šolstvo in zdravstvo pa sta nedvomno podsistema, ki jima je potrebno dati določeno težo. Kljub konjunkturi zahtev po višjih plačah javnega sektorja v predvolilnem letu pa ni logično, da se s šolniki ali zdravniki pogaja za nekaj tisoč tolarjev, medtem ko se politikom in občinskim upravam povečujejo plače brez pomislekov, in to ne za nekaj tolarjev, ampak kar za tretjino. Gre za povsem moralno vprašanje, o katerem bi spet morali razmisliti politiki. Ni pa nepomembno za davkoplačevalce, da ob stalnem izboljševanju materialnega položaja politična kasta kljub desetletnemu učenju demokracije še zmeraj ne obvlada temelja demokracije, to je spoštovanja pravnega reda. S tem kupčkanjem pa le povečuje politični klientizem. Po drugi strani pa s temi potezami in zapostavljanjem položaja javnega sektorja posredno uničuje razvojni potencial te države. V tem trenutku ni pomemben samo kazalec rasti družbenega bruto proizvoda, ampak se postavlja vprašanje, do kdaj so dane realne možnosti, da bomo to stopnjo rasti dosegali. Ob takem odnosu in takih razmerjih v j plačah dejansko ni mogoče pričakovati posrednih razvojnih učinkov, ki naj bi jih dobili iz izobraževalnega procesa. J. VOTEKI Ribiška družina Lendava pisala ministru za okolje in prostor Pogini rib v Ledavi se vrstijo Za onesnaženje krivo malomarno ravnanje v soboški čistilni napravi inister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar je te dni prejel odprto pismo članov Ribiške družine Lendatf. V njem ga seznanjajo, da so tako ribiči kot občani lendavske občine ogorčeni nad pogini rib v reki Ledavi, ki se dogajajo vsako leto vsaj trikrat. Zadnji pogin rib se je zgodil v četrtek, 23. marca, zjutraj. »Povzročitelj je za nas ribiče znan. Gre za malomarno ravnanje v čistilni napravi v M. Soboti. Mulj, ki se zbira v usedlinah, bi morali izčrpavati in odvažati na določeno deponijo, vendar ni tako, saj upravljale! čistilnih naprav nabrani mulj raje odplavijo v Ledavo. S tem prihranijo denar, državi oziroma naravi pa naredijo neprecenljivo škodo,« so zapisali v oprtem pismu ministru lendavski ribiči. In še: »Razočarani smo tudi nad delavci državnih služb, ki bi ob poginu rib morali ukrepati, vendar vse kaže, da to tolerirajo, dejanske vzroke prikrivajo in zavajajo javnost.« •Madžarski ribiči protestirajo Ribiči prosijo ministra, da ukrepa zaradi nespoštovanja zakona o varstvu narave in okolja, posredovali pa so mu tudi dopis kolegov iz sosednje Madžarske. Ribiška družina Banyasz Lovaszi jim je namreč sporočila, da so opazili onesnaženje vode in pogin rib v mejnem vodotoku Adovany (potok Ledava), povzročena s slovenske strani. Ugotavljajo tudi, da se onesnaženja in pogini rib kar vrstijo. Onesnaženje pa ne prizadene samo Ledave, ampak tudi spodnji tok potoka Krka, v katero se izliva. Večja količina vode v Krki fekalne odpadke sicer razredči in onesnaženje omili, vendar ne toliko, da favna in flora ne bi utrpeli škode. Ribiči s sosednje madžarske našim Sporočite nam, kje nas čaka radar! kolegom še sporočajo, da bodo o tem obvestili tudi pristojne vodovarstvene in okoljevarstvene organizacije, našo stran pa pozivajo k čimprejšnji odpravi nevzdržnega stanja. MHi 4 LOKALNA SCENA 20. april 2000, w Komentar Železniška proga - korist ali škoda? Denar ali zapora! SŽ v »primežu« puconske občine in SCT-ja Kljub nasprotovanju peščice posameznikov, med katerimi je najglasnejši Karel Vogrinčič s Cankove, ki je na ustavno sodišče naslovil prošnjo za presojo ustavnosti in zakonitosti, so cankovski svetniki sprejeli odlok o ustanovitvi vaških odborov. Kot je zapisano, so vaški odbori v naseljih občine ustanovljeni kot posvetovalna telesa občinskega sveta zaradi zastopanja interesov občanov in za opravljanje javnih zadev. Vaški odbori štejejo po pet članov, razen v Gerlin-cih (sedem) in Skakovcih (šest). Zaradi Vogrinčičeve pritožbe na ustavno sodišče so omenjeni odlok pripravljali dalj časa. Poglavitni očitek je, da imajo vaški odbori v cankovski občini prevelika pooblastila in izvršno oblast. V odgovoru na pismo ustavnega sodišča je cankovski župan Viktor Bodo vaški odbori ukinjeni?! Voršič med drugim navedel, da se je pri njih ohranila tradicija dobrega delovanja vaških odborov. Njihova vloga je še toliko pomembnejša, ker so bili z ustanovitvijo nove občine lani ukinjeni sveti krajevnih skupnosti. Zato so dobile sestave novih vaških odborov s tajnim glasovanjem na zborih občanov povsod polno podporo kot izredno pomembna vez z občani. Pri tem je občinski svet izvolil tudi koordinatorja za nemoteno delovanje vaških odborov. Vaški odbori so se v občini doslej uveljavili, to pa peščici ljudi i očitno ne ustreza. Ti so zoper tako organiziranost lokalne samouprave, zato iščejo »dlako v jajcu«. Resda so vaške odbore ustanovili v času pravne praznine, ko še niso imeli občinskega statuta, toda potrebe so narekovale tako odločitev. Ker niso v celoti ravnali v sk-I ladu z zakonskimi določili, so se pojavili zapleti, ki bi se jim dalo izogniti. Nikakor pa pobudniki ustanovitve vaških odborov ne pristajajo na igrice v zakulisju in na podtikanja. Delovanje vaških odborov, ki spodbujajo napredek, utrjuje " spoznanje, da ni dobro ostati na pol poti. Formalno-pravno so resda naredili napako, ko so pohiteli z ustanovitvijo vaških odborov, toda na ta način so v bistvu izbrali najbolj demokratično obliko izražanja neposrednih interesov svojih občanov. Tega ne more spodbijati niti ustavno sodišče. Upati je le, da bo prevladala j zdrava pamet. MILAN JERSE Ceste v Puconcih so postale zaradi nenehne vožnje več desettonskih naloženih tovornjakov »sama jama«. Rezultati pogajanj za odškodnino na relaciji občina-Slovenske železnice-SCT in obratno bodo znani že naslednji teden. Foto: TK Tekmovanje iz Vesele šole rejšnji petek je potekalo na OŠ II M. Sobota drugostopenjsko tekmovanje v znanju iz Vesele šole, na katerem se je preizkusilo okrog 140 učencev iz sedmih osnovnih šol. Največje zanimanje za to tekmovanje so pokazali učenci tretje soboške osemletke, saj jih je sodelovalo kar 45. Poleg množičnosti so se izkazali tudi z dobrimi rezultati, kajti zasedli so štiri od petih možnih prvih mest. To so bili Iva Horvat iz 4., Timotej Lazar iz 5., Janja Jerše iz 7. in Irena Sedonja iz 8. razreda (ona je kot edina dosegla tudi vseh 40 možnih točk). Med šestošolci pa je bil najboljši Miloš Borovšak z OŠ I M. Sobota. Poleg zmagovalcev se bodo lahko udeležili državnega tekmovanja tudi Jasmina Opeč, Uroš Novak, Jernej Žilavec, Vanja Bransberger in Petra Brunec, ki so dosegli najmanj 80 odstotkov možnih točk. Tekmovanje bo 11. junija v Ljubljani. JG ■ rad n ja železnice globoko posega v življenjski prostor občine Puconci. Na eni strani se počasi pojavljajo rezultati dolgotrajnega dela, na drugi pa vedno večja škoda, ki jo delajo predvsem do vrha naloženi tovornjaki, ki se neprenehoma valijo po cestah, zato občani čimprej pričakujejo odškodnino, drugače se lahko zgodi kakšna zapora ceste. Seveda se postavlja vprašanje, zakaj se predstavniki občine in Slovenske železnice o teh stvareh niso dogovorili že pred začetkom del, vendar oboji priznavajo, da takrat še niti sami niso predvidevali, kako velik poseg v prostor bo to. Sicer seje govorilo, da se je občina že na začetku dogovorila za več kot 200 milijonov za primer odškodnine, vendar se ta sredstva ne tičejo tega, kar se sedaj dogaja. Gre za nekaj manj kot 260 milijonov tolarjev, ki pa so namenjeni večinoma samo za vas Puconci, kjer so se nekatere stvari zamenjale in je občina zahtevala odškodnino. Ta sredstva so v glavnem že vsa nakazana, le manjši del je šel v Mačkovce. Pogajanja pred koncem del ali nasilna izterjava Konec marca so se občinski velmožje sestali s predstavniki izvajalcev, predstavniki nadzornega odbora, medtem ko so bili predstavniki Slovenskih železnic ravno ta dan na Madžarskem in se tega sestanka niso udeležili. 4. aprila pa so imeli ponovno sesta nek, in sicer s predstavniki SŽ, z novim vodjem, ki pokriva gradbeni del, g. Štiftarjem, kije pred kratkim zamenjal Marka Brezigarja, in s strokovno sodelavko, svetovalko SŽ, odgovorno za infrastrukturo, Alenko Drvarič, medtem ko vodje nadzora, g. Lipužiča tokrat ni bilo. S predstavniki SŽ se puconski Občinarji pogovarjajo o konkretni pomoči. Določene stvari, ki niso zajete v projektih, je treba pro jektantsko dopolniti, SŽ pa imajo pogodbo, v kateri piše, da morajo vso nastalo škodo pokriti izvajalci. Se pravi, da so SŽ nekakšen posrednik v pogajanjih med občino in glavnim izvajalcem SCT-jem. V Puconcih se bojijo, da bo treba tožiti ali pa bodo prisiljeni izsiliti sanacijo škod s silo. Ker se nekatera dela v spodnjem delu proge Murska Sobota-Puconci že končujejo, se lahko zgodi, da gradbinci prej odidejo, in se bo občina za sredstva lahko obrisala pod nosom. Razpadajoče ceste - tudi zaradi zasebnih avtoprevoznikov Tako obstaja že predračun v višini 40 milijonov tolarjev za sanacijo cest od Puconec do Gorice, kjer je Železniško gradbeno podjetje Ljubljana odvažalo odvečno zemljo, to cesto pa je uporabljalo tudi Cestno podjetje Novo mesto, kije podizvajalec SCT-ja. Določene poškodbe so nastale že v Puconcih, ne glede na to, da se tam gradi tudi kanalizacija. Drugi problemi so še razne razpoke na fasadah ali pa so le-te preveč zaprašene in jih bo potrebno pozneje tudi sanirati. Kar se tiče Puconec, so problem tudi bariere, ki so na določenih mestih previsoke in z zahodne strani zasenčijo dvorišča nekaterim domačijam. Na pogled so tudi neokusne in se jim oko težko privadi, zato so v občini gradbince že zaprosili, da bi zamenjali bariere z delno steklenimi ovirami. Problemi pa se pojavljajo po vsej trasi, ker so ceste v razpadajočem stanju. V začetku je občina vse ceste posnela. In zdaj, ko bodo dela končana, bodo ponovno naredili posnetke, da se ugotovi razlika. Vendar pa obstaja problem raznih šoferjev, zasebnih avtoprevoznikov, ki si iščejo krajše relacije, ker tako pokrivajo svoje stroške. In za te ceste odškodnine najverjetneje ne bo. Trase so namreč drugačne, nekateri posamezniki ali družine pa so si tudi želeli navoziti odvečno zemljo in takrat se nihče ni spraševal, katera cesta se uporablja. Poleg tega je v Puconcih poleg hladilnice še ena deponija gramoza, kjer se ves gramoz deponira, potem ga pa nekateri še vozijo nazaj. Nedostopni Slivnjekov breg Na Vaneči je problem zaselek Slivnjekov breg, ki se navezuje na del vasi Moščanci in ne proti Vaneči. Železniško podjetje naj bi sedaj po dogovoru del ceste asfaltiralo in uredilo dovoz do Vaneče, preostali del pa bi občina skupaj s krajevno skupnostjo odprla, da bi imel zaselek dostop tudi za tovornjake. Dokler tega ne bo, npr. v primeru požara, do tja ne more priti nobena gasilska cisterna. Seveda bo potrebno tako kot v vseh primerih tudi tu dobiti strokovno mnenje, še posebno od projektanta, Zavoda za ekonomiko in urbanizem iz Murske Sobote, ki zaselka iz takrat domnevnih ekonomskih razlogov oz. po predlogu Slovenskih železnic ni vrisal na Vaneči, temveč bolj proti Moščancem. TOMO KOLES ■ Poročilo nadzornega odbora »prerešetano« Na kratko »Lastnik OŠ Bogojina je občina!« »Kratki stik« med Matisom in Štefkom dogajanju na zadnji seji Občine Moravske Toplice smo na kratko poročali že v prejšnji številki. Poleg zaključnega računa ter poročil regionalne razvojne agencije Mura in razvojnega centra Sinergija je bilo »na tapeti« še poročilo nadzornega odbora e premoženjski bilanci občine, na »kratki stik« pa sta naletela svetnik Jože Štefko in podžupan - sicer predsedujoči seje - Jožef Matis. 0 V poročilu nadzornega odbora je zapisano, da je bilo leto 1999 prvo leto financiranja prek primerne porabe. Le-ta je bila dosežena s 427 milijoni in pol tolarjev oz. 98 odstotki plana. Prihodki na podlagi javnih razpisov so znašali 239 milijonov 347 tisoč tolarjev oz. 94 odstotkov planiranih. Do izpada prihodkov je prišlo pri sredstvih za kmetijstvo (program subvencij in program infrastrukture). Do podpisa pogodb je prišlo v letu 2000, zato bo ta del prihodkov realiziran letos. Namenski in drugi zirani stoodstotno oz. v višini 124 milijonov 334 tisoč. Predsednico nadzornega odbora Jožico Kerčmar je svetnik Geza Puhan zaradi nadzora edine dvojezične šole Prosenjakovci najprej obtožil političnih igric, nato pa jo je z vprašanji »prerešetal« predvsem svetnik Andrej Benkovič. Predlagal ji je razmislek o razrešitvi, ker svetniki niso dobili vseh popolnih zaključnih računov. Zanimalo ga je, ali so dobili poročilo računskega sodišča, saj je bila ta točka obljubljena na dnevnem redu ter kako je z dnevnicami, potnimi stroški ipd. Kerčmarjeva je odgovorila, da so v nadzornem odboru, ki je lani začel delati na novo, vsi ljudje zaposleni še v drugih službah in je bilo zato premalo časa za podrobno izdelavo celotnega zapisnika in kontrole sejnin, stroškov in dnevnic. Dodala je, da jim bodo v primeru razrešitve naredili uslugo, ker so prezaposleni. Zapisnika zaupnega poročila računskega sodišča še niso prejeli, ker še ni bil sestavljen. Na koncu je apelirala na svetnike, naj jim posredujejo program prioritet, da bodo tako vedeli, čemu naj posvetijo največjo pozornost. Andrej Benkovič je vložil na občinsko upravo tudi predlog o razveljavitvi sklepa o določitvi športnih objektov občinskega pomena na področju športa v občini, predvsem kar se tiče osnovne šole Bogojina. K svoji uradnega lista Republike Slovenije iz Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Dodal je, da je bilo v gradnjo osnovne šole vloženih ogromno sredstev iz samoprispevka krajanov in jim zato občina nima pravice odvzeti premoženja. Poleg tega dobiva zaradi takšnega sklepa domov tudi več grozilnih klicev, zato je predlagal, da naj občina pripravi zemljiškoknjižni predlog in opravi le formalni vpis lastninske pravice sedanjemu lastniku. Tajnica občine Nada Lutarič je dejala, dajo Benkovičeva obrazložitev žali in da občina ne bo naredila nobenega vpisa zemljiškoknjižne lastnine, ker je občina bila in je lastnik šole. »Poleg tega nismo govorili o tem, daje to lastnina, ampak objekt občinskega pomena. Tudi po zakonu je objekt, ki je zgrajen s samoprispevkom, last občine.« 2. člen kontroverznega sklepa črta, saj tudi tako pomen ostane isti, s čimer se je strinjal tudi Benkovič. A za ta predlog so glasovali le trije svetniki, trije so bili proti, osem pa se jih je vzdržalo, tako da ni bil sprejet. Tako je Benkovič sklenil, da bo sklep izpodbijal na Ustavnem sodišču, pri čemer pušča odprte vse možnosti: »Če se motim, se pač motim.« Pa še k »dvoboju« Štefko -Matis. Do njega je prišlo, ko je Štefko zahteval, da se do naslednje seje pripravijo poročila KUD-a Jožefa Košiča iz Bogojine, občinske športne zveze in še kupa drugih, nakar je Matis skoraj izgubil živce: »Eni so dobili denar, pa so ga izkoristili, drugi pa ne!« Na vprašanje: »Kje ne?« je sledil odgovor: »Marsikje!« O tem, kaj ima opraviti z njima biologija, pa je najbolje, da ju sami vprašate. Gornja Radgona Ker so gasilska društva iz radenske občine izstopila iz Gasilske zveze Gornja Radgona, je ostalo v njej “le” 16 PGD z območja gornjeradgonske občine. V gasilskem domu v Gornji Radgoni je priložnostna razstava, ki prikazuje gradnje gasilskih domov in letnice ustanovitve posameznih društev. Najstarejše društvo na tamkajšnjem območju je v Žibercih, saj so ga ustanovili daljnega 1878. leta. (F. KI.) Črenšovci Ob glavni cesti I. reda med Črenšovci in zaselkom Jula Marov so postopoma zgradili 1.800 metrov dolgo traktorsko stezo. Za podlago so uporabili odpadni material od rušenja starih hiš in izkopov ob gradnji kanalizacije. Za utrditev pa je občina Črenšovci iz lastne gramoznice prispevala 3.000 kubičnih metrov gramoza. Delavci so z gradbeno mehanizacijo Ivana Ritlopa lepo uredili in “splanirali” material, zato je steza že prevozna. Po njej se seveda lahko vozijo tudi kolesarji. Steza pa je tudi velika pridobitev za kmete, ki imajo ob VESTNIK , 20. april 2000 LOKALNA SCENA 5 Radenski svetniki »razdelili« denar Podpis pri Copekovem mlinu Pokrivanje primanjkljaja iz posebnega sklada Na seji občinskega sveta v Radencih potrdili zaključni račun za leto 1999 -Primanjkljaj je znašal okrog 59 milijona tolarjev - Letos za 6 odstotkov več prihodkov pa bo ta delež 212,5 milijona SIT. Večino denarja, in sicer 201,9 milijona tolarjev, bodo roračunski primanjkljaj so delno pokrili z najetjem dolgoročnega posojila (34,7 milijona), ostanek (24,2 milijona) pa iz posebnega sklada. Zatem so sprejeli odlok o proračunu. Upoštevajoč pripombe svetnikov iz prve obravnave tega dokumenta je prišlo do nekaterih sprememb. Predvidevajo, da bodo s prodajo stavbnih zemljišč ustvarili za štiri milijone več prihodkov. Zaradi črtanja načrtovane sanacije ceste Ptujska Cesta-Janžev Vrh bo sredstev za demografsko ogrožena območja za 5,5 milijona tolarjev manj. 6,5 milijona SIT pa bodo porabili za razsvetljavo in sanacijo Kidričevega naselja v Radencih. Za tri milijone več denarja bo tudi za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Svetniki pričakujejo, da bodo z okrog 516,4 milijona tolarjev letošnjega proračuna pokrili najosnovnejše potrebe. Odhodki 540 milijonov SIT so za 6 odstotkov večji od lanskih. Proračunski primanjkljaj bo znašal 23,6 milijona tolarjev in ga bodo morali pokriti iz posebnega sklada. Veliko si obetajo od donacij, s katerimi bodo na račun sanacije osnovne šole in gradnje vodovodnega omrežja na Kapeli pridobili 50 milijonov SIT. V letu 1999 so za investicije namenili 160 milijonov tolarjev, letos Poleg odloka o zimski službi in pravilnika o vrednotenju športnih programov so svetniki dali soglasje k cenam odvoza kosovnih in komunalnih odpadkov podjetja Sauber-macher. Z odlokom bodo morala vsa gospodinjstva plačevati komunalno takso in imeti posodo oz. vrečke za odpadke. Sklep beltinskih svetnikov in župana je nedvoumen Nemudoma prepovedati parkiranje tovornjakov! porabili za novogradnje in obnove. Od skupne vsote bodo za ceste in komunalno dejavnost odmerili okrog 91,9 milijona SIT, za sanacijo OŠ Kapela 80 milijonov, za vodovod na Kapeli pa 20 milijonov tolarjev. Za polovico več denarja kot lani bodo namenili za subvencije v kmetijstvu in podjetništvu. V razpravi je Jože Toplak menil, da letošnji proračun še vedno ni dovolj razvojno naravnan. To je podkrepil, da za izdelavo projektne dokumentacije za zdravstveno postajo in dom starejših občanov v Radencih ni zagotovljenega denarja. Župan Herbert Šefer je pojasnil, da bodo zaradi izpada republiških sredstev prišli na vrsto šele čez štiri leta, dotlej pa bodo za omenjeni dom pravočasno priskrbeli vse potrebne projekte. Gradnja zdravstvene postaje bo na vrsti že prihodnje leto. MILAN JERŠEB Premoženje občin V. Polana in Črenšovci razdeljeno! upana občin Črenšovci oz. Velika Polana Anton Tbrnar in Štefan Prša sta v četrtek, 13. aprila, ob 19. uri pred Copekovim mlinom v Mali Polani podpisala sklep o načinu sporazumne delitve premoženja med njunima občinama. Podpisa se je udeležila večina svetnikov iz obeh občin, med njimi je bil tudi podžupan velikopolanske občine Boris Osterc. Za delitev skupnega premoženja se bodo uporabila merila: 1. po legi premoženja - premoženje pripada občini, na območju katere leži. Edina izjema bodo stanovanja k prizidku zdravstvene postaje Črenšovci; 2. po namenu - premoženje pripada občini, katere prebivalstvu služi in 3. po deležu prebivalcev - uporablja se za delitev stanovanj v prizidku Zdravstvene postaje Črenšovci, za delitev razpoložljivih sredstev na računu proračuna ter za tiste terjatve in obveznosti, ki jih ni mogoče vezati na lokacijo premoženja, pri čemer deleži prebivalcev po občinah znašajo: - Občina Črenšovci 73,50 % - Občina Velika Polana 26,50 %. Štefan Prša je dejal, da ta delitev v bistvu pomeni združitev in konec dela, ki so ga začeli že pred tremi leti. Copekov mlin kot kraj podpisa so izbrali kot simbol poti obeh občin v evropsko naravnanost. Anton Tomar, ki proti temi ni imel nič proti, je podpis komentiral z besedami: »Pravi ljudje se dogovarjajo in se dogovorijo. V teh logih in poljanah živijo isti ljudje, zato jih ne more ločiti nobena ustavno-politična razdelitev. Mi bomo še naprej obiskovali svoje prijatelje v občini Velika Polana in želimo si, da bi bilo tudi obratno.« Obenem je pozval druge občine, ki se o načinu delitve ne morejo dogovoriti in čakajo na arbitražo, da naj se zgledujejo po njihovem primeru. TOMO KOLEŠB VESTNIK NA INTERNETU: WWW.P-INF.SI Nelegalno ustavljanje in parkiranje tovornjakov v kompleksu asfaltne baze v Lipovcih - Nihče jih ni zaprosil za soglasje o so 7. aprila zvečer policisti začeli uresničevati začasno odredbo soboškega okrožnega sodišča o prepovedi prometa tovor- ______njakov, katerih skupna masa presega 7,5 tone, vsak dan med 22. in 6. uro po Cankarjevi in Tišinski ulici v Murski Soboti, je bilo pričakovati določene zaplete. Nanje zdaj ostro opozarjajo v beltinski občini, saj se, kot navajajo, tuji in domači tovornjaki nelegalno ustavljajo in parkirajo v kompleksu asfaltne baze v Lipovcih. Po mnenju beltinskih svetnikov na omenjenem zemljišču niso zagotovljeni zakonsko predpisani pogoji za to početje, saj parkirišče ni urejeno po predpisih, poleg tega pa obstaja možnost iztekanja motornega olja in goriva v talnico, niso pa urejene tudi higienske razmere za voznike. ravanemu početju oz. posegu v prostor.« Neuradno se je tudi zvedelo, daje preureditev zemljišča pri lipovski asfaltni bazi v parkirišče Cestnemu podjetju Murska Sobota naročila Direkcija RS za ceste! MILAN JERŠEB Na kratko Še najbolj pa jih moti, daje zaradi vključevanja velikih tovornjakov iz omenjenega zemljišča v cestni promet na glavno cesto Lendava-Beltinci-Murska Sobota vsak dan med 6. in 7. uro zjutraj tako rekoč ohromljen normalni promet preostalih motornih vozil na omenjeni cesti. Pri tem ne gre prezreti, da zelo veliko število ljudi iz beltinske in sosednjih občin Odranci, Črenšovci, Turnišče in Veržej potuje v službo v Mursko Soboto. Kot pravijo v beltinski občini, se s samovoljnim početjem določenih organov - ministrstev, ki jih niso zaprosili za predhodno soglasje, ne morejo sprijazniti. Zato z dopisom, ki so ga naslovili na ministrstvi za promet in zveze ter za notranje zadeve, soboško enoto republiškega inšpektorata za okolje in prostor ter na Cestno podjetje Murska Sobota, ki je lastnik omenjenega zemljišča, apelirajo na vse odgovorne dejavnike, da nemudoma upoštevajo vse zakonsko predpisane ukrepe za prepoved nedovoljenega in samovoljnega posega v prostor (parkiranje tovornjakov) ter vzpostavitev prejšnjega stanja. Hkrati predlagajo, da omenjeni inšpektorat po potrebi vključi v postopek tudi druge inšpekcijske službe, npr. zdravstveno. Sklep beltinskega občinskega sveta je jasen: »Občina Beltinci prepoveduje oziroma zahteva takojšnjo prepoved ustavljanja in parkiranja motornih tovornih vozil v kompleksu asfaltne baze v Lipovcih. Nikoli nikomur namreč ni dala nobenega soglasja k temu početju oziroma posegu v prostor, ki se dogaja ponoči na omenjenem zemljišču že zadnjih nekaj dni. Prepričani smo, da bi Občina Beltinci morala biti zaprošena na podlagi določil Zakona o lokalni samoupravi ter določil Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, preden je bila na državni ravni prek ministrstva sprejeta odločitev o parkiranju vozil, za podajo soglasja k name- Gornja Radgona Radgonski sodnik za prekrške je lani izrekel ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja 139 udeležencem v prometu, ker so jim policisti namerili preveliko alkoholiziranost. Poleg tega je sodnik ugotovil vrsto drugih vzrokov za kaznovanje, med drugim je 922 voznikom izrekel točkovne sankcije. Bilo pa je tudi veliko denarni kazni, in sicer v skupnem znesku 148 milijonov tolarjev in 11 milijonov stroškov postopka. 123 pre-krškarjem, od tega 99 tujcem, je sodnik izrekel zaporne kazni. Mnogi od tistih, ki so kaznovani denarno, se izmikajo plačilu, zato je sodnik predal kar 1.783 zadev v izterjavo prek davčne službe. (F. KI.) VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. K DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. 6 GOSPODARSTVO 20. april 2000, VESTNIK Obrtništvo v Odrancih Spuščen zastor nad Megro Gidgrad Lendava Opravičila sloves strokovnega sejma 13. mednarodni specializirani sejem gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni je obiskalo okrog 26.000 ljudi, med njimi kar 22 odstotkov strokovnjakov iz tujine V Zasebništvo pri vsaki osmi hiši* občini Odranci, ki šteje 1700 prebivalcev, deluje štirideset obrtnikov in osem podjetij, številne in pomembne dejavnosti pa so: šest je zidarskih mojstrov, dva tesarja in krovca, štirje mi- zarji, štirje ključavničarji in več avtoprevoznikov. Odranski obrtniki so trdni gospodarji, saj jih skorajda ni, ki bi sneli obrtniško tablo. Trend ustanavljanja zasebnih podjetij, ki se je začel v prvih devetdesetih letih, je lani sicer nekoliko zastal, s tem da je skoraj pri vsaki osmi hiši mogoče najti kakšno dejavnost. Lani je namreč zaživela tudi zadruga za gojenje gob in vrtnin Zeleni vrt, v katero je stopilo pet kmetov, ki so letos zasadili že desetkrat več površin. .»Obrtništvo je v občini Odranci pomembno, saj je v njem redno zaposlenih okoli sto ljudi in v sezonskem času še okoli sto dvajset ,šušmarjev’. Toda nimamo obrtnika, ki bi s svojo dejavnostjo ali izdelki dosegel raven izvoznega podjetnika evropskega ranga. V glavnem gre za storitvene dejavnosti na domačem trgu,« je povedal župan občine Odranci Ivan Markoja. Odranci so si v prvih letih lokalne samouprave že uredili komunalno infrastrukturo, tako da bodo v tem in naslednjih letih tri četrtine proračunskih sredstev namenili za spodbujanje gospodarske rasti v kraju. »Pred dvema tednoma smo imeli otvoritev podjetniškega inkubatorja, s projektom industrijske cone pa smo poleg pomurskih mestnih občin edini uspeli pri razpisu za sredstva programa Phare. Zanimanje za parcele je že sedaj veliko,« je dejal sobesednik. Razvoj je, če so v kraju ljudje z znanjem. Občinski svetniki so zato sprejeli pravilnik o stimulaciji študentov občine Odranci, to pomeni, da bodo brez posebnih zahtev štipendirali vseh štirideset študentov, kolikor jih imajo. Za razvoj podjetništva pa stavijo predvsem na študente tehniških šol - med študirajočimi jih je polovica. In kaj pravijo o svojem položaju, možnostih gospodatjenja in perspektivnosti obrti, ki jo opravljajo, obrtniki sami? Šest povabljenih k sodelovanju, po obsegu prometa velikih obrtnikov (nad pet milijonov), je povedalo: Zagarstvo in izdelava lesnih oblog- Karel Horvat je obrt prevzel od očeta, pri hiši pa jo že opravljajo triintrideset let. Zaposleni so trije, nosilec dejavnosti pa je položaj in pogoje poslovanja ocenil z oceno dobro. Pravi, da ne more dati več kot povprečno oceno, saj jih bremeni nepravočasno plačevanje storitev in izdelkov. In obeti za prihodnje? Dejavnost je perspektivna, pri hiši pa so tudi že šolajoči se nasledniki. Načrtujejo širitev dejavnosti oziroma specializacijo v smeri mizarstva. Tesarstvo Ščernjavič - Anton Ščernjavič je z obrtjo začel pred dvajsetimi leti in z osemindvajsetimi zaposlenimi že dosega letni promet, ki presega 150 milijonov tolarjev. Položaj dejavnosti in pogoje poslovanja ocenjuje z oceno dobro. Da ni boljše, sta predvsem kriva neredno plačevanje storitev ali finančna nedisciplina. Anton Ščernjavič pravi, da je v dejavnosti dosegel stopnjo velikosti in tehnološke opremljenosti, kot si jo je sam zastavil, z dejavnostjo pa bodo najverjetneje nadaljevali nasledniki. Mizarstvo Antolin - Štefan Antolin je med obrtniki devet let in ima devet zaposlenih. Položaj in pogoje poslovanja ocenjuje z oceno dobro, med razlogi, da ne more dati višje ocene, pa navaja finančno nedisciplino in vedno večjo zahtevnost kupcev, ki postavljajo kratke roke in zahtevajo nove materiale. Prihodnost vidi v razvijanju lastnega proizvodnega programa otroških in mladinskih sob, še vedno pa sprejemajo tudi individualna naročila za izdelke po meri. Tehnološko posodabljanje, predvsem računalniško podpiranje proizvodnje, zahteva od zaposlenih določena nova znanja, zato ob delu šolajo dva zaposlena. Strojno ključavničarstvo ■ Martin Zver ima v svojih delavnicah zaposlena dva delavca. Pogoje poslovanja ocenjuje z oceno ena do dve, kot razloge za tako slabo oceno pa navaja finančno nedisciplino, za-vrženost in utesnjenost Prekmurja, nepravno in drago državo, draga posojila. O velikih načrtih v prihodnje ne more govoriti ali, kot je povedal, delajo in trudijo se toliko, da obstanejo. Strojno ključavničarstvo - Drago Mihalič med obrtniki štiri leta in zaposluje štiri delavce. Položaj in pogoje poslovanja ocenjuje z oceno zadostno, saj jih močno bremenijo finančna nedisciplina kupcev, potem pa še draga država, draga posojila. Kljub temu vidi za dejavnost možnosti razvoja, ki jih bodo tudi uresničevali. Gostilna Bogdan - Štefan Bogdan opravlja gostinsko dejavnost že trinajst let in s štirimi zaposlenimi ustvarijo prek pet milijonov letnega prometa. Položaj in pogoje poslovanja ocenjuje z oceno dobro, saj se padanje kupne moči, predvsem pri kmetih in srednjem sloju, zelo pozna pri povpraševanju po njihovih storitvah. Vedno manj je družin, ki si ob nedeljah privoščijo kosilo v gostilni, ljudje pa so tudi nasploh v določeni negotovosti. Kljub vsemu bo obrt pri hiši ostala, saj jo bodo nadaljevali nasledniki. MU ■ Slaščičarna in kavarna Winter »Brez Murske Sobote zdaj ne morem več« Fariz Nagib je že v rani mladosti zapustil Makedonijo laščičarna in kavarna Winter v neposredni bližini soboške kinodvorane je tukaj že vrsto let. Lastnik Farizi Nagib prihaja iz Makedonije, v Mursko Soboto pa je prišel leta 1972, še pred tem je imel tukaj slaščičarno njegov dedek Ali, ki je v Mursko Soboto prišel že v začetku tridesetih let. Delo je nato nadaljeval oče, in sicer najprej v Turnišču, nato pa se je preselil v Mursko Soboto. Ko je sin Farizi končal osnovno šolo v Makedoniji, seje pridružil očetu in najprej delal kot vajenec, potem pa se je tukaj tudi redno zaposlil. Tako se je začelo življenje v tem prekmurskem mestu, za katerega zdaj pravi, da brez njega ne bi mogel več živeti. S \Tako je Farizi Nagib zdaj tretja generacija v družini, ki se ukvarja s slaščičarstvom, pravi pa, da bo najverjetneje z delom pričela že četrta. S tem misli na svojega sina, ki obiskuje srednjo gostinsko šolo, hčerka pa bo delala na drugem področju, saj obiskuje Višjo zdravstveno šolo v Mariboru, vendar pa, kot poudarja oče Nagib, je tukaj dovolj dela za oba. Prejšnji teden so imeli otvoritev novih prostorov slaščičarne Winter, hkrati pa so tudi praznovali tridesetletnico delovanja. Ime Winter sicer ni njihovo, pač pa se za tem skriva zanimiva zgodba. Na prejšnji lokaciji so imeli namreč zelo majhne prostore, inrnrli 70 hoianricf i ot je povedal na sklepni novinarski konferenci direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, je bila največja sejemska gradbeniška prireditev v Sloveniji zanimiva tako za gradbenike kot arhitekte, inštalaterje in obrtnike vseh vrst, saj jim je ponujala vse, kar gradbeništvo in sorodne dejavnosti potrebujejo, industrija gradbenega materiala pa proizvaja. Zadovoljen pa je bil tudi ugledni gost Mathias Trei-nen, podpredsednik mednarodnega združenja organizatorjev sejemskih prireditev z imenom UFI. Izrazil je nedvoumno prepričanje, da obiskovalci dobijo na Megri vse potrebne informacije, celo bolj strnjeno kot na podobnih velikih sejmih v Evropi. Takšno mnenje visokega gosta iz Luksemburga je namreč zagotovilo, da bo Pomurski sejem še letos oktobra ali novembra na kongresu UFI-ja sprejet v to mednarodno združenje. Očitno je letošnji sejem Me-gra dosegel svoj namen. Razstavljale! so zadovoljni s komercialnega vidika, mnogi pa so prav na sejmu na novo navezali poslovne stike z drugimi razstavljale!. Od približno 26.000 obiskovalcev sejma jih je bilo 94 odstotkov iz Slovenije, kar 41 odstotkov pa jih je prišlo iz bolj oddaljenih krajev. Kot pomembna zanimivost je, daje celo 22 odstotkov strokovnjakov pripotovalo iz tujine. V ospredju prireditve sta bila gradnja stanovanj in drugih visokih objektov ter avtocestni program. Tako so precej pozornosti namenili odvodnjavanju voznih površin. V ta namen so bili predstavljeni novi betonski usedalniki in zadrževalni bazeni, ki zagotavljajo učinkovitejše čiščenje padavinskega odtoka z voznih površin. Veliko raziskav po vrata vedno odprta, tako daje bilo pozimi znotraj zelo mrzlo, torej so jim ljudje dali naziv Win-ter, to pomeni v nemškem jeziku zima. Ob pripovedovanju anekdote se Farizi Nagib smeji, kajti spominja se, da si je to'ime izmislila skupina mladih obiskovalcev, ki so bili sicer stalni gostje. Z otvoritvijo prijetnih novih prostorov v notranjosti (spodaj za nekadilce in zgoraj za kadilce) so na novo uredili tudi zunanjo podobo, kajti povečali so površino za strežbo pred slaščičarno. Dela so trajala štiri mesece, želeli pa so ne samo razširiti prostore, pač pa tudi svojo ponudbo. Tako imajo več žganih pijač, ponujajo pa razne sadne kupe in kar 32 raz- trjuje, da so v odpadnih vodah na površinah ob cestiščih precejšnje koncentracije svinca, kroma in cinka. Govor je bil tudi o t. i. inteligentni zgradbi. Mednje uvrščamo tiste zgradbe, ki se lahko ponašajo z aktivno inteligenco. V sodobnem času pričakujemo, da je inteligentna stavba vodena računalniško, opremljena z ustreznimi tipali in prek vmesnikov usposobljena za komunikacijo z uporabnikom. To prinaša večjo učinkovitost in prihranke, omogoča večjo udobnost bivanja, funkcionalnost prostorov pa tudi večjo varnost objekta in uporabo sodobnih tehnologij gradnje. V zvezi z metodologijo določanja neprofitnih najemnin je še vrsta nejasnosti, ki se pojavljajo v praksi. To je po svoje jih je tudi nekaj manj kaloričnih, po katerih je zadnje čase veliko povpraševanja. Farizi tukaj poudarja, daje za dober sladoled pomembno, daje vedno svež, zato ga naredijo večkrat v manjših količinah. Kmalu bodo začeli tudi s ponudbo tortic, ki jih bodo sami pekli, omislili pa so si tudi jutranji prigrizek ob kavi. Pri posodabljanju jim je finančno pomagala tudi občina, za večji del naložbe pa so najeli posojila. Trenutno so skupaj z lastnikom zaposleni štirje in Farizi dela tukaj vsak dan od jutra do večera, še posebno zdaj, ko se približujejo toplejši dnevi, upa pa, da bo lahko zaposlil še dva delavca, saj je že zdaj zelo veliko dela. »Želim si, da bi moji otroci nadaljevali to delo, čeprav vem, daje zelo naporno,« razmišlja in pri tem dodaja, da je delo kljub vsemu zelo zanimivo in pestro, saj vsak dan spoznava nove ljudi, čeprav je tudi veliko znanih obrazov, kar Farizija še posebej veseli. Pravi, da so ljudje v Murski Soboti oz. njihovi gostje »vsi po razumljivo, saj so omenjena določila nove metodologije komaj začela veljati. Slišati je bilo, da je bil poseg države v oblikovanje najemnine nujen, ker je pomemben ukrep zagotavljanja socialne funkcije stanovanjskega premoženja. Ker stanovanjski skladi niso zadovoljni z zdajšnjimi razmerami, so se odločili, da bodo ustanovili Stanovanjsko zbornico Slovenije. Vnovič pa seje žal pokazalo, daje zanimanje za gradbene poklice izredno majhno. Samo 43 slovenskih podjetij, ki imajo v svojem proizvodnem programu dejavnost s področja gradbeništva in graditeljstva, je prijavilo borih 318 vajencev, in to ne glede na to, daje vpeljan dualni sistem poklicnega izobraževanja. In kako naprej? Na Megro 2001 so se začeli pripravljati že zdaj. Težišče strokovnih posvetov bo na gradnji cest in vzdrževanju cestne infrastrukture, kot osrednjo temo pa predvidevajo »ekološko mesto«, ki se kaže kot vedno večji problem manjših in še posebno večjih urbanih naselij. Pricurljala pa je tudi poslovna skrivnost, po kateri bi Pomurski sejem pripravil leta 2001 mini kongres. MILAN JERŠEi Farizi Nagib nadaljuje tradicijo v slaščičarstvu, ki jo je začel njegov dedek v začetku tridesetih let, ko je iz Makedonije prišel iskat srečo v Slovenijo. voljen. Sem prihajajo od najmlajših do najstarejših, s posebno toplino v glasu pravi, da ga zelo dobro sprejemajo in on njih. Dober dokaz temu je, da so nekateri ljudje že več kot dvajset let njihovi redni gostje, zdaj sem prihajajo tudi z družinami. Če mu čas dopušča, Farizi z njimi tudi posedi in poklepeta, tako jih tudi bolje spozna, s tem Sodba in odločitev? N adzorniki lendavskega Gi-dgrada se bodo na torkovi seji seznanili s posnetkom stanja v družbi, ki ga je v zelo kratkem času uspela pripraviti svetovalna hiša Sinhron oziroma Andrej Kolarič s sodelavci. Lastniki naj bi se na osnovi tega potem odločali o nadaljnji usodi podjetja. Sicer pa glede na potopljenost podjetja v dolgove in odkrite na-množene obveznosti nimajo ravno številnih možnosti za izbiro, zato je predlog za prisilno poravnavo zelo realen - če bodo lastniki presodili, da se v podjetje še splača vlagati. Vprašali se bodo torej: ima podjetje realne možnosti za obstoj in razvoj, da se nam povrne vloženi kapital? Svetovalna družba z g. Kolaričem bo lastnikom najverjetneje predlagala, da se splača ostati in podjetje ohranjati pri življenju (podpiranje tekočega poslovanje in stroški izvedbe prisilne poravnave), saj je stečaj z vidika lastništva najslabša možnost. Če se bodo lastniki odločili ostati, bodo morali poiskati še človeka, ki bo podjetju skozi prisilno poravnano vrnil življenje, saj je po vsem težko verjeti, da bi to nalogo zaupali predsedniku uprave Tiborju Čar-niju. Ob gornjih dveh obstaja še tretja možnost, in sicer da svoje lastništvo po diskontni ceni prodajo. O tej možnosti je Roman Ratkaj, član nadzornega sveta s strani Pomurske investicijske družbe, že govoril za osrednji slovenski dnevnik - gotovo s pričakovanjem odziva -, toda potencialni kupci Gidgrada se še ne drenjajo pred vrati. MH ■ zaradi druge narodnosti nikoli ni čutil nobenih težav, »sicer pa smo zdaj že tako dolgo tukaj, da je Slovenija del nas«, se zasmeje Farizi. V sproščenem pogovoru kaj hitro spoznaš, da gre za veselega in radoživega človeka, kajti kljub obilici dela in s tem povezano utrujenostjo ohranja dobro voljo, le-ta pa je pravi magnet za ljudi. r>An i a tih a at mi fBIMI, 20. april 2000 GOSPODARSTVO Arcont Gornja Radgona Rekordno leto Skok na listi izvoznikov gornjeradgonskem Arcontu so lani naredili več kot 7 tisoč 300 zabojnikov, kar je 45 odstotkov več kot leto prej. Na rekordno povečanje proizvodnje je vplivala vojna na Balkanu, pa vendar samo delno (v deležu dvajsetih odstotkov), tako daje rast proizvodnje tudi posledica povečane prodaje na trgih zahodne Evrope. Največji kupec je njihov posredni lastnik z Dunaja Containex, saj prek njega Arcont prodaja na trgih Avstrjje, Nemčije, Švice, Španije, Francije, Anglije, Beneluksa in Finske. Lani pa so ustvarili na tujem 3,2 milijarde prihodka, ki jih uvršča na 84. mesto na listi 300 največjih slovenskih izvoznikov. Dobiček je »Kot izrazit izvoznik smo se ves čas pritoževali nad tečajno politiko slovenske države. Razmerje tolarja naprav devizam se je lani delno popravilo, tako da ob tem ter ugodnih trendih rasti prodaje ugotavljamo finančno poslovanje z dobičkom,« je povedal direktor Arconta Branko Kurbus. Pri 4 milijardah lanskega prometa jim je ostalo 81 milijonov tolarjev dobička, ki ga bodo po predlogu uprave namenili za investicije. Program montažnih objektov jim prinaša 80 odstotkov prihodka Ob dobri prodaji bivalnih zabojnikov pa se povečuje tudi povpraševanje po tako imenovanih sestavljenih objektih ali prostorskih celicah. So nadgradnja bivalnih zabojnikov, pri katerih se za stene ne uporablja več pločevina, ampak montažni gradbeni materiali. Montažni objekti, torej bivalni zabojniki in prostorske celice, jim prinašajo 80 odstotkov prihodka, preostalo pa jim daje program stavbnega PVC-pohištva. Lani so naredili več kot 20 tisoč enot oken in vrat, skoraj polovico več kot leto prej. »Ob številnih slovenskih proizvajalcih jih proizvajamo še mi, saj ima vsak zabojnik oziroma bivalni objekt najmanj dve okni in ena vrata, in to nam je bilo vodilo za uvedbo tega programa. Tako dve tretjini izdelkov porabimo za lastne namene, drugo pa prodamo kupcem severovzhodne Slovenije,« je povedal direk-torArconta. Ponudbo lastnega stavbnega pohištva dopolnjujejo še s kovinskim stavbnim pohištvom (kovinska vrata), ki ga izdeluje Novoferm iz Nemčije. rast. Zaradi povečane produktivnosti naj bi to ustvarili z manj zaposlenimi kot v lanskem letu. V Arcontu je lani poleg 300 redno zaposlenih zaradi nihanj v povpraševanju v povprečju delalo za določen čas še dodatnih 90 delavcev. Za visoko produktivnost »Naš cilj je strmo dvigovanje produktivnosti ob priznani kakovosti ter kratkih dobavnih rokih Vlaganje v tehnološki razvoj Arcont bo vložil letos v tehnološki razvoj milijon evrov, saj želijo ohraniti tržni delež v državah zahodne Evrope, to pomeni, da morajo biti s svojimi izdelki konkurenčni izdelkom iz vzhodnih držav. Še pred devetimi leti so za osnovni izdelek, šestmetr-ski bivalnik, potrebovali več kot 120 proizvodnih ur, danes pa jih potrebujejo samo še 61. »Naša želja pa je, da bi bilo konec drugega leta zanj potrebnih le še petdeset proizvodnih ur,« je povedal sogovornik. Po lanskem rekordnem letu bo ostal letošnji obseg proizvodnje - vsaj tako načrtujejo - na ravni lanskega, pri proizvodnji oken in vrat pa predvidevajo po- - za znane izdelke v sedmih dneh od naročila. Naš razvoj bo šel v smeri zmanjševanja števila enostavnih enot do izdelovanja zahtevnih objektov po, individualnih naročilih. Delno jamstvo za to nam daje tudi naš tuji partner oziroma kupec, ki ima v Evropi razvejeno prodajno mrežo,« je izjavil sogovornik. Nagrajevanje delavcev Že lani so uvedli v gornjerad-gonskem podjetju za zaposlene posebno stimulacijo za navzočnost pri delu. Delavec, ki četrt leta ni bil odsoten z dela zaradi bolniškega dopusta ali izrednega dopusta, je dobil finančno nagrado pet tisoč tolarjev (letos so jo povišali na deset tisoč). Z desetimi tisočaki (letos z dvajsetimi) Avto Ptuj lastnik Agroservisa etovia Avto Ptuj je postal novi večinski lastnik murskosoboške družbe Agroservis Murska Sobota. Al leasing in finance, d. d., iz Ljubljane (staro ime Avtohiša Ljubljana) je namreč februarja prodal svoj nekaj manj kot 52-odstotni večinski lastniški delež ptujskemu podjetju. Menjava lastnika je bila nepričakovana, za zaposlene celo presenečenje, saj seje zgodila v času, ko seje vodstvo z lastnikom intenzivno pogovarjalo o določenih poslovnih potezah za izboljšanje uspešnosti družbe. Začeto so kljub prodaji pripeljali do konca, sedaj pa bo na potezi novi lastnik. »V Prekmurje nismo prišli delat revolucije,« je povedal direktor družbe Petovia Avto Ptuj, Vili Cerovič. Kot večinski lastnik Agroservisa bodo, kot je dejal, zaokrožili ponudbo, saj družbi opravljata podobne dejavnosti, s kapitalskim povezovanjem pa želijo ustvariti sinergijski učinek. O konkretnih ukrepih še ne morejo govoriti, sprememb na področju programov zaenkrat ne načrtujejo niti jih ni na vidiku za zaposlene ali vodstveno strukturo. Cilj jim je ustvariti poslovno uspešno družbo. Konkurenčnost in poslovno uspešnost je za Agroservis v decembrski izjavi obljubljal tudi že prejšnji lastnik ali direktor A1 Franc Jakša, potem pa svojo še svežo naložbo v Agroservis oziroma za povečanje lastniškega deleža nepričakovano prodal. Menda zaradi oddaljenosti od Murske Sobote. Prejšnjega in sedanjega večinskega lastnika Agroservisa samo zaradi istih ciljev (ti so zelo splošni) ne gre metati v isti koš, še toliko bolj, če gre verjeti informaciji, da naj bi se Ptujčani zanimali še za eno, po dejavnosti sorodno prekmursko družbo, vendar jim tam nakup ni uspel. Gre torej najverjetneje za načrt (kapitalskega) povezovanja sorodnih družb v severovzhodnem delu Slovenije. Kdo ga finančno podpira, ni znano. MHI pa so bili dodatno stimulirani tisti delavci, ki niso izostali vse leto. S tem in kontrolo bolniških izostankov se jim je odsotnost z dela zmanjšala na 4,4 odstotka. Drugo vrsto stimulacije pa so uvedli letos. Gre za stalni dodatek zaposlenim v proizvodnji v razponu od 20 odstotkov, ki ga dobijo delavci z najnižjega plačilnega razreda, do 5 odstotkov, ki pripada proizvodnim delavcem, specialistom. »To izplačujemo z željo, da bi se delavci pri nas dobro počutili in da ne bi zapuščali podjetja,« je pojasnil Branko Kurbus. Zaposleni pa imajo ob tem še dodatno skupinsko stimulacijo do največ deset odstotkov, če podjetje izdela načrtovano število bivalnih enot. Lani so na ta račun plače povišali za 5,6 odstotka. Delavci redno prejemajo tudi pripadajoče regrese, vsak prvi torek v mesecu pa ima vodstvo družbe pogovore z vodstvi sindikatov in sveta delavcev. Praznično leto Arcont praznuje letos petdesetletnico nastanka podjetja in desetletnico delovanja z blagovno znamko Arcont. Podjetje ima že četrto leto tudi certifikat ISO 9001. Konec lanskega leta je 30 odstotkov premoženja pripadalo avstrijskemu lastniku, ki postopno povečuje svoj delež, predvidoma do večinskega lastništva, slabih 27 odstotkov kapitalskemu, 9 odškodninskemu skladu, 11-odstotni lastniški delež pripada trinajstim zaposlenim iz vodstvene strukture, preostali delež pa je v rokah zaposlenih in prej zaposlenih. MAJDA HORVATI Petrol bo dobavljal plin odločitvi beltinskih svetnikov, ki so pooblastili župana, da s Petrolom podpiše koncesijsko pogodbo o gradnji in upravljanju omrežja za distribucijo plina v beltinski občini, smo poročali že pred časom. Zdaj je končno prišlo do uresničitve te zamisli, saj sta župan beltinske občine Jožef Kavaš in predsednik uprave Petrola Janez Lotrič na sedežu občinske uprave v Beltincih podpisala omenjeno koncesijsko pogodbo. Z njo je zagotovljeno, da bo Petrol 29 let prodajal plin na tem območju. V zameno za to bo podjetje v štirih letih v občim zgradilo celotno plinovodno omrežje, katerega vrednost je ocenjena na 650 milijonov tolarjev. Kot računajo, bo projekt potekal v štirih fazah. Letos naj bi pripravili lokacijski načrt in projektno dokumentacijo, nato pa bodo postopno začeli z gradnjo plinovodnega omrežja. Najprej bodo na vrsti Beltinci, Bratonci in industrijska cona, zatem pa Lipovci, Gančani, Dokležovje, Ižakovci, Melinci in Lipa. Na plinovodno omrežje se bo lahko priključilo vseh 6.600 prebivalcev beltinske občine. Za priključitev bo treba odšteti od 25 do 50 tisoč tolarjev po uporabniku. Cenejše bo v zgradbah z več kot štirimi stanovanjskimi enotami, medtem kd bodo lastniki zasebnih stanovanjskih hiš morali plačati 50 tisočakov. Pri večjih uporabnikih pa se bo cena oblikovala glede na dejanske stroške. Mogoče bo plačilo na obroke. S pogodbo je tudi določeno, da cena zemeljskega plina ne sme biti višja od cene kurilnega olja. M.JERŠEI Podjetniki so med nami Lahko bi zaposlil še kakega delavca Podjetnik iz Precetinec si veliko obeta od plinifikacije mil Petek je po osnovnem poklicu monter centralne kurjave in vodovoda, tega se je izučil pri IMP Maribor, kjer se je po končanem izobraževanju 1964. leta redno zaposlil in delal na gradbiščih po Sloveniji, drugih re publikah nekdanje SFRJ, Nemški demokratični republiki in drugod. Leta 1980 pa se je odločil za samostojno podjetništvo v svoji stroki. »Začel sem z enim pomočnikom, proti koncu 1980. leta smo delali že štirje; tudi v naslednjih letih se je število zaposlenih povečevalo in zdaj nas je redno zaposlenih 12, od tega je v .režiji’ le administrativna delavka - tajnica. Res pa je, da računovodske posle opravlja za našo firmo računovodski servis,« je povedal 51-letni Emil Petek. »Za kakšne dejavnosti je registrirana vaša firma?« »Vodovodne, parne, toplovodne in plinske instalacije. Za zdaj opravljamo največ strojno inštalacijskih del; v manjšem obsegu pa imamo tudi proizvodnjo.« »Kdo so naročniki vaših del oziroma storitev?« »Dobro sodelujemo z delniško družbo za projektiranje, gradbeništvo in posredovanje PGP Ljutomer in delamo na njenih gradbiščih. Ta čas pa smo zelo angažirani na gradbišču doma starejših občanov v Ljutomeru. Tam tudi urejamo plinsko kotlovnico. Vodovod in centralno ogrevanje vgrajujemo tudi mnogim zasebnikom s širšega območja. V Godemarcih in Moravcih v Slovenskih goricah pa smo napeljali tudi vaška vodovoda.« »Ker je vaša firma registrirana in usposobljena tudi za plinske instalacije, boste verjetno pristavili lonček tudi pri plinifikaciji na ljutomerskem območju?« »Resje: že doslej smo napeljali veliko plinskih instalacij, zato upamo, da bomo sodelovali tudi pri montiranju plinskega omrežja v stanovanjih, poslovnih prostorih in drugod. Občine Ljutomer, Razkrižje, Križevci in Veržej so dale Mestnim plinovodom Koper koncesijo za napeljavo osnovnega plinskega omrežja, notranje instalacije pa bodo lahko naredili tudi drugi. Ker smo mi za to že usposobljeni in imamo reference, bomo prav gotovo naredili več inštalacij.« »V dvajsetih letih, odkar poslujete, ste dosegli veliko: ob večji stanovanjski hiši imate proizvodno halo, različne stroje, prevozna sredstva...« »Delavnica meri 26 krat 9 metrov in je pretesna. Nameravamo zgraditi prizidek v velikosti 150 kvadratnih metrov, v katerem bi bila varilnica, a ta hip še ne morem reči, ali bomo Emil Petek, samostojni podjetnik iz Precetinec, čigar firma daje kruh dvanajstim ljudem. - Foto: Š. S. gradili letos ali prihodnje leto. Trenutno smo namreč v manjši finančni stiski, saj je treba poravnati obveznosti dobaviteljem materiala. Težave so zato, ker moramo čakati na denar za svoje storitve včasih tudi do tri mesece. V delavnici pa imamo res skoraj vse potrebne stroje, a bo treba sčasoma kupiti še kak sodobnejši stroj, saj s tehniko ne moremo zaostajati.« »Skupaj z vami dela v firmi dvanajst delavcev. To pa je že lepo število in vaš prispevek k večji zaposlenosti.« »Vesel sem, da nas je že dvanajst. Lahko bi zaposlil še kakega delavca, ko bi bil deležen ustrezne podpore pri realizaciji svojih načrtov. Mislim, da bi občina Ljutomer morala neposredno ali vsaj posredno pomagati pri naložbah v infrastrukturo, ki prinaša nova delovna mesta.« Podjetnik Emil Petek je mislil seveda na pomoč pri realizaciji določenih projektov. Š. SOBOČAN ■ NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. a(IZ)BRANO 20. april 2000, VBIMK V aprilu Večina Drnovšku Aprilske poskusne volitve na Murskem valu so bile dan po združitvi SKD in SLS. Glede na uspeh SKD v marcu, ko je ta stranka dobila največ glasov in bila v dneh združevanja intenzivno medijsko navzoča, bi pričakovali največje zaupanje novi stranki. Zgodilo pa se je drugače. Nova stranka SLS+SKD Slovenska ljudska stranka je od 161 glasov, toliko poslušalcev je oddalo svoj glas v dveh urah in pol, dobila samo 26 glasov in se uvrstila na tretje mesto. Tudi napovedanemu volilnemu koalicijskemu partnerju, Janševim socialdemokratom in Koaliciji Slovenija v aprilu ni šlo najbolje. SDS je dobila 6 glasov, Koalicija Slovenija pa le 5. Več so jih glasovalci namenili celo Zelenim Slovenije, za katere so se v aprilu prvič pojavili glasovi. Na glasovanjih v januarju, februarju in marcu se jih nihče ni spomnil, v aprilu pa so dobili 7 glasov, čeprav niso parlamentarna stranka in imajo manj možnosti pojavljanja v javnosti. Veliki zmagovalec aprilskih volitev na Murskem valu je LDS z Drnovškom na čelu. Zanjo je oddalo svoj glas 78 glasovalcev, kar je največ doslej. Glasovalci so stavili predvsem na zaupanje v Drnovška in zelo kritično ocenjevali dogajanje na združevalnem kongresu SLS in SKD. Druga najmočnejša stranka v aprilu je Združena lista s 35 glasovi. Dobila je sicer 5 glasov manj kot februarja, vendar se je spet kar trdno umestila na drugo mesto. Drugih strank so se ljudje komaj spomnili. Desusu so namenili dva glasova, SNS enega, eden od rednih glasovalcev pa je svoj glas spet oddal za svojo stranko Gibanje 23. december. Majske volitve na Murskem valu bodo v ponedeljek, 29. maja 2000, od 7.00 do 9.30. »Hitri« beltinski svetniki Proračun končno pod streho Največji zalogaj bo ureditev vodooskrbnega sistema - Odhodki za 66,4 milijona višji od prihodkov - Usklajen občinski statut lede na dosedanje nič kaj spodbudne izkušnje je bilo pravcato ugodno presenečenje, da so na seji beltinskega občinskega sveta po hitrem postopku sprejeli predlog proračuna za leto 2000, še posebno zato, ker so na prejšnji seji zavrnili obravnavo gradiva, ki je bilo po mnenju večine svetnikov nepopolno. Medtem so se namreč sestali s predsedniki svetov krajevnih skupnosti, zeleno luč pa je prižgala tudi koordinacija političnih strank. Na ta način so uskladili nekatere najbolj »štrleče« primere, okrog katerih so se v preteklosti velikokrat lomila kopja. Gre predvsem za gradnjo vodooskrbnega sistema v občini. Načrtujejo napeljavo voda do Hraščic in gradnjo črpališča. V ta namen je predvidenih 65 milijonov tolarjev stroškov, ministrstvo za okolje pa naj bi sofinanciralo 36 milijonov SIT. Razlika do skupnih 88 milijonov SIT, to je 23 milijonov, pa je pogodbena obveznost še iz leta 1999, in sicer za gradnjo primarnega vodovoda Ižakovci-Nemš-čak. Za naložbe je v letošnjem proračunu, ki bo »težak« 877,5 milijona SIT, namenjeno okrog 289,2 milijona SIT. Velik zalogaj bodo kanalizacijski projekti, za katere bodo odšteli 38 milijonov, komunalne investicije v krajevnih skupnostih (41 milijonov) in cesta od Melinec do G. Bistrice, za katero je zagotovljenih 54 milijonov tolarjev. Povečali so znesek za otroško varstvo, in sicer od prejšnjih 22 na 27 milijonov SIT, s čimer bi omogočili dokončanje vrtca v Ižakovcih in obnovo vrtca v Gančanih. Tako naj bi za sofinanciranje programov posameznih krajevnih skupnosti namenili dovolj sredstev, zato ostaja tabelarni del proračuna tak, kot so ga pripravili že prej. Vsekakor pa je pomemben tudi sklep, po katerem se stanovanjska sredstva in obresti na posebnem računu proračuna razporedijo za druge, pomembnejše zadeve. Na koncu je vseh 16 navzočih svetnikov pod-nr1n ča n nrnrarnni 1 nhrinp Po njem bodo znašali prihodki 877,5 milijona tolarjev, odhodki pa skoraj 943,9 milijona SIT. V tej zvezi so pri finančnih terjatvah in naložbah predvidena vračila danih posojil v višini nekaj nad 14.milijonov, medtem ko je danih posojil za 22,5 milijona SIT. Hkrati načrtujejo vračilo 1,5 milijona tolaijev začasno prenesenih sredstev. MILAN JERŠE ■ Seja občinskega sveta občine Ljutomer Se Ljutomeru obeta prometni kaos? »Zviteži iz Ljubljane« in evropski denar niso premamili svetnikov a ponedeljkovi seji ljutomerskega občinskega sveta je najprej potekala dolga razprava o razmerah v ljutomerskem železniškem prometu, saj bi morali svetniki dati soglasje k modernizaciji proge Ormož-Murska Sobota, in sicer za nivojsko križanje železniške proge z lokalno cesto v Ljutomeru, a se to ni zgodilo. N Ljutomerski občinski svet sta v ta namen obiskala predstavnika Slovenskih železnic, ki sta poudarila, da gre pri tej modernizaciji za nepovratna evropska sredstva v višini dobrih deset milijonov evrov, kar je vsekakor dobra priložnost, vendar s tem denarjem ni mogoča kakršna koli rešitev druge (cestno-že-lezniške) problematike. Svetnik Mlinarič je ugotavljal, da stvari v projektu niso dovolj korektno predstavljene, da gre Tonli za enostransko rešitev in Športnica zime na obisku v Murski Soboti Špela odhaja na Tajsko Doping je že v kapljicah za nos inulo soboto se je v BTC-ju ustavila tudi naša najboljša smučarka Špela Pretnar, zmagovalka svetovnega pokala v slalomu. Spremljala sta jo njen fant in televizijski športni komen- tator Ivo Milovanovič, ki je imel s Špelo enourni pogovor. M - Je kaj prostega časa po uspešni zimi? »Ne, zdajle ga ni. Včasih sem tako utrujena, da bi se z veseljem nekje ustavila za dalj časa. Tako sem že morala preložiti ta svoj obisk v Murski Soboti s četrtka na današnjo soboto. Edini počitki so tisti kratki med potjo, drugače pa ni prostega časa. Zvečer sem tako utrujena, da grem takoj spat. In prav zaradi tega sem se odločila, da grem čimprej (ravno danes, op. a.) na počitnice. Šla bom na Tajsko za tri tedne, ker je Azija takšna celina, ki jo vzljubiš ali zasovražiš, jaz pa spadam med tiste prve. Ko se vrnem domov, bomo že začeli s treningom slaloma za novo sezono.« - Za športnika je najbolj pomembno, da nima poškodb. Ti si preživela že vse to poleg športnih padcev in vzponov. Toda takšnega uspeha letos realno nisi pričakovala? »Ne, sploh nisem. Presenetila me je že tista zmaga na začetku sezone, ker mi v pripravljalnem obdobju ni šlo vse po načrtih. Na treningih sem že zaostajala za našimi sotekmovalkami. Ampak res pa je, da sem to sezono začela sproščeno brez velikih pričakovanj in sem smučala z občutkom, da sem na treningu, in sem morda ravno zato dosegala takšne rezultate, kot jih prej nisem.« - Je težko biti takšen svetovni šampion? »Težko je tistih štirinajst dni do tri tedne po končani sezoni. Ampak vseeno sem že premišljevala in ugotovila, da rajši hodim tri tedne na sto različnih koncev in sem najboljša kot da bi ostala brez kristalnega globusa in bila doma z ogromno prostega časa.« - Pogostokrat slišimo, da je smučanje boj z naravo. Ta šport te na neki način obsodi, da »zviteži iz Ljubljane« skušajo zaobiti dejanske probleme. Enako je ugotavljal tudi svetnik Štrakl, ki je poudaril, da mora občina še naprej vztrajati pri zahtevah, ki jih je postavila že novembra (zunajnivojska križanja, obvoznica...). Ljutomerske svetnike evropski denar vendarle ni premamil, saj so dovolj realno ugotavljali dejansko stanje in pretehtali vse predvidene načrte, ki bi povzročili prometne razmere v orihodnosti, ki bi iih lahko Špela je v soboto podarila obiskovalcem tudi več nagrad in delila avtograme, zvečer pa v Radencih izvedela, da so jo razglasili za športnico letošnje zime. Foto: TK da moraš tekmovati sam s sabo, z naravo in tekmeci. »Res je, da ko enkrat sprožiš palčko na štartu, ti nihče več ne more pomagati. Vse. je odvisno od tebe, kako se znajdeš v določenih okoliščinah na določenih terenih, na različnem snegu. Na državnem prvenstvu sem bila jezna samo zato, ker je potekalo v nemogočih razmerah. Bila je megla, padal je dež, bile so luknje in v bistvu bi se lahko kaka tekmovalka zaradi tega poškodovala. Sama sem imela to smolo in sem v drugem teku padla. Lahko bi se poškodovala tako, da bi to pomenilo konec moje kariere. Bila sem že prevečkrat poškodovana, tako da nimam več moči, da bi ponovno začela s popolne ničle ali pa celo z minusa.« - Imaš raje sneg ali morje? primerjali s tistimi na Pragerskem. Tako bo dala ljutomerska občina soglasje šele takrat, ko bodo opravljeni dogovori z odgovornimi na ministrstvu za promet in zveze, kjer mora biti občina upoštevana kot stranka v postopku. Prav tako dolga razprava pa je potekala pri obravnavi idejnega načrta za ureditev križišč v Prešernovi in Kolodvorski ulici v Ljutomeru, ki ga je predstavil biro za projektiranje Lineal iz Maribora. Idejna študija zajema križišča Dom starejših občanov, Petrol, Indihar - Tehnostroj -Slavič, MTT - Tehnostroj, Mura - MTT - Slavič, Mura - Intes -CP, Industrijska cesta Rada Pušenjaka in novo križišče z I »Ponavadi imamo radi tisto, česar nimamo. Tako da imam jaz raje morje kot sneg.« - Prihajaš z Bleda. Kolikokrat na leto te npr. ni doma? »Hu, zelo veliko. Zadnje tri leta živim v Ljubljani, tako da hodim domov sicer vsak konec tedna, ko ni sezone. Čez zimo pa, ko pridem za dva, tri dni domov, grem rajši na Bled. Ne vem, ali bom ostala Blejka, ampak se bom zmerom z veseljem vračala na Bled.« - Kako močni so tvoji treningi? »Ko sem bila majhna, mi je bilo najhuje, ker zaradi treninga v nedeljo nisem mogla gledati Živ-žava. Drugače pa treniramo odvisno od letnega časa. Ko bomo maja začeli s kondicijskimi pripravami, bo to štiri do pet ur na dan, in to dopoldne in popoldne, v jesenskem in zimskem času pa smučamo celo dopoldne, popoldne pa imamo še kondicijske treninge.« - Na treningih izgubljate veliko energije in kilogramov. Imate športniki dovolj infor- lokalno cesto proti Krapju. Ob nastalem novem križišču z lokalno cesto postane del Soboške ceste slepa ulica, saj naj bi se tako ukinila železniško-cestni prehod in dosedanje križišče z regionalno cesto. Projekt zajema tudi zunajnivojsko križanje železniške proge in regionalne ceste (podhod). Pri vsem tem gre le za idejno rešitev, kjer so mogoče še spremembe, ki pa vsekakor bodo, saj so svetniki videli v tej rešitvi kar nekaj pomanjkljivosti oz. čezmerno obremenitev s prometom, svetnik Štrakl je celo menil, da tako nelogičnega urejanja prometa še ni videl, nrav tako na so bili mnenia da macij o nedovoljenih poživilih? »Na srečo pri smučanju ni dopinga ali pa bom rekla, da ga ni veliko. Za našo reprezentanco bi gotovo lahko rekla, da je »čista«, tako se mi namreč izraža mo. Vse je odvisno od vsakega posameznika. Dopinške kontrole na določenih tekmovanjih obstajajo. Zase lahko rečem, da ne maram piti niti teh vitaminskih napitkov, ampak imam raje vodo. Včasih zaradi tega pridem v spor s trenerji, ki me prepričujejo, da naj pijem vsaj isostar. Ampak kljub temu, če ne jemlješ teh poživil, moraš biti zelo pazljiv pri izbiri zdravil, če npr. zboliš v zimskem času. Ker npr. od čisto navadnih zdravil že navadne kapljice za nos pokažejo doping. Neumno bi bilo, da bi ti zato, ker imaš »zabasan« nos, odvzeli kakšno medaljo. Pri smučanju je tako še vse odvisno od materiala in občutka za drsenje, da ti čisto nič ne pomaga, če si telesno bolj močan.« TOMO KOLES ■ je za tako majhen prostor preveč križišč. Tako so svetniki predlagali kar nekaj sprememb, dokončne rešitve oz. izboljšave pa bodo skupaj z občani določili s pomočjo javne razgrnitve. V obširnem dnevnem redu so se med drugim seznanili tudi z aktivnostmi v zvezi s problematiko povečanega tovornega prometa po Soboški cesti, kjer vozijo tovornjaki na relaciji Krapje (gramoznica)-Ljutomer-Veržej. Začasno vzdrževanje te ceste oz. vozišča prevzame podjetje Segrap, ki je z deli že začelo, preplastili pa so odsek lokalne ceste med Sp. in Zg. Krapjem. DARJA TIRAOTH MI , 20. april 2000 (IZ)BRANO 9 Športna reportaža z evropskega finala Odbojkarski spektakel v Trevisu ot nas je vodila iz Nove Gorice proti Trevisu in že na cesti smo se srečevali z mnogimi odbojkarskimi funkcionarji, igralci in trenerji iž Slovenije in sosednjih držav, kar je kazalo na to, da se obeta na zaključnem turnirju Final Four v Trevisu pravi odbojkarski spektakel. Navdušenje slovenskega reprezentanta To mesto je največje odbojkarsko središče v Evropi in eno največjih središč tega športa na svetu. Odbojkarski klub Sisley, katerega lastnik je Benetton, je osvojil največ lovorik v Italiji in je v Evropi po številu osvojenih trofej med vodilnimi. Že pred začetkom turnirja je bilo jasno, daje OK Sisley najresnejši kandidat za osvojitev pokala državnih prvakov. Na sklepni turnir so se uvrstile ekipe: Noliko Maaseik iz Belgije, Friedrichshafen iz Nemčije, Bayernwerk Wien iz Avstrije in seveda Sisley iz Trevisa. Prvi dan turnirja so se v pol fr nalu srečale ekipe Friedrichshafen : Noliko Maaseik (3 : 1) in Sisley : Bayernwerk (3 : 0), pri čemer moram omeniti, da sta nastopila za moštvo Friedrich-shafna tudi moja nekdanja soigralca iz slovenske reprezentance Gregor Jerončič in Jasmin Čuturič. Ekipa Sisleya je postala že tretjič evropski klubski šampion. Gregor Jerončič je eden od dveh Slovencev, ki sta nastopila v finalu. Drugi je bil njegov klubski kolega iz moštva Friedrichshafen Jasmin Čuturič. V dvorani v Trevisu se je zbralo kar sedem tisoč odbojkarskih navdušencev. Drugi dan turnirja sta bila na vrsti finalna dvoboja. Ob prihodu pred dvorano nas je pričakala množica ljubiteljev odbojke, med katerimi so bile tudi navijaške skupine vseh sodelujočih ekip. Med njimi je prevladovalo pravo športno razpoloženje, ki je pomenilo, da se z nestrpnostjo pričakuje začetek finalnih dvobojev sklepnega dela turnirja. V tekmi za tretje mesto je Noliko Maaseik premagal Bayernwerk s 3 : 2, pred začetkom finalnega dvoboja pa se je v nabito polno dvorano nagnetlo 7000 (!) gledalcev, med katerimi je na eni strani prevladovala domača na-' vijaška skupina Orogranata, na drugi pa skupina iz Friedrich-shafna. Obema so se pri spodbujanju pridružili še navijači tretje- in četrtouvrščene ekipe in vsi skupaj so ustvarili špektakel-sko razpoloženje, ki gaje bilo vredno doživeti. Ekipo Sisleya so sestavljala sama zveneča odbojkarska ime na: Bernardi (Italija), Fomin (Rusija), Grbič (Jugoslavija), Papi (Italija), Gravina (Italija), Milinkovič (Argentina) in libero Farina (Italija), moštvo Friedri-chshafna pa že omenjena Slovenca Jerončič in Čuturič ter libero Mitkov (Rusija) in njihov najboljši igrale? Kleinbub (Nemčija). Začetek tekme je pokazal, da imajo Nemci opraviti z razpoloženo ekipo Sisleya, ki je narekovala ubijalski ritem in iz točke v točko dokazovala, da je resnično vrhunsko moštvo. V takem tempu je Sisley osvojil prva dva niza. Vse je že kazalo na gladko zmago Italijanov, vendar so se tik pred koncem tretjega niza borbeni gostje iz Nemčije razigrali in tudi zmagali. Samo predstavljate si lahko »noro« razpoloženje v dvorani, ki so ga nato ustvarili navijači iz Friedsrichshafna. Postavilo se je vprašanje, ali so Nemci sposobni dobiti še en niz, vendar so bili Italijani v nadaljevanaju boljši od nasprotnika in zmagali s 3 : 1. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Lorenzo Bernardi. 33-letni Italijan ima tako že vse osvojene lovorike, razen olimpijske medalje. Svoja doživetja s tega turnirja bi lahko strnil v naslednja razmišljanja: ekipa Sisleya je dokazala, da se igra v Italiji najboljša od bojka na svetu. Za primerjavo lahko vzamemo kakovost igre v NBA in evropsko'košarko. Druga tri moštva so si bila po kakovosti enaka. Pohvaliti moram obnašanje navijaških skupin, ki so se resnično obnašale športno in s tem pokazale, da so prišle na športni spektakel in ne na izživljanje. Mislim, da bi se tega turnirja v prihodnje lahko udeležila tudi katera od slovenskih ekip, ki so že premagovale nekatera moštva s tega Final Foura. Lansko sezono se je npr. OK Pomgrad Pomurje srečal z ekipo Bayemwerka in jo premagal s 3 : 2, čeprav so za Pomurce razen enega tujca igrali sami Slovenci. V tej sezoni pa se je Bayernwerk uvrstil na sklepni evropski turnir, ekipa Pomgrada pa bi skoraj razpadla! DEJAN FUJS, slovenski reprezentant in trener! Hermes SoftLab in podružnica v Murski Soboti Velikemu nepomembni lužbi za stike z javnostmi slovenskega največjega računalniškega podjetja Hermes SoftLab smo z redakcije Vestnika po predhodnem dogovoru 3. aprila poslali vprašanja glede načrtovane ustanovitve podružnice v Murski Soboti oziroma opustitve projekta. Zanimalo nas je, zakaj ni prišlo do realizacije, čeprav je RRA Mura sredi lanskega leta od direktorja Hermes SoftLab Rudija Brica že prejela pismo s potrjeno namero. V vprašanjih so bili navrženi morebitni vzroki, in sicer neustrezna, premajhna podpora lokalne skupnosti, slaba telekomunikacijska povezava s centri in neustreznost kadrov. Kljub več pozivom, da pričakujemo odgovore, upoštevanjem zavzetosti ljudi, ki bi odgovore lahko podali, in potem še zadnji (spet lažni) Obljubi, da bo odgovore včeraj podal sam direktor Rudi Bric, ta zanje oziroma za pomursko javnost, tako kot tudi drugi poklicani, ni imel časa. Ker smo še spraševali, ali bo glede na poslovno politiko podjetja Hermes SoftLab ustanovitev podružnice v Murski Soboti sploh mogoča, če bo lokalna skupnost načrtno izšolala mlade za delo v njej, smo neuradno dobili odgovor,ala nam je najverjetneje znano, da se širijo v Mariboru in da gre za neprimerno večjo »zadevo« kot bi bila v Murski Soboti in še da ni ekonomista, ki bi upravičil vlaganje v Murski Soboti, če je ta le dobrih štirideset kilometrov od Maribora. Seveda pa so za to, da prek medija zainteresirane računalničarje obvestimo, da se oglasijo pri njih. Prekmurje za Hermes SoftLab in njegovo vlaganje torej ni zanimivo, tako tudi ne nastopanje v lokalnem mediju. Morda bodo Pomurje ohranili v spominu le kot potencialno zaledje kadrov. MH ■ V Miinchnu dve odmevni slovenski prireditvi Prvo ocenjevanje prleške tiinke Številni gostje Zaščititi njeno poreklo Prišli so tudi konzularni predstavniki Japonske, Bolgarije, Nizozemske in Poljske S lovensko kulturno društvo Lipa Miinchen, ki mu predseduje naš rojak Drago Kočar, se je v zadnjem času spet izkazalo z izvedbo dveh prireditev, ki sta pritegnili tudi pozornost širše nemške javnosti. Tako se je na Slovenskem večeru, ki je bil zamišljen kot predstavitev Slovenije za 20-30 članov Kolpinhausa St. Theresia (v njihovi dvorani potekajo prireditve društva Lipa) zbralo več kot 200 obiskovalcev, med katerimi so bili tudi konzularni predstavniki nekaterih tujih držav. Slovenijo sta s pomočjo diapozitivov v enournem programu predstavila profesorja slavistike na miinchenski univerzi g. Rehder in ga. Fuks, društvena folklorna skupina se je predstavila z gorenjskimi narodnimi plesi, za slovensko kulinariko pa je poskrbela članica društva Ivanka Zupan. Člani Kolpinghausa so bili tako navdušeni nad Slovenijo, da so se odločili za enotedenski izlet (50 ljudi) po naših krajih. Naslednja prireditev je bila Kulturni večer pod geslom Prešernovo leto - leto kulture. Posvetili so jo 200. obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna in tudi v čast škofu Antonu Martinu Slomšku. Tudi to prireditev so pripravili v sodelovanju z generalnim konzulatom Slovenije v Miinchnu in Bavarsko-slovenskim društvom. Pod vodstvom Lipine referentke za kulturo Darinke Žgeč so pripravili pester program, za zabavo pa je skrbela glasbena skupina Dednina iz Tolmina. Tudi na tej prireditvi se je zbralo več kot 250 obiskovalcev. JG! (Nadaljevanje s L strani.) Strokovna komisija, ki ji je predsedoval dr. Stanko Renčelj, dober poznavalec tovrstnih dobrot, saj je tudi avtor knjige Meso iz tiinke, ki je pred tremi leti izšla pri Pomurski založbi, je minulo soboto na turistični kmetiji Šinko v Negovi poskušala 22 vzorcev mesa iz tiinke, ki so jih poleg kmetij dale v ocenitev tudi prleške mesne industrije. Čeprav je bilo to prvo tovrstno ocenjevanje v Prlekiji, ki je domovina originalnega mesa iz tiinke, so te prleške dobrote v prejšnjih letih že razstavljali in ocenjevali na tednu domačih dobrot na Ptuju in na sejmu v Gornji Radgoni. Poleg prleških domačij namreč meso iz tiinke izdelujejo tudi v Mesni industriji Radgona, v ljutomerski Simentalki in v Mesariji Hanžekovič v Veržeju. Ocenjevanje v Negovi ni bilo tekmovalnega značaja, pač pa so želeli izdelovalce teh dobrot predvsem opozoriti na pomanjkljivosti in najpogostejše napake, hkrati pa želijo določiti enotno tehnologijo, po kateri naj bi v prihodnje pripravljali prleško meso iz tiinke. Po besedah dr. Stanja Re-nčlja prleška tiinka kot domača specialiteta ne bi smela manjkati na jedilniku nobene od gostiln ali turističnih kmetij v Prlekiji, ima pa tudi možnosti, da si utre pot na tuja tržišča. Seveda so za to potrebne ustrezne količine in izdelovalci se bodo morali primerno organizirati. S promocijo prleške tiinke naj bi začeli že na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, za njeno izdelavo bo treba določiti enotno tehnologijo in jo tudi ustrezno zaščititi. Po ocenah, ki so jih dobili posamezni vzorci, je bila kakovost le-teh na zadovoljivi ravni, cilj organizatorjev prvega ocenjevanja pa je, da bi v prihodnje k sodelovanju pritegnili še več kmetij, ki izdelujejo prleško tunko. LUDVIK KOVAČ! 1O INTERVJU 20. april 2000, IBM Vera ni svetovni nazor, je način življenja Napravimo korak k boljšemu ali iz slabega k dobremu eiika noč je največji krščanski praznik. Letošnje leto je zaradi dvatisočletnega jubileja krščanstva še posebno pomembno. Katoliška ga je razglasila za svetega. Hkrati je to tudi ekumensko leto, ki je pomembno za pomurski prostor, še posebno za prekmurskega. O nekaterih aktualnih problemih današnje Cerkve in njeni vlogi v slovenski družbi smo se pogovarjali Martinom Horvatom, soboškim župnikom, in Vilijem Kerčmarjem, duhovnikom evangeličanske Cerkve na Hodošu in Gornjih Petrovcih. V Kako vidita Cerkev v preteklosti in kakšna je njena današnja vloga • kateri poudarki se vama zdijo pomembni v duhu krščanskega izročila? Horvat: V Cerkvi smo imeli v zgodovini obdobja mučeništva in obdobja stranpoti in ne glede na ta dejstva bi lahko v miru rekli, daje Cerkev v zgodovini odigrala pomembno vlogo. V katoliški Cerkvi ni letošnje leto sveto leto zaradi tega, ker bi bila Cerkev sveta. Sveto je, če napravimo korak k boljšemu ali iz slabega k dobremu. O svetništvu lahko govorimo, ko ba človek živel z Bogom iz obličja v obličje, kakor pravi apostol Pavel. Drugače na našem potovanju ne moremo govoriti o svetosti, tudi ne o svetosti Cerkve. Cerkev lahko opravlja svojo vlogo tako, kot ji veleva evangelij, biti z ljudmi, živeti z ljudmi, čutiti z ljudmi, biti z njihovimi stiskami in biti z njimi, kolikor se da. Če pri tem uspeva, potem je to pot svetništva. Kerčmar: Naša Cerkev definira to leto kot jubilejno. Po našem prepričanju nismo sami neomejeni gospodarji tega časa, zato nam je tudi to leto podarjeno in je po svoje sveto le toliko, kolikor človek sam prispeva in se trudi k tej svetosti v smislu dobrote, razumevanja, časa in prostora, v katerem živi. Na to leto smo vezani zaradi jubilejnega dvatisočletnega Kristusovega Evangelija. Cerkev opravlja svoje poslanstvo z »obrazom« v odnosu do Boga in sočloveka in svojim strpnim odnosom do dražbe in države, v kateri živimo. Težko pa je sprejeti dejstvo, da e Cerkev odrivana na obrobje. Prepričan sem, da bi bilo lahko nnogo stvari rešenih hitreje in jolje, če bi se našel skupen jezik ned državo, družbo in Cerkvijo, strinjamo se z ločitvijo Cerkve >d države, vendar to ne pomeni ijene odrinjenosti. takšen pa je odnos med Ce-kvama glede na to, da je le-ošnje leto ekumensko. Na em področju je bilo nekaj prelomnih srečanj in sprejetih \ekaj dokumentov, naj omenim samo Basel leta 1989 7 zatem Gradec. Kerčmar: Ekumenska dejav-ost je razvejana. Odnosi med ajvečjima Cerkvama se iz leta v :to izboljšujejo, čeprav globalno elja, da ekumenizem stagnira, etos je na vrsti nekaj dogodkov, i so morda priložnost za analizo. H je razlog institucionalna eenakopravnost, pogojno <čeno imam v mislih škofijo. kako se to kaže na pastor-ni ravni, bolje pri reševanju oblemov ljudi. Kerčmar: To ni samo moje nenje, enako mislijo tudi dr-i, da institucionalna organizi-aost ni nepomembna. Organi-anost katoliške Cerkve je ta-, kot je, in jo lahko ocenjujejo določene stvari na življenjski ravni verjetno drugače reševale, če ta institucionalizacija ne bi bila tako močna in bi bila bližja temu okolju. Za naš prostorje to izrednega pomena, in sicer zaradi verske prepletenosti. Duhovniki, eni in drugi, z ljudmi živimo in probleme poznamo, zato bi bilo reševanje problemov lažje, če bi bila škofija v Murski Soboti. Med ljudmi razlik kot posledice različnih veroizpovedi v vsakdanjem življenju ni mogoče zaznavati. Če se pojavljajo, so v ozadju institucije Cerkve ene in druge. Tudi nas evangelič-enov ni m,ogoče izvzeti, ker imamo tudi rrti pravila in zakone, ki pa jih preprosti ljudje presegajo. Horvat: Ob neformalnih srečanjih z evangeličanskimi duhovniki se redkokdaj sliši to, kar je povedal g. Kerčmar, da v preseganju formalnih zapletov ni vedno ovira katoliška Cerkev. Obe Cerkvi imata svoj okvir, katerega včasih ni mogoče prestopiti. Ta dva okvira omejujeta odnose v življenju. Osebno sem prepričan, da je ovira, ker mi katoliki v Pomurju nimamo ustreznega institucionalnega okvirja za dogovarjanje z evangeličansko Cerkvijo. Pomurska katoliška Cerkev nima »pooblaščenca«, ki bi se lahko pogovarjal in reševal probleme. Škofija v Mariboru je predaleč, da bi zaznavala realne probleme tega prostora. Posledično se niti ne zavedamo tega, kar se je zgodilo po letu 1991, ko dobila je Cerkev povsem drugačno vlogo tudi znotraj javne sfere družbenega življenja. Četudi govorimo o ločenosti cerkve od države, je vloga Cerkve drugačna. Vse bolj se nas duhovnike upošteva tudi v civilni sferi. Na ravni družbenega življenja bi se ljudje morali povezovati in se ne spraševati o pripadnosti. In tuje naš problem, predstavnika, ki bi lahko suvereno nastopal in se dogovarjal. Če ostanem na cerkveni ravni, sam nimam pravice dogovarjanja s seniorjem evangeličanske cerkve. O težavah se lahko pogovarjam, ne morem pa sprejemati odločitev. Tudi dekanijski duhovnik nima te pristojnosti. Če bi imeli škofa tukaj, tako kot ga bodo imeli evangeličani, potem bi lahko vzpostavili partnerski odnos, predvsem pri sodelovanju in reševanju problemov, ki se tičejo nas in vernikov, kar bi bil napredek tudi za ekumenizem. Toda zdi se, da smo bili pred dve ma letoma bliže škofiji, kot smo danes. Tako sem o ekumenskem srečanju junija v Murski Soboti izvedel iz Vestnika. Poklical sem ekumenskega predstavnika Vink-oviča, ki o tem ni bil obveščen. Na tem srečanju naj bi bila podpisana izjava o opravičenju, kot je bilo to v Augsburgu, čeprav mi vsebina ni poznana. Kako pa ocenjujete papeževo opravičilo za storjena dejanja katoliške Cerkve v preteklosti. Kakšna je refleksija tega opravičila? Kerčmar: Za mene osebno in večino naših duhovnikov je bilo to pozitivno in na neki način presenetljivo dejanje. Tega glede na našo prošnjo ob papeževem obisku v Sloveniji nisem pričakoval. Opravičilo je pozitivno za ureditev odnosov, ki so obremenjevali ne samo katoliško Cerkev, ampak v teh dva tisoč letih krščanstvo na splošno. Dobro je, da se preteklosti ne pozabi, da se spravimo in potem dejanja odpustimo. Če bi na to pozabljali, bi se dejanja lahko ponavljala. Pomembnejše pa mi je, da bi to ekumensko srečanje prineslo konkretne sadove za sedanjost in prihodnost, ne samo s pogledom v preteklost. Na ekumenskem področju, kot pravi Martin, je pomembno, da storimo korak, da se problemi rešujejo in preprečujejo. Horvat: Papeževa vloga in to zgodovinsko opravičilo bosta imela svojo težo, ki je sedaj ni mogoče oceniti. Škoda, da je to opravičilo medijsko izzvenelo tako, kot če se ne bi tistim delom javnega mnenja, ki trdi, da ni potreben pogled v preteklost, ampak le v prihodnost. Prepričan sem, da če nimamo razčiščenega odnosa do preteklosti, se težko gradi prihodnost. Spomnil bom na nemško izkušnjo, ko so Nemci odprli Dachau, so ga odprli kot pomnik, ki ljudem pokaže napake, ki se ne smejo ponoviti. Mi kot Cerkev smo to naredili, toda še sedaj se nočemo dogovoriti in pogovoriti o stvareh v preteklosti. Potrebno je priznanje, in to ne zaradi tega, da koga damo na vislice. Če rešimo ali razčistimo svoj odnos do polpretekle zgodovine, predvsem do dogodkov po drugi vojni, potem bi lahko v miru gradili prihodnost. Dokler bo ideja o spravi ali pripravljenost samo na desni strani, sprave ne bo. Ko bo to dozorelo na levi, bo sprava mogoča. Kerčmar: Strinjam se, da preteklosti ni mogoče pozabiti, kvečjemu jo lahko pometeš pod preprogo za določen čas. Potrebno je priznanje na vseh straneh in dogovarjanje, šele takrat je mogoča sprava. To je izhodišče za gradnjo boljšega in pravičnejšega. Navsezadnje so bile slabosti tako v cerkvi kot politiki. Horvat: Tudi v vsakdanjem ali naravnem življenju se obračamo k bistvu. Narava nas usmerja, da je to edina pot. Kakšen pa je vaš odnos do oblasti in kako ga cerkvi profilirata skozi vajin pogled. Prepričanje je, da se odnos ne kaže skozi etos, ampak skozi stranke. Sprašujem, ali se katoličani naslanjate intenzivneje na krščansko-ljudski in evangeličani na liberalnejši ali levi blok. Ali ne bi bilo učinkoviteje posegati v politiko z večjim angažiranjem ljudi s krščanskimi vrednotami, sicer se vam očita klerikalizem? Kerčmar: Vloga Cerkve v naši državi ni taka kot bi morala biti. Če se nanjo ne gleda kot na tujek, potem se gleda nanjo kot na ustanovo, ki naj bi bila na obrobju dogajanja. Povezovanje posameznih Cerkva s tem ali onim blokom nas vrača v preteklost. To bom ponazoril s primerom naše Cerkve, ko se nam očita madžaronstvo, ob tem pa se pozablja na politične in družbene razmere tistega časa. Za takratna dejanja ne morem odgovarjati, kvečjemu jih lahko ob- imeli samostojne evangeličanske Cerkve in smo bili povezani z madžarsko. V tem kontekstu pa je pomembno, kako je Cerkev, ena in druga, obravnavana danes, prepričan sem, da se je ne obravnava kot del tukajšnje družbe. Čeprav smo majhna Cerkev, ni mogoče govoriti o njeni monolitni politični orientaciji. Taka majhna skupnost, kot smo mi, poskuša uveljaviti svoje interese, tudi s pomočjo politike. Verjetno je tu v ugodnejšem položaju večinska katoliška Cerkev. Ob spremenjenih pogledih na Cerkev in njenem vsaj približno takem položaju, kot ga ima v Nemčiji ali na Zahodu, bi potem verjetno lahko pritrdil tezi vpliva na politiko z ljudmi s krščanskimi vrednotami. Horvat: O krščanskih vrednotah se je slišalo veliko slabega. Prepričan sem, da je v vsakem človeku, ki je v Sloveniji na oblasti, le nekaj krščanskega, ne glede na strankarsko pripadnost. Res pa je, da je stik lažji s tistim, ki deluje, živi ali pa so mu blizu * krščanske vrednote. Če moram opredeliti povezanost katoliške Cerkve z desnim političnim polom, je to verjetno zaradi tega, ker je ta bližji krščanstvu. Težko pa je reči, da druge izključujemo. Moji osebni opredelitvi je kljub vsemu bližje oznanjanje in vzgajanje v evangelijskih vrednotah. Omenili ste klerikalizem. Naša pojavnost v javni ali družbeni sferi se pogosto neupravičeno okvalificira kot klerikalizem. Danes je težko potegniti črto med tem, do kdaj sem državljan države in kdaj oziroma kje se začne moje duhovništvo. Strinjam se s tem, da prižnica ni kraj za agitacijo, ampak je kraj za oznanjevanje. Verjetno pa drži tudi to, da če zavzamem politično stališče za točilno mizo, še nisem klerikalec. Aktualizira se vprašanje položaja Cerkve v šoli, kako vi razumete ta položaj in kje je Cerkev izrinjena iz šole? Kerčmar: V šolstvu se teh dvatisočletnih krščanskih vrednot otepamo, kot če bi bil to največji tujek v naši šoli in naši družbi, čeprav ljudje, tudi ti, ki zdaj vladajo, izvirajo iz teh krščanskih vrednot. Četudi so morda kake boljše vrednote, ali so krščanske res tako malo vredne? Ali dogajanje pri mladih, ki so se znašli v brezvrednostnem sistemu, ni zadosten dokaz, da vere le ni mogoče odpisati. Ali ti mladi ne išč- I ejo vere? Jo! Prepad, v katerega vse bolj množično pada mlada generacija, je posledica vrednostne in krščanske praznine? Pa ne po krivdi Cerkve, že zaradi tega ne, ker ta nima položaja, kot bi ga morala imeti. S svojim vzgojnim delom in evangelijskim naukom lahko vpliva na vrednote oziroma postane vest politike, ki postavi v ospredje človeka - dr- --------------- političnih klik. Če se navežem na prej povedano, povejte mi, kaj ni politika, ali odnos v družini ni tudi del politike. Absurd, je, da Cerkev ne bi smela sodelovati v javnem življenju. Veste, vera ni svetovni nazor, ampak je način življenja. Če bi ga ljudje tako razumeli, potem bi bilo dosti lažje in tudi Cerkev bi lažje stopala v korak s časom. Tu bom izzval in se dotaknil dr. Rodeta kot javne osebe, ko deluje včasih provokativno, in dr. Rodeta kot oznanjevalca, ko opozori na pomanjkanje temeljnih vrednot, ki se nam zdijo same po sebi umevne - nacionalna pripadnost in ponos pa tudi zapostavljenost enega od temeljnih načel krščanstva, tj. enakost človeka pred človekom in Bogom. Če se ozremo na domače okolje, je lahko eden od pokazateljev vrednostne praznine tudi suicidnost. Kerčmar: Velikokrat slišim, da naj se človek svobodno odloča pri svoji polnoletnosti. Naj se odloča, toda vzgajan mora bijti že od rojstva. Sam menim, da se vzgoja začne še pred rojstvom. Od malih nog mora biti vzgajan in ne vem, zakaj ne bi bile to krščanske vrednote, če ima večina Slovencev svoje korenine v krščanskih vrednotah evangelija. Čeprav se poudarja humanizem, ta deluje na podlagi računa, medtem ko v krščanstvu tega računa ni, saj gre za življenjsko vodilo. Horvat: K temu bi dodal, da bi moral vsak Slovenec vsaj leto dni preživeti v kaki slovenski skupnosti, pa ne razumite tega kot odhod v klerikalno skupnost, da bi videl, kaj pomeni vzgoja v narodnostnem pa tudi verskem duhu. Tam staršem ni odveč, da peljejo otroka tedensko 200 kilometrov in več, da bo slišal slovensko besedo ali da bo dejaven v kulturni dejavnosti in tudi, da bo šel k slovenskemu verouku. Če bi to začutili doma, ne bi šovinistično gledali eni na druge in tudi svojo preteklost bi drugače cenili. Zavedali bi se svojih korenin in svojega začetka. Na cerkvenem področju bi veliko pridobili, če bi se ministrstvo odločilo in dalo verouk med izbirni predmet, toda, poudarjam, v župnijskih prostorih. To bi bila le spodbuda z državne strani. Verouk v šoli bi postal del sistema, ki bi nas oddaljil od cilja krščanske vzgoje in krščanskih vrednot. Ta rešitev bi bila velika uteha in korist hkrati, ki bi odpravila marsikatero napetost v tej naši domovini. Ne gre samo za vprašanje politične napetosti, ampak tudi za vprašanje vrednostne praznine, ki ste jo omenili, in vedno večje izključevanje človeka kot posameznika, pri čemer lahko odigra Cerkev s svojim naukom pozitivno vlogo. fBTII , 20. april 2000 KULTURA 11 Kulturno društvo Lendava Uspehi gledališčnikov in glasbenikov Veča se kulturna ustvarjalnost mladih in zanimanje javnosti za prireditve Lendavi je opaziti v zadnjih letih povečano zanimanje za kulturo, saj so kulturne prireditve vedno dobro obiskane, čeprav za zdaj ni primerne dvorane, kjer bi te prireditve potekale. Z dobrim obiskom se lahko pohvalijo tudi domači kulturni ustvarjalci. V okviru Kulturnega društva je, kot je povedal predsednik Boris Gybrkbš, opaziti precejšnjo ustvarjalnost v gledališki in glasbeni dejavnosti, kjer so dosegli nekaj lepih uspehov tudi v slovenskem merilu. Lutkovno gledališče Pupila, ki jo vodi Sabina Šinko, je lani uspešno nastopala s predstavo Dani Prekla, s katero so sodelovali tudi na Klemenčičevih dnevih v Novem mestu. S predstavo Belero-fant in Pegaz so sodelovali na Linhartovih srečanjih v Tolminu in mednarodnem gledališkem festivalu na Madžarskem. Za najmlajše pa so uprizorili predstavo Pavla Polaka z naslovom Gospod, pokukajva v zaboj ali Igra o Rdeči kapici. Letos pa so pripravili predstavo Johannes doktor Faust. Likovna sekcija Lindau, ki jo vodi Ludvik Žižek, je pripravila razstavo del po okoliških krajih in doma, udeležili pa so se tudi razstave ljubiteljskih likovnih skupin Severovzhodne Slovenije. Gledališka skupina La Luna je letos pripravila predstavo Vrata avtorja Gorana Babiča. Doslej so imeli že pet predstav, med drugim pa načrtujejo gostovanja v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti in drugih slovenskih mestih. Izbrani so bili kot ena od desetih najboljših mladinskih predstav po izboru Cankarjevega doma in se predstavili Predstava Vrata gledališke skupine La luna na festivalu Generacija x v Ljubljani. Skupino vodi Boris Gy6r- Koncert za Ozaro Člani skupine Posodi mi jiirjp (ki pripravljajo novi CD ze brez harmonikarja Rikija Zadravca, ki seje odločil za samostojno kariero), so bili le eni od nastopajočih na dobrodelnem koncertu za Ozaro - Nacionalno združenje za kakovost življenja, ki se je zgodil minuli ponedeljek v soboški kinodvorani. Poleg njih so nastopili se izvajalci: Psvcho-Path, Dorina, Dejan & Peter, Andi Sobočan in Mi-2. Prireditev kovala in vodila Norma Bale. Besedilo in foto: TOMO KOLES Djiveskri Z območnih srečanj ljubiteljskih skupin esec april je bil v znamenju številnih območnih srečanj različnih ljubiteljskih skupin. Med njimi je v grajski dvorani v Murski Soboti nastopila tudi dramska skupina Romani Union s Sne- guljčico bratov Grimm. Gledali smo mlade romske igralce, ki so z gibanjem ponazarjali dogajanje in poslušali skrivnostni zven neznano - znanih besed, ki so jih prinesli s seboj tako od daleč in bi lahko pomenile karkoli. Seveda je bilo razumljivo in znano, kaj sprašuje hudobno nasršena kraljica svoje ogledalo in kaj odgovarja nežna Sneguljčica. Skorajda samo s telesom so se veselili ali žalostili palčki, zato bi bilo dobro prav v tovrstnih predstavah še poudariti in izbrusiti vse elemente pantomime, za katero so bili videti mladi igralci kar nadarjeni in jim je le želeti uspešno nadaljevanje. B. B. L. ■ Paleta čustev Irme Premrl koš. Gledališka skupina La luna je pred leti že uprizorila igre Smetišče - naše novo igrišče, Žive igrače in Čudežni kamen. V okviru Kulturnega društva je nastala tudi monodrama Življenje te punce, ki jo je zaigrala dijakinja Miša Gerič iz Lendave. Predstava je imela že več kot 50 ponovitev, sodelovala pa je tudi na festivalu Generacija x v Cankarjevem domu v Ljubljani. S predstavo v režiji Miše Gerič in Borisa Gy6rk6-ša so doslej sodelovali že po vsej Sloveniji, vse od Ajdovšine do Lendave, v Poreču na Hrvaškem Irma Premrl, Okovana veza. puconski občinski stavbi razstavlja slikarka Irma Premrl iz Murske Sobote, V članica LIKOS-a, ki je do težje prometne nesreče leta 1993, ko se je invalidsko upokojila, delala v tovarni Mura in ob delu konča la tekstilno-konfekcijsko šolo. Ljubezen do likovnega izražanja je začutila že v otroštvu. Delala je v različnih tehnikah: grafiki, akvarelu, gvažu, temperi, akrilu, olju, kolažu in kombinaciji s suhim cvetjem ter slikala na steklo in tkanine. Možnosti za študij ni imela, vendar - kot pravi - je bilo slikarstvo njena edina ljubezen. Rada upodablja ljudi z vsemi njihovimi razpoloženji in čustvi, obožuje pa stare italijanske in francoske slikarje ter sakralno umetnost. TK! in na festivalih na prostem. Močno glasbeno dejavnost mladih v Lendavi so prav gotovo spodbudili tudi uspehi skupine Psycho-path, kije lani izdala drugi album z naslovom Autoerotic in pripravila avtorsko glasbo za plesno predstavo Matjaža Fariča z naslovom Terminal, za katero so izdali tudi album. Skupina nastopa spomladi po nekaterih evropskih prestolnicah s predstavo Terminal in samostojnimi nastopi. Glasbena skupina Odpisani, ki je prav tako v okviru Kulturnega društva, je posnela nov CD in videospot ter nastopa po Sloveniji in tujini. V zadnjem obdobju pa navdušuje občinstvo s svojo ritmično-melodič-no glasbo skupina Juff, ki letos načrtuje izdajo novega CD-ja. Lani so večkrat nastopili kot pre-dskupina Letečega odreda in na festivalih, letos pa načrtujejo turnejo po Sloveniji in Madžarski. J. GABOR! Slovenski dnevi knjige Ustvarimo si svojo malo knjižnico Komaj je minil »kulturni« mesec februar, že so tu dnevi knjige, ki nas vabijo, naj pogledamo, kaj se skriva pod platnicami, ki se ponujajo z vseh koncev. Beroči ljudje namreč potrebujemo vseh vrst knjig - take iz knjižnice, in take, ki jih imamo doma na policah, najbolj pa take, kijih hranimo na nočni omarici ali kar na tleh poleg postelje. Tako si ustvarjamo svojo majhno zasebno knjižnico. A vseh knjig si ne moremo nakupiti, zato bi se veljalo držati pravila, da kupujemo le tiste, za katere vemo, da jih bomo prebrali večkrat ali zelo pogosto v različnih obdobjih svojega življenja -npr. duhovne knjige, ki govorijo o naši duši, moramo imeti vedno pri roki ■ ni treba, da jih je veliko,, mogoče zadostujeta dve ali tri. Podobno velja tudi za pesniške zbirke - najljubše pesnike je vsekakor treba imeti doma, da lahko kadarkoli poiščemo stih, ki nas je razveselil, razvnel, osupnil, prevzel. Teh knjig navadno ne posojamo, morda le najbližjim prijateljem. Dobro je imeti tudi debele romane - podobe sveta, v katerega vstopamo in v njem ostajamo. Kupujmo si knjige, s katerimi se lahko pogovarjamo -se med branjem večkrat ustavimo, se zamislimo, odgovorimo. Tudi tovrstne »pogovore« lahko opravljamo pogosto. V svojo malo zbirko ne pozabimo shraniti tudi najljubših knjig svojega otroštva - lahko se vračamo k njim, kadar smo malo žalostni. Vse drugo je v knjižnicah. In seveda, knjige si tudi podarjajmo - zlasti zdaj, v tem tednu, ko bodo naprodaj z različnimi popusti. Razmislimo o rojstnih dnevih in drugih praznikih svojih prijateljev, sorodnikov, napravimo si solidno zalogo daril, saj dobrim knjigam rok trajanja nikoli ne more poteči; če jih vzamemo za svoje, se nas držijo vse življenje. BEA BABOŠ LOGAR I Aprilski Ivanocvjev večer Prof. dr. Janko Čar: Slomšek in naš čas ečer je kot običajno pripravilo Društvo krščanskih izobražencev Pomurja v Jakijevi dvorani zavarovalnice Triglav. Gosta je predstavila prof. Sonja Žilavec Nemec, v priložnostnem kulturnem programu pa sta sodelovala učenca soboške gimnazije Tina Merica in Črtomir Just. Predavatelj je orisal predvsem Slomškovo javno kulturno delovanje na različnih področjih: pesmi in proza, glasba (Šola lepega petja), vzgoja in šolstvo (Blaže in Nežica v nedeljski šoli), uredniško delo (Drobtinice) in založniško delo (Mohorjeva družba). V skladu z naslovom pa je razmišljal tudi o tem, kako Slomšek nagovarja Slovence danes, in pri tem opozoril na marsikatero misel ali stališče, ki bi ga lahko mirno in v prid upoštevali tudi še danes: na primer moderen pogled na šolstvo; “Šola naj bo deci priprava na javno življenje”, še vedno pomemben učinek Mohorjeve družbe, te vsesplošne ljudske univerze, odnos do slovenstva, ki je marsikaterega omahljivca spravil na pravo stran, ali pogledi na dvojezičnost, ki se kažejo v predlogu, da bi se pripadniki večinskega naroda naučili tudi jezika manjšinskega. Na vseh omenjenih področjih je bil uspešen zaradi izjemne vztrajnosti, predanosti, požrtvovalnosti, podjetnosti, delavnostih ustvarjalne nadarjenosti - zato je po besedah navzočih škoda, da je bil in je še vedno v učnih načrtih odrinjen, tako da se učenci seznanjajo s pomenom njegovega dela le zaradi dobre volje posameznih učiteljev. B.B.L. ■ Kar dvakratni dodatek sta morala zaigrati violončelist Miloš Mlejnik in čembalist Janko Šetinc na večeru Bachovih sonat, ki je zaznamoval 25Odetnico smrti tega velikega umetnika. V klubu PAC v Lendavski ulici v Murski Soboti se je zbralo le kakšnih trideset poslušalcev, ki so v rednem delu programa slišali Sonato št. 1 v G - duru, Sonato št. 2 v D - duru in Sonato št. 3 v g - molu. Iz PAC-a obenem obveščajo, da se bodo odslej vse njihove glasbene, likovne in kulturne prireditve - razen redkih izjem - začele ob 20. in ne več ob 19. uri. Besedilo in foto: TOMO KOLEŠ 12 AKCIJE 20. april 2000, VESTNIK Zlatnik zvestobe Olgi Nagrajena prvič v življenju Olga rada dela na polju, kuha in tudi bere Vestnik brahamovi s Hodoša imajo desethektarsko kmetijo, na kateri redijo 15 glav goveda in osem svinj, na njivah pa pridelujejo žito, pšenico, oves in ječmen. Dela nikoli ne zmanjka ne v kmečkem gospodarstvu ne v kmečkem gospodinjstvu, kljub temu pa si utrgajo tudi nekaj časa za branje. Na Vestnik so naročeni že trideset let! Domači tednik pošiljamo na ime zdaj 73-letne Olge. Zadnjikrat smo jo izžrebali za zlatnik zvestobe in ob koncu tedna smo ji ga izročili - na hodoški avtobusni postaji. Ker doma nimajo klasičnega telefona, ampak le mobitel, čigar številke pa ni v imeniku, nismo mogli najaviti svojega obiska, zato smo se nenapovedano zapeljali na domačijo. Snaha je povedala, da tašče ni doma, ampak je pravkar odšla na avtobusno postajo, da bi se odpeljala v Mursko Soboto. Res smo jo našli tam in na voljo je bilo pet minut za klepet. Olga je vdova, kajti mož Ernest je umrl pred petimi leti. V zakonu sta se jima rodila sinova: Štefan in Ernest. Štefan se je poročil domov in vzel za ženo Margareto. Imata Olgi Abraham smo izročili zlatnik med čakanjem na avtobus proti Murski Soboti. - Foto: Š. S. hčerko Brigito in sina Štefana, ki sta Olgina vnuka. Ernest je poročen v vas. Žena mu je Helena in imata dva sinova: Valterja in Boštjana. Tudi onadva sta Olgina vnuka. Valter pa ima že hčerko Va-neto, zato je Olga ponosna, da ima tudi že pravnukinjo. Olga nam je razkrila, da letom navkljub rada dela na zemlji, vendar v zadnjem času dela predvsem v domačem gospodinjstvu. Nikoli v življenju ni dobila ničesar (vse si je bilo treba prigarati z delom), zato pa je bila toliko bolj presenečena, ker ji je Vestnikov žreb namenil zlatnik zvestobe. Kje ga bo hranila, nismo vprašali. Ker pa smo ji ga izročili med čakanjem na avtobus, s katerim se je zapeljala po opravkih v Mursko Soboto, ga je začasno shranila v svojo torbico. Š. S. ■ Zlatnik zvestobe tudi Jožetu Kovaču Ljudje so ga že hoteli videti Uspešna družinska firma I ekateri dosedanji prejemniki Vestnikovega zlatnika zvestobe so podpisanega izročevalca vprašali, koliko je (zlat-_____I nik) vreden v denarju. No, Jože Kovač iz Segovec pa ve, da prav vse le ni denar. Zlatnik, ki sem mu ga izročil te dni, mu pomeni moralno priznanje za dolgoletno zvestobu Vestniku. »Ljudje, ki so v Vestniku prebrali, da sem bil izžreban, so me že spraševali, ali sem ga že dobil in kakšen je. Ste morda prinesli s seboj tudi kakšno listino, da bi jo dal v okvir,« je vprašal Jože. Na steni pisarne je namreč ducat raznih odličij. Posebej sem si zapomnil listino, ki priča, da je bila Jožetova žena Silva izbrana v akciji štirinajstdnevnika Prepih za naj... prodajalko... Jože Kovač, čigar predniki so bili Prekmurci, se je rodil v Drobtincih. Po poklicu je avtomehanik, ki pa se v zadnjih nekaj letih bolj ukvarja s prodajo avtov Fiatovih in drugih vozil; z avtomehanike pa se spoprijema sin Leopold. Že omenjena žena Silva od nedavna upokojenka, ki v okviru domače firme Avto Kovač, s. p., Dogodek, ki ga ni mogoče pozabiti 1948. leta je padla odličitev, da se Marija in jaz, Feliks, poročiva. Za gostijo pa je bilo treba seveda zaklati prašiča. Dan pred poroko so že ob štirih zjutraj prišli k hiši mesarji. Vsak je zvrnil po en štamprl žganice, nato pa »gremo v napad«. Mesar Vanek je vprašal očeta: »V kateri štalci je bogi pujsek?« »V petem hlevu,« mu je odvrnil. Mesar je stopil do tega hleva in počasi je začel odpirati vrata, toda pujska ni bilo, ampak le - tema. »Menda se ni kje skrija,« si je zabrundal. Potem so prišle k hlevu tudi kuharice. »No, dedi, kje imate pujceka?« Mesar žalostno reče: »Nega ga!« Pogledali so naokrog. »Se menda ni skril v gabrovo ograjo?« Pujska ni bilo, ampak smo našli le njegove kosti, noge in čreva. Vse drugo so ukradli nočni tatovi. Uspelo jim ga je zaklati in odnesti, četudi je v bližini stanoval miličnik. »Zaklali bomo drugega prašiča,« je velel oče in mesarji so opravili svoje delo. Z ženo sva se poročila na jurjevo, 24. aprila. Imeli smo tudi gostijo. Najin zakon je uspel, saj »drži« že 52 let, žal pa je žena v zadnjih letih bolna. FELIKS K. ■ skrbi za finančne posle. Hčerka Ksenija pa honorarno opravlja administrativna dela. »Kaj pa prosti čas?« »Malo ga je. Veliko se ukvarjam z vajenci. Ta čas sta pri nas na praktičnem izobraževanju dva: Miha, ki se uči za avtomehanika, in Vito, ki se izobražuje za avtokleparja. Sem Jože Kovač iz Segovec se ukvarja s prodajo Fiatovih in drugih vozil ter bere - Vestnik. - Foto: Š. S. Na kratko Neradnovci I udi v tako majhnem kraju, kot so Neradnovci, ______I se vedno kaj dogaja. Dekleta in žene so zimski čas izrabile za prijetno opravilo: 17 se jih je izpolnjevalo v kuharstvu. tudi član gornjeradgonskega občinskega sveta. V prostem času tudi berem. Vestnik imam naročen že dolgo časa in v njem najdem kar veliko člankov, ki zadevajo naše območje. Uspešen se mi je zdel tudi obisk uredništva v Apačah.« O Jožetovi pobudi, da bi zlatnik spremljala tudi kakšna listina za v okvir, pa kaže razmisliti. Š. S. ■ Tečaj je vodil Dušan Zelko. Ob koncu so pripravile razstavo in pogostitev za skoraj vse vaščane. (J. Ko.) IZBERITE SI DARILO. DA NA KONCU DOBITE „ AVTO. Danes objavljamo tretjo četrtinko treh slik - daril. Izberite, izrežite in nalepite na kupon, objavljen v VESTNIKU št. 14. 26. aprila bomo objavili zadnji del slik daril 3. kola, ki jih potem OBVEZNO nalepite na kupon in pošljite na naš naslov. V sredo, 3. maja, bomo dopisnice razvrstili in izžrebali iz vsakega kupa tri nagrajence - prvi bo prejel izbrano darilo, druga dva pa Vestnikovo majico. Rezultate žrebanja bomo objavili že 4. maja 2000. Izmed vseh prispelih dopisnic bomo 28. junija izžrebali glavni dobitek - FIAT PUNTO. Zagotovite si svoj izvod Vestnika, da boste lahko spremljali in sodelovali pri nagradnih igrah Vestnika. Dobrovnik 6/c 9223 Dobrovnik Tel.: (069) 799 030 Faks: (069) 799 032 ŽREBANJE 28.6.2000 Prodaja in servis Fiat, Lancia, Alfa Romeo »Ml , 20. april 2000 KMETIJSTVO 13 Uničevanje plevelov v nasadih krompirja K rompir je okopavina, precej konkurenčna plevelu. Včasih lahko z večkratnim okopavanjem njivo dobro očistimo. Ko pa so razmere za rast ugodne, postane zemljišče zaple- veljeno ter povzroči izgube pri količini in kakovosti pridelka. Pleveli vam otežujejo izkop (veliki oleseneli nadzemni deli, obilica podzemne mase), vplivajo na manjšo velikost gomoljev ter so vmesni gostitelji škodljivcev in bolezni krompirja.« Med najbolj konkurenčne enoletne plevele štejemo: belo metliko, srhkodlakavi ščir, dresni, plezajočo lakoto in navadno kostrebo. Med večletnimi pa se bojimo njivskega slaka, njivskega osata in plazeče pirnice. Na naših krompiriščih pa se radi pojavljajo: krvavordeča srakonja, la-tovke, muhviči, loboda, navadni ple-šec, drobnocvetni rogovilček, škriat-nordeča mrtva kopriva, škrbinke, navadna zvezdica in jetičniki. Kemično zatiranje plevelov Dandanes pridelovalci krompirja največ uporabljajo kombinacijo mehanskega in tehničnega zatiranja plevelov. Za zatiranje plevela po setvi in pred vznikom krompirja imamo na voljo pripravke, za katere velja, da je njihova učinkovitost odvisna od dejavnikov: - zadostna vlaga v tleh - primerna tekstura tal - kakovostna predsetvena obdelava - čas uporabe (ko se grebeni dobro sesedejo) - upoštevanje lastnosti sredstev - primerna tehnologija Pri teh sredstvih priporočamo, da jih uporabite čim pozneje po saditvi, ko je večina plevelov že vzka-lila. Le sredstvi RACER in STOMP moramo uporabiti čimprej po sadi- Oskrba posevkov sladkorne pese 1, Redčenje Eno prvih opravil v posevkih sladkorne pese po zatiranju plevelov je redčenje posevkov, ki so bili sejani za korekcijo sklopa. Z redčenjem začnemo, ko pesa razvije 4-6 listov, običajno po prvem kultiviranju. Osnovno vodilo pri redčenju: v vrsti si dve rastlini ne smeta biti bliže od 18 do 22 cm. Na ta način dosežemo optimalni sklop, to je 80.000 dol 00.000 rastlin na hektar. Redčenje je potrebno opraviti pravočasno, saj se z vsakim zamujenim dnem zmanjšuje pridelek. Pogosta napaka je puščanje pregostega sklopa, posledica pa je slabša kakovost kombajniranja. 2, Dognojevanje Sladkorno peso dognojujemo praviloma samo z dušikom. Ker z dušikom ne smemo gnojiti na zalogo (obilica padavin, plitva tla) in ker potrebuje sladkorna pesa največ dušika med intenzivno rastjo in razvojem (junij, julij), je potrebno količino dušika deliti na dva obroka (vsaj polovico pred setvijo, preostalo vnesemo v tla z dognojevanjem). Čas dognojevanja lahko prilagajamo vremenu in stanju posevka; običajno pa dognojujemo, ko ima pesa 4 do 6 listov, pred prvim kultiviranjem oz. praviloma do konca maja. Poznejša uporaba dušika velikokrat povzroči zmanjšanje vsebnosti sladkorja in zmanjšuje tehnološko kakovost pridelanih korenov. Dognojujemo z enostavnimi dušikovimi gnojili (KAN) ali z gnojili NPK s poudarjenim dušikom po navodilih za gnojenje. - Če nimate analize tal in v kolobarju redno uporabljate organska gnojila, zadostuje, če peso dognojite s 100 do 150 kg KAN/ha. Če so tla bogato založena z organsko snovjo, lahko dognojevanje tudi izpustite. - če organskih gnojil ne uporabljate, dognojite z 200 do 250 kg KAN/ ha. na mnfptp odločiti. S tvi, ko se grebeni sesedejo (drugače lahko povzroči fitotoksičnost). Na tak način herbicidu podaljšamo delovanje in izkoristimo njegovo delovanje prek listov. Posledica so poznejši vznik krompirja in poškodbe na vzniklem krompirju. Pri talnih herbicidih moramo upoštevati tudi vsebnost organske snovi v tleh. Preglednica 1: HERBICIDI V KROMPIRJU GLEDE NA ČAS UPORABE (dovoljeni za uporabo v krompirju v Sloveniji) PRIPRAVEK ZATIRANJE PLEVELA ODMEREk kg/ha, l/ha ČAS UPORABE KARENCA št. dni ROUNDUP večletni pleveli z globokimi koreninami, ozkolistni in širokolistni 2 7-10 dni pred saditvijo krompirja čas uporabe GESAGARD 50 WP enoletni širokolistni 1,5-3 pred vznikom krompirja 70 PROHELANT enoletni širokolistni + nekateri travni 1,5-3 pred vznikom krompirja 70 PROMEPIN KS-50 enoletni širokolistni 1,5-3 pred vznikom krompirja 70 PROMEPIN 500 tek. Enoletni širokolistni 1,5-3 pred vznikom krompirja 70 FRONTIER 000 EC Enoletni ozkolistni in širokolistni 1,2-1,6 pred vznikom krompirja in plevela čas uporabe RACER 25-EC enoletni širokolistni + nekateri travni 1 -4 pred vznikom krompirja 63 STOMP 330 E enoletni travni + nekateri širokolistni 4-6 pred vznikom krompirja 42 SENCOR enoletni travni + nekateri širokolistni 0,5-1 pred vznikom krompirja ali po njem 42 AGIL 100 EC enoletni in večletni travni 0,8-1 po vzniku krompirja 28 BASAGRAN FORTE širokolistni 1,5-2 po vzniku krompirja-15 cm 42 BASAGRAN 600 širokolistni 1,5-2 po vzniku krompirja-15 cm 42 FOCUS enoletni in večletni travni 0,5-2 po vzpiku krompirja 70 FOCUS ULTRA enoletni in večletni travni 1 -4 po vzniku krompirja 70 FUSILADE SUPER enoletni in večletni travni 1-4 po vzniku krompirja 70 GRASIDIM enoletni in večletni travni 1-4 po vzniku krompirja 70 TARGA-SUPER enoletni in večletni travni 0,5-3 po vzniku krompirja 77 TAROT25DF se Asnski to večletni širokolistni, enoletne trave 50-60 g po vzniku krompirja BASTA-15 uničevanje krompirjevke 2,5 ob koncu rasti krompirja 14 REGLONE uničevanje krompirjevke 4-6 ob koncu rasti krompirja 14 REGLONE 14 uničevanje krompirjevke 4-6 ob koncu rasti krompirja 14 kolikšno količino dušika bi peso do-gnojili, pokličite agronoma TSO, d. d., ki dela na vašem območju. 3. Medvrstno okopavanje (kultiviranje) Posevek začnemo strojno okopavati, ko so vidne vrste. Priporočamo, da kultivirate vsaj dvakrat. Pri prvem kultiviranju uporabite zaščitne diske, da ne poškodujete mladih rastlin. Strojno okopavanje posevkov sladkorne pese ugodno vpliva na rast in razvoj pese, s tem pa tudi na količino pridelka. Pozitivne učinke lahko pričakujemo predvsem na težkih, zamuljenih ali zaskorjenih tleh. Prav tako je nujno okopavanje med vrstami, če so v posevku pleveli, ki jih s herbicidi ni bilo mogoče uspešno zatreti, če pričakujemo sušo v poletnih mesecih (kar je v naših pridelovalnih razmerah pogosto) ali če je že pomlad sušna, je strojno okopavanje neizbežen ukrep. Strojno okopavanje pa ima lahko tudi negativne posledice zaradi trganja koreninic ali poškodb pese, uničenja herbicidnega filma in spodbujanja ponovnega vznika plevelov; na nagnjenih površinah pa lahko s tem ukrepom v primeru močnejšega dežja pospešujemo erozijo. Kljub temu je na večini posevkov sladkorne pese kultiviranje nujno. Vemo namreč, da so naše njive še vedno polne plevela, veliko tal je težkih, nestrukturnih. 4. Uporaba bora in mangana Bor Borje mikrohranilo, ki ga sladkorna pesa potrebuje v majhnih količinah (2 kg/ha), vendar ima za rastlino pomembno vlogo. Regulira meristemsko aktivnost, zato pri pomanjkanju prihaja do nepravilnega deljenja celic. Pri močnejšem pomanjkanju se zmanjša prirast rastlin, zasnove cvetov in plodov so slabše, V drugo skupino spadajo sredstva, ki jih lahko uporabljamo po vzniku krompirja. Sencor uporabljamo do 15 cm višine krompirja. Ker se pri določenih sortah krompirja rada pokaže fitotoksič-nost za sencor, vam svetujemo, da ga uporabite pred vznikom krompirja ali pa 0,5-0,7 l/ha pred vznikom krompirja in 0,3-0,5 l/ha po vzniku. Sredstvi Sencor in Basa-gran 600 lahko tudi kombinirate, s čimer dosežete dobro delovanje prek lista in tudi prek tal. To pride v poštev pri neenakomernem vzniku plevela. Če pa vam povzročajo težave ozkolistni pleveli, svetujemo upora- večina koreninskih dlačic odmre, zato se čedalje bolj zmanjšuje sprejem vode in hranil iz tal. Pomembno vlogo ima tudi pri oploditvi, saj vpliva na vitalnost peloda. Zadostna prehrana z borom pospešuje dozorevanje, izboljšuje kakovost pridelka in omogoča normalno sintezo klorofila. Rastline so odpornejše proti suši in visokim temperaturam. Pomanjkanje bora največkrat opazimo na alkalnih, peščenih, suhih tleh. Pogosto je pomanjkanje latentno, simptomi se pokažejo šele zaradi stresov (suša, stoječa voda). Topnost borovih spojin narašča s kislostjo tal, zato v kislih tleh obstaja nevarnost, da se bor spere iz orni-ce. Nasprotno pa v alkalnih tleh pogosto prihaja do pomanjkanja bora, ker se bor veže v težko topne kalcijeve borate, to ga sicer zavaruje pred spiranjem, vendar postane tudi rastlinam težko dostopen. Z naraščajočim pH, še posebej s pH nad 7,0 postaja dostopnost vseh mik-rohranil, razen molibdena, zmanjšana. Med mladostnim razvojem pese (maj, junij) se predvsem v sušnih razmerah pogosto srečujemo s pomanjkanjem bora. Razlog za pomanjkanje je pogosto tudi apnjenje. Apnjenje z vsemi svojimi pozitivnimi učinki na strukturo tal in s tem na vznik lahko pomanjkanje bora še okrepi. Prva znamenja pomanjkanja se pojavijo na listnih pecljih v obliki plu-tastih izrastkov. Vrhnja plast listov mrežasto razpoka. Listi imajo zmečkan, nakodran videz. Končni stadij pomanjkanja je bolezen, ki jo imenujemo srčna trohnoba korenov. Osrednji listi in glava korena počrnijo in zgnijejo, srce rastline odmre. Notranjost korena je suha in se počasi razkraja. V takšnem korenu se naselijo tudi sapro-fitske glive, ki še pospešijo propadanje posevka. Posledica pomanjkanja borba je praviloma vedno bo focusa ultra, fusiladeja super, agila 100 EC ali grasidima. Za enoletne trave uporabljamo manjše odmerke, za večletne (divji sirek, plazeča pirnica) pa večje odmerke. V preglednici 1 so prikazani herbicidi, ki jih lahko uporabljamo v krompiriščih. Vedno pa, ko se odločite, da boste posegli po fitofarmacevtskih pripravkih, preglejte plevelno floro in se posvetujte s strokovnjakom. Upoštevajte predpisane količine sredstva na hektar! METKA BARBARIČ, UNIV. DIPL ING. AGR. KSS ZA POMURJE! manjši pridelek korenov z nižjo vsebnostjo sladkorja. (nadaljevanje prihodnjič) SILVA KUHARIČ, UNIV. DIPL. ING. AGR. ■ Ali bomo zemljišče mnogocvetne ljuljke preorali po prvi košnji nogocvetna ljuljka spada med naše najkakovostnejše vrste trav. V letu setve kakor tudi v naslednjem letu rasti da obilo zelinja, ki je bogato s hranilnimi snovmi, še zlasti z M beljakovinami in energijo. Proizvodni potencial mnogocvetne ljuljke zahteva tudi obilno gnojenje z dušikom, kalijem in fo- sforjem. Posebno vrednost daje mno-gocvetni ljuljki velika vsebnost lahko topnih ogljikovih hidratov, posebej v tetraploidnih sortah. Poleg pomembne vloge v prehrani rastlinojedih živali imajo lahkotopni ogljikovi hidrati odločilno vlogo pri pripravi kakovostne travne silaže. Za želeno mlečnokislinsko fermentacijo je v idealnih razmerah dovolj že 6 do 8 % lahko topnih ogljikovih hidratov, vendar je za uspešno siliranje seveda bolje, da jih je več, vsaj 15 do 20 %. Da dosežemo želeno vsebnost lahko topnih ogljikovih hidratov, mora pred siliranjem obvezno oveneti, da ima okoli 35 % suhe snovi. Med rastlinami za pridelovanje voluminozne krme za prežvekovalce težko najdemo tako, ki bi se po krmni in uporabni vrednosti lahko primerjala z mnogocvetno ljuljko. Odlikuje jo visoka prebavljivost organske snovi. Tudi ko v posevku že opazimo prva socvetja, ki so se izvila iz vrhnjih listov na steblih, če posevek prezimi, je prebavljivost organske snovi lahko še vedno več kot 70-odstotna, take trave so le še trpežna ljuljka in hibridi ljuljke, travniška bilnica in po nekaterih podatkih tudi pasja trava. Visoka vlažnost in povprečne Cene sredstev za varstvo rastlin Ime pripravka pakiranje Robert Hozjan, Žižki SKZ Klas Križevci Kmečki dvor* belo olje 1/1 420,00 (0,5) 600,90 oleoultracid 0.2 760,00 — folidol 1/1 1.110,00 1.075,00 rubigan 50 ml ■ - 1.133,00 delan 0,1 1.390,00 1.388,00 karathane wp 1/1 2.283,00 — bayleton sp. 1/1' 2.050,00 — euparen 1/1 3.350,00 3.165,70 pinuron 0,2 1.580,00 — lebaycid 0,2 870,00 888,50 zolone 0,125 630,00 (0,1) 688,50 basudin 20 ml 450,00 (0,1) 190,40 dithane m 45 1/1 1.150,00 1.116,00 pepelin 1/1 385,00 — cuprablau 1/1 695,00 650,00 antracol , ' 1/1 1.290,00 1.241,00 dicuran forte 1/1 5.290,00 5.550,00 • golfa 1/1 5.205,00 5.100,00 dual gold 1/1 4.050,00 4.009,00 betanal tandem 1/1 ■ 4.730,00 5.040,00 betanal progres OF 1/1 7.045,00 7.020,00 piramin turbo 1/1 3.915,00 3.886,00 promepin ks 50 1/1 - 1.427,00 archer 1/1 7.020,00 6.870,00 pinovit k 1/1 1.100,00 1.050,00 sencor . VI 11.120,00 — sencor 100 g 1.830,00 — boom efekt 1/1 1.840,00 — primextra gold 1/1 2.460,00 — volaton ec 500 1/1 3.240,00 — mesurol fs 500 1/1 9.050,00 8.963,00 stomp 1/1 ■ 1.565,00 1.584,00 fusilade super 1/1 5.890,00 — agil 0,1 1.185,00 1.163,00 agil 1/1 9.020,00 9.160,00 primextra tz 1/1 1.590,00 — primextra tz 5/1 7.360,00 — prohelan t 1/1 1.330,00 — prohelan t 0,25 450,00 — ciatral ala 1/1 1.430,00 — ciatral ala 5/1 6.940,00 — merlin pak 0,5 ha 4.840,00 — merlin pak 1 ha - 9.470,00 ridomil gold 1/1 3.305,00 3.199,00 ridomil gold 250 g 1.020,00 — baycor 0,1 - 1.316,60 *Pri gotovinskem plačilu dajejo 5-odstotni popust. temperature zraka ugodno vplivajo na rast in pridelek zelinja na enoto površine. Nikakor ne prenaša visokih temperatur in pomanjkanja vlage, ki sta v poletnih mesecih v Pomurju pogosta pojava. Visoke temperature zraka pospešujejo mno-gocvetno ljuljko v tvorbo socvetij. Posledica tega je, da se pridelek sušine bistveno zmanjša, prav tako pa tudi vsebnost hranljivih snovi in prebavljivost organske snovi. Zaradi navedenih slabih lastnosti je v poletnih mesecih praviloma ne pridelujemo za krmo. V spomladanskem obdobju ji vremenske razmere na območju Pomurja zelo prijajo, zato v tem obdobju najbolj prirašča. V letošnjem spomladanskem obdobju ni najboljših možnosti za pridelovanje mnogocvetne ljuljke, saj praktično vse obdobje primanjkuje padavin, zato lahko pričakujemo nekoliko nižji pridelek zelinja na enoto površine kot v normalnih letih. Dejstvo je, da visoke temperature zraka pospešujejo razvojne faze rasti, posledica pa bo, da bo mnogocvetna ljuljka v letošnjem letu hitro ostarela. Pričakujemo, da bo prešla v razvojno fazo konec bi-Ičenja okoli 25. aprila, zato bi vam svetovali, da jo pokosite in silirate, če bodo vremenske razmere primerne. S košnjo nima smisla čakati, kajti mnogocvetna ljuljka bo s prehodom v generativno razvojno fazo sklenila rast v višino, v rastlini pa se bo intenzivno začela spreminjati kemična sestava. Naraščal bo delež surove vlaknine, zmanjševali pa se bosta vsebnost hranilnih snovi in prebavljivost organske snovi. Skratka, v zelo kratkem obdobju rasti se lahko bistveno zmanjša krmna vrednost mnogocvetne ljuljke. Ker bo v letošnjem letu hitro zapuščala njivske površin®, bi vam svetovali, dajo kosite dvakrat. S tem bi izboljšali gospodarnost pridelave mnogocvetne ljuljke in pridelali obilo kakovostne travne silaže. Torej po košnji jo je smiselno dognojiti s 250 kg/ha KAN-a ali s 400 kg/ha NPK 15-15-15. Z malo sreče s padavinami lahko pričakujemo ponovno košnjo mnogocvetne ljuljke po 20. maju, nato pa sledi setev ranejšega koruznega hibrida. ŽVZ ZA POMURJE, KSS, MAG. STANKO KAPUN, UNIV. DIPL. INŽ. KMET.! VESTNIK A NA ' INTERNETU 14 ŠPORT tMilR Razmišljanje Črenšovci prijetno presenetili V prvi državni nogometni ligi so odigrali 26. in 27. kolo, ki sta prinesli prekmurskima prvoligašema eno samo točko. Tekma v Domžalah med Domžalami in Muro se je namreč končala brez golov, nepričakovano pa je zmagal Dravograd v Fazaneriji. Sobočani, ki imajo nekaj težav zaradi poškodb, saj zadnje tekme ne igrata Nemec in Lukič, poškodovan pa je tudi mladi Preininger, ki je dobil priložnost v prvem moštvu, se ne znajo lotiti prave igre. Poleg tega pa so izredno neučinkoviti, saj ne znajo zatresti mreže niti iz najidealnejših priložnosti. Sreče pa tudi niso imeli s tujci, ki po kakovosti ne odstopajo od mladih domačinov. Beltinski Potrošnik se je v zadnjih dveh kolih srečal z Gorico doma in Rudarjem v Velenju, kandidatoma za .Evropo. Tokrat ni bilo preše nečenja, čeprav so igrali Bettinčani na srečanju z Gorico solidno, kolikorpač to razmere dopuščajo, in imeli v drugem polčasu celo idealno priložnost, da pridejo v vodstvo, ko se je Škafar sam znašel pred vratarjem ge stov, vendar se je odločil za strel na vrata, žoga pa se je odkotalila v prazno, namesto da bi jo podal povsem prostemu Antolinu, ki bi jo lahko brez težav porinil v mrežo. V zadnjih mine tah igre, ko so domačinom pošle moči in koncentracija, pa so si. Goričani zagotovili prepričljivo zmago. Na gostovanju v Velenju pa so Bel-tinčani že v prvi minuti dobili zadetek, kar je vplivalo na nadaljnji potek igre, saj domačini vodstva niso izpustili iz rok. Poleg tega so Beltinčani ostali tudi brez Kokaša, kije bil izključen. Za največje presenečenje v 21. kolu druge državne lige so poskrbeli Črenšovci, ki so gostovali v Šmartnem, in nepričakovano, vendar zasluženo premagali domače moštvo, ki se poteguje za vrh lestvice. Z golom Godine v začetku drugega polčasa so si zagotovili prvo spomladansko zmago (le tako naprej). Kaže, da igrajo Črenšovčani bolj sproščeno in zavzeto na gostovanjih kot pred domačini gledalci. Nafta je v Gaberju igrala z Rogozo le neodločeno, kar je manj kot so pričakovali, in tako zamudila priložnost, da si zagotovi mirnejše nadaljevanje prvenstva Tekmovanje v tretji državni ligi vzhod v 18. kolu ni prineslo posebnih presenečenj. Nekoliko preseneča zmaga Garde iz Martjanec na Hotizi, kar je prvi spomladanski poraz Hotize na domačem igrišču in prepričljiva zmaga Turnišča v igri s Kobiljem. To je bil peti zaporedni poraz Kobilja, zaradi česar je tudi prišlo do zamenjave trenerjev. Novi trener je postal Jože Sečkar, kije že treniral Kobilje. Sicer pa je bila to četrta zaporedna zmaga Turnišča. Vodeči moštvi Renkovec in Odranec nadaljujeta z zmagami. Ren-kovci so na gostovanju v Bratoncih prepričljivo premagali zadnjeuvrščeno moštvo iti še naprej ostajajo brez poraza, Odranci pa so prepričljivo premagali Bakovce. Veržej je po pričakovanju premagal Tromejnik Slo venico, Goričanka Big Fun pa Polano. Tudi pri Polani je prišlo dozamenjave trenerja. Novi trener je postal Evgen Sapač, ki je pred časom že treniral Polano. Srečanje v Puconcih med Kemo in Lesoplastom iz Križevec pa se je končalo brez zmagovalca in tako je Lesoplast dobil prvo spomladansko točko. Tekmovanje v preostalih sedmih kolih v tretji državni ligi bo vsekakor zelo zanimivo, saj nihče ne želi 'zpasti iz lige. Feri Maučec Hokej na travi Na hokejskem srečanju v Lipovcih med Lekom in Mursko Soboto so prepričljivo zmagali Lipovčani. Fotografija: NJ Zmagi Leka in Svobode V nadaljevanju prvenstva v državni ligi v hokeju na travi je ljubljanska Svoboda v Moravskih Toplicah z visokim rezultatom 5 :0 (L. Bratec, Zrim, Kra- Kegljanje Odlična vrnitev Marike Kardinar V Celju je bilo državno prvenstvo (drugi del) posameznikov v kegljanju. Prijetno je presenetila naša najboljša kegljavka Marika Kardinar iz Dobrovnika, ki se je po daljši odsotnosti zaradi operacije kojena zopet vrnila na kegljaške steze in se odlično odrezala. Med posameznicami je s 448 podrtimi keglji zasedla četrto mesto. V kombinaciji pa je s 1833 podrtimi keglji zasedla prvo mesto. S tem si je tudi zagotovila udeležbo na tekmovanju za svetovni pokal državnih prvakinj. (FB) Konjske dirke Otvoritvena dirka tudi letos v Ljutomeru V Sloveniji bo letos 28 kasaških dirk, od tega jih bo 9 v organizaciji Kasaškega kluba Ljutomer. Kot novost bo po 6 dirk Mobitela in Mercedesa. Tako kot vsako leto, bo tudi letos otvoritvena kasaška dirka sezone na velikonočni ponedeljek, 24. aprila, na hipodromu v Ljutomeru. To bo tudi prva dirka Mobitela. Tudi druga dirka bo 1. maja v Ljutomeru in prva dirka Mobitela. Preostale dirke v organizaciji Kas aškega kluba Ljutomer pa bodo: 28. maja, 10. junija, 9. julija, 6. 'avgusta s slovenskim kasaškim derbijem, 26. avgusta v Gornji Radgoni, 10. septembra s slovenskim prvenstvom triletnikov in sklepna dirka sezone 15. oktobra. (FM) Speedway Koren peti, Lekše šesti Na dirkališču v Petišovcih je bila tretja letošnja dirka posameznikov za državno prvenstvo v speedwayu, ki jo je pripravil lendavski speedwayski klub. V finalu je zmagal v skupini A po pričakovanju državni prvak Matej Ferjan. V finalu skupine B je bil najboljši domačin Jože Koren, drugi pa domačin Gerhard Lekše. Po treh dirkah vodi Ferjan s 60 točkami pred Šušteršičem (oba Ljubljana), 50, Šantejem (Krško), 46, Kolenkom (Ljubljana), 39, Korenom, 36, Lekšetom (oba Lendava), 31 točk. V lepem vremenu si je dirke ogledalo okrog 1.500 gledalcev. (FM) mar, R. Bratec, Hiti) premagala Moravske Toplice. Lek pa je v Lipovcih premagal Mursko Soboto s 4:0 (Štiblar 2, R. Mesarič, Vučko). 1. nogometna liga Si. mobif Maribor 2 720 5 2 72:26 65 Gorica 271 6 5 6 44:25 53 Rudar 271 5 6 6 41:26 51 Korotan 271 2 7 8 48:34 43 Primohe 271 1 9 7 45:37 42 Publikum 27 8 1 3 6 36:36 37 Olimpija 271 1 3 13 51:50 36 Dravograd 27 8 9 1 0 34:45 33 Domžale 27 8 7 1 2 33:42 31 Mura 27 8 5 1 4 35:40 29 Potrošnik 27 3 6 1 8 18:59 15 Pohorje 27 2 5 20 17:54 11 2. SNL Koper 21 1 6 3 2 59:14 51 Tabor 211 5 3 3 44:10 48 Elan 21 1 4 2 5 38:22 44 Šmartno 21 1 2 4 5 40:29 40 Železničar 21 1 2 3 6 29:17 39 Aluminij 211 1 3 7 43:24 36 Zagorje 21 8 5 8 31:25 29 Triglav 21 8 3 1 0 28:29 27 Šentjur 21 7 6 8 23:34 27 Jadran 2 1 6 8 7 21:25 26 1. Gorica 21 7 3 1 1 29:33 24 Nafta 21 5 610 18:35 21 Rogoza '21 5 511 17:36 20 Drava 21 4 611 18:30 18 Črenšovci 21 3 4 14 15:53 13 Avtoplus 21 14 16 10:47 7 3. SNL vzhod Rezultati - 18. krog Kerna : Lesoplast 2 : 2 Turnišče : Kobilje 3 : 0 Goričanka ।: Polana 3 : 0 Odranci: Bakovci 3 : 0 Hotiza : Čarda 1 : 2 Veržej: Tromejnik 3 : 0 Bratonci : Renkovci 2 : 5 Renkovci 1 81 5 3 0 37:12 48 Odranci 1 81 3 2 3 44:12 41 Čarda 1 810 2 6 33.17 32 Bakovci 1 8 9 2 7 31:18 29 Goričanka 1 8 8 5 5 28:18 29 Veržej 18 7 4 7 322:3225 Hotiza 1 8 7 3 8 36:31 24 Kobilje 1 8 6 5 7 30:38 23 Kerma 1 8 5 6 7 29:38 21 Lesoplast 1 8 5 5 8 28:34 20 Turnišče 1 8 5 3 1 0 22:36 18 Tromejnik 1 8 3 6 9 28:36 15 Polana 1 8 4 3 1 1 18:48 15 Bratonci 1 8 2 5 1 1 20:46 11 1. MNL MS Rezultati - 15. krog Svoboda 1 0 8 0 2 22:9 24 Lek 9 6 0 3 32:10 1 8 Triglav 9 3 1 5 15:16 10 M. Toplice 9 3 1 5 4:16 1 0 M. Sobota 8 1 2 5 6:28 5 V nadaljevanju državnega mladinskega prvenstva v hokeju na travi so bili doseženi naslednji izidi: Triglav: Triglav (d.) 1:3, M. Toplice (d.): Svoboda 0:10 in M. Toplice: Svoboda 3 3:2. Triglav 8 5 1 2 15:9 16 M. Sobota 8 4 1 3 15:7 13 Lek 6 4 1 1 15:7 13 Svoboda 8 4 1 3 22:10 1 3 M. Toplice 7 4 0 3 15:9 1 2 Triglav (d.) 7 2 0 5 5:9 6 M. Toplice (d.) 7 0 0 7 1:39 0 1. nogometna iiga Si. mobil Domžale: Mura 0:0 Domžale - Igrišče v športnem parku, gledalcev 500. Sodnik: Borošak (Spodnji Duplek). Mura: Luk, Gabor, Dominko, Cifer, Ošlaj, Mesarič, Žilavec, Pima, Munishi, Vogrinčič, Ristič. Potrošnik: Gorica 0:3 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 800. Sodnik: Šegula (Dornava). Strelci: 0 : 1 Gutalj (74), 0 : 2 Vulič (79), 0 : 3 Žlogar (87). Potrošnik: K. Zver, Zlatar, Ulen, Zorica, Kavaš, Tratnjek, Horvat (Slana), Antolin, Bukovec, Adjei, Škafar (A. Zver). Mura: Dravograd 2:3 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 800. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelci: 0:1 Tot (44), 0: 2 Sivko (47), 1 : 2 Dvoršak (53-11 m), 1 :3 Tot (63), 2 : 3 Petrovič (73). Mura: Luk, Gabor, Dominko, Cifer, Ošlaj, Mesarič, Žilavec, Pima (Petrovič), Vogrinčič (Fras), Dvoršak, Munishi (Ristič). Rudar:Potrošnik 2:0 Velenje - Igrišče ob jezeru, gledalcev 400. Sodnik: Likič (Ljubljana). Strelca: 1:0 Sulejmanovič (1), 2:0 Gajser (68). Potrošnik: Kuzma, Zlatar, Ulen, Cener, Zorica, Kavaš (Mertuk), Kokaš, Antolin, Bukovec, Adjei, Škafar. Druga državna nogometna liga Šmartno: Črenšovci 0:1 Šmartno ob Savinji - Igrišče Šmartnega, gledalcev 400. Sodnik: Kogej (Idrija). Strelec: 0:1 Godina (58). Črenšovci: Hanžekovič, Da. Horvat, Hartman, Plej, Pucko, Braneč, Kustec, Gom-boc, De. Horvat (Kreslin), Godina, Krapec (Tratnjek). Nafta: Rogoza 1:1 Gaberje - Igrišče Panonije, gledalcev 400. Sodnik: Skomina (Koper). Strelca: 1 : 0 Utroša (85 -11 m), 1 :1 Peša (90). Nafta: Starovasnik, Hozjan (Horvath), Varga, Balantič, Zver (Gjerkeš), Drvarič, Tompa, T. Novak, Utroša, Šabjan (Tratnjek), Baša. Prosenjakovci: Serdica 0 : 1 Apače : Pušča 11:0 Tišina : Rakičan 1 : 1 Grad : Ljutomer 1 : 1 Lipa : Hodoš 4 : 1 Cankova : Ižakovci 3 : 2 Rakičan 1 51 0 5 0 42:13 35 Lipa 1 51 1 1 3 38:20 34 Apače 1 51 0 3 2 50:14 33 Tišina 1 5 9 6 0 38:21 33 Ižakovci 1 5 6 6 3 30:21 24 Cankova 1 5 6 3 6 36:29 21 §erdica 1 5 6 2 7 36:23 20 Grad 1 5 5 3 7 25:24 18 Ljutomer 1 5 4 4 7 20:38 1 6 Hodoš 1 5 2 2 1 1 17:50 8 Pušča 15 1 3 11 14:51 6 Prosenjakovci! 5 10 14 10:52 3 1. MNL Lendava Rezultati - 13. krog Panonija : Nedelica 0 : 2 Bistrica : Lakoš 1 : 2 Petišovci: Čentiba 0 : 3 Dobrovnik : Olimpija 3 : 1 Bistrica 1 3 8 2 3 41:14 26 Čentiba 1 3 8 1 4 33:21 25 Nedelica 1 3 8 1 4 31:21 25 Panonija 1 3 6 5 2 31:22 23 Lakoš 1 3 6 3 4 20:21 21 Dobrovnik 1 3 4 3 6 19:28 1 5 Olimpija 1 3 2 2 9 18:30 8 Petišovci 13 1 111 14:50 4 2. MNL MS Rezultati - 15. krog Roma : Gančani 6 : 1 Dokležovje : Šalovci 5 : 1 Slatina : Rotunda 1 : 0 Makoter: Bogojina 5 : 0 Roma 1 51 2 2 1 53:15 38 Dokležovje 15 9 3 3 50.17 30 Slatina 1 5 9 3 3 37:16 30 Makoter 1 5 8 2 5 44:21 26 Gančani 1 5 6 4 5 38:35 22 Šalovci 1 5 3 3 9 26:43 1 2 Rotunda 15 2 112 13:51 7 Bogojina 1 5 1 2 1 2 28:91 5 2. MNL Lendava Rezultati - 13. krog Dolina : Žitkovci 1 : O Kapca : Mostje 4 : O Nafta vet. : Graničar 3 : O Nafta vet. 1311 0 2 31:17 33 Kapca 13 7 3 3 32:20 24 Žitkovci 13 6 0 7 30:25 18 Graničar 13 5 1 7 27:21 16 Mostje 13 4 2 7 23:39 14 Dolina 13 2 2 9 14:35 8 Tretja državna nogometna liga Turnišče: Kobilje 3:0 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 230. Sodnik: Kerčmar (Hodoš). Strelci: 1 : 0 Houbar (26), 2 :0 Vegič (52), 3: 0 Benko (69). Turnišče: Dominko, Lutar (D. Pucko), Haubar(Zver), J. Pucko, Mujdrica, Prendl, Temar, Prša, Benko, Emiša, Vegič (Lebar). Kobilje: Zver, Ferencek(Penhofer), S. Bukovec, Horvat, J. Bukovec, Ban, Turner (Kovač), Laci, Šijanec, Trajber, Martišek. Kerna: Lesoplast 2:2 Puconci - Igrišče Kerne, gledalcev 120. Sodnik: Mihelič (Maribor). Strelci: 1 :0 Boškorec (38), 1 :1 Kutoš (38), 1 : 2 Kutoš (73), 2 : 2 B. Banfi (86). Kerna: Sočič, D. Banfi, Vinčec (Gregorec), Ivančič (Kuplen), Sočič, Uršič, Škedelj, Kuhar, Bočkorec, Kutoš, B. Banfi. Lesoplast: Basarič (Holcman), Čahuk(Veleberi), Šebok, Čerpnjak, Gor, Kardoš, Škeriak, Lepoša, Oršoš, Kutoš, Malačič (Vavroš). Hotiza: Čarda 1:2 Hotiza - Igrišče Hotize, gledalcev 150. Sodnik: Kopajnik (Hajdina). Strelci: 0:1 Lipič (52), 1 :1 Plej (60), 1 : 2 Časar (80). Hotiza: Plej, Hozjan, Albin Lackovič, Kolar, Farkaš, Jakšič (Petkovič), Albert Lackovič, Kerek (Horvat), Robert Lackovič, Ritlop, Koudila (Oletič). Čarda: Fekonja, Lipič, Čarni, Jaklin, Cigut, Antolin, Vogrinčič, Titan, Matuš (Lang), Horvat (Meničanin), Časar. Veržej: Tromenik Slovenica 3:0 Veržej - Igrišče Veržeja, gledalcev 150. Sodnik: Brence (Maribor). Strelci: 1:0 Sunčič (50), 2 :0 Puhar (70), 3 : 0 Ropoša (84). Veržej: Balažič, Kavaš, Kolb, Hanžekovič, Pongračič (Prašnički) Pučko, Sunčič, Cmrečnjak, Ropoša, Cvetko (B. Osterc), Puhar. Tromejnik Slovenica: Husar, D. Horvat, Bence, J. Horvat, Šinko, Cener, Turza (Hajdinjak), Kovač, Horvat, Šalamon, Kulcsar. Goričanka Big Fun: Polana 3:0 Rogašovci - Igrišče Goričanke Big Fun, gledalcev 100. Sodnik: Partlič (Pekre). Strelci: 1 : 0 S. Vogrinčič (6), 2 :0 Šuša (50), 3.: 0 S. Vogrinčič (87). Goričanka Big Fun: Nemec, Gider, J. Kolar, F. Vogrinčič, Ficko, Poredoš (V. Kolar), Šuša, Kosednar, Kren (Turza), S. Vogrinčič, Lapoša(Frčko) Polana: R. Žižek, Z. Hozjan, Biro, Laci, K. Hozjan, Kranjec (Horvat), Kerčmar (Kluj-ber), Gabor, Baranja, Prša, Imre (Pal). Bratonci: Renkovci 2:5 Brataonci - Igrišče Bratonec, gledalcev 200. Sodnik: Herceg (Šalovci). Strelci: 0 : 1 D. Ritlop (3), 0: 2 Kerman (25), 0:3 A. Ritlop (30), 0 :4 Kocet (32), 1 : 4 Panker(60), 2 : 4 Panker(75), 2 : 5 Felbar(87). Bratonci: Kuzma, Gy6rek, Koren (Fras), Jerebic, Markovič, Ivančič (Mlinarič), Tkalec, Lopert, Pnaker, Forjan, Koren. Renkovci: A. Lebar, Plej (Gruber), Kerman (Balažič), Nežic, S. Bojnec, Litrop, R. Bojnec, A. Ritlop, Kocet(D. Balažič), Felbar, D. Ritlop. Odranci:Bakovci 3:0 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 350. Sodnik: Pintarič (Črenšovci). Strelci: 1 : 0 Kavaš (13), 2 :0 Kavaš (79), 3 :0 Zadravec (89). Odranci: Marič, Kreslin (Zakojč), Kerčmar, R. Berendijaš, Hozjan, Martik, D. Virag (Zadravec), S. Virag, B. Berendijaš (Gostan), Pozderec, Kavaš. Bakovci: Gregorič, Holcman, Živič, Kološa, Buzeti, Fajdiga (J. Hari), Verban, Viher, Horvat (Š. Hari), Grantaša (Slana), Recek. ■1 , 20. april 2000 ŠPORT Pikado Zmagala ekipa Špilaka Končano je bilo tekmovanje v pu-conski občinski zimski ligi v pikadu, kjer je sodelovalo 12 ekip. Zmagala je ekipa Špilaka s 17 zmagami, tremi ne- odločenimi izidi in dvema porazoma. Špilak 22 17 Hribček 22 14 Anita 22 12 Putra 22 10 Lipa 22 11 Marjanca 22 9 Vrtnica 22 8 Mimi 22 8 Trim 22 6 Bar ob potoku 2 2 5 Sijarto (-2)22 5 Goričanka22 3 3 2 231:121 54 4 4 209:143 46 6 4 210:142 42 7 5 186:166 37 2 9 176:176 35 7 6 194:1 58 34 5 9 169:183 29 3 1 1 1 56:196 27 6 1 0 159:193 24 3 1 4 144:208 1 8 1 16 141:211 14 1 18 137:215 10 Judo Na državnem članskem prvenstvu v judu, ki jebilovSI. Bistrici, sta sodelovala tudi Zoran Kos in Franc Pozderec. Pozderecjev kategriji do 1ČO kg zasedel peto, Kos pa v kategoriji do 90 kg sedmo mesto. (TK) | Karate v------- Spela Rues in Denis Kristl na SP V Nuša Dua v Baliju v Indoneziji od 18. do 24. aprila poteka 7. svetovno prvenstvo karateju (S. K. I. F.) v katah in borbah. Na svetovnem prvenstvu sodeluje okrog 1.000 tekmovalcev iz 70 držav. V slovenski reprezentanci sta tudi dva pomurska karateista - osemnajstletna Špela Rues iz Radgone, članica KK Gornja Radgona in dvaindvajsetletni Denis Kristl iz Cankove, član KKTromejnik iz Kuzme. Špela Rues -nosilka mojstrskega pasu 1 DAN, je že tri leta članica državne reprezentance. Na svetovnem prvenstvu bo na- stopila v katah in borbah (do 60 kg). Lani je kot članica državne reprezentance sodelovala na “KYU" turnirju v Braunau v Avstriji in med mladinkami v katah zasedla tretje mesto, v borbah pa je v absolutni mladinski kategoriji bila četrta. Uspešno je nastopila tudi na pokalu “Shotokana Slovenije” v Žalcu. Za svetovno prvenstvo se je dalj časa intenzivno pripravljala in upa, da ne bo razočarala. Sicer pa je marsikaj odvisno tudi od žreba. Zelo zadovoljna bi bila z uvrstitvijo med prvo polovico tekmovalk, to je med prvih deset. Za sodelovanje na svetovnem prvenstvu se ima zahvaliti vodstvu kluba, zlasti pa staršema, da so ji uspeli zagotoviti potrebna sredstva, ki niso mala. Denis Kristl - nosilec mojstrskega pasu 1 DAN, je že pet let član državne reprezenatnce. Na svetovnem prvenstvu bo nastopil v katah in borbah (nad 75 kg). Kot član slovenske reprezentance je pred lani na tekmovanju v Ingolstadtu v katah ekipno osvojil četrto mesto. Lani pa je bil na “KYU” turnirju v Braunau v Avstriji v katah v absolutni kategoriji drugi. Na pokalu “Shotokana Slovenije” v Žalcu je v katah zasedel četrto mesto med posamezniki in tretje ekipno v borbah. Za svetovno prvenstvo se je vneto pripravljal, saj je vsak dan treniral po dve uri v klubu, se udeleževal skupnih treningov v Rušah in Mariboru. Misli, da je dobro pripravljen tako fizično kot psihično in da ne bo razča- ral. Za sodelovanje na svetovnem prvenstvu je zelo hvaležen pokrovitelju Občini Cankova, posebej županu Viktorju Voršiču. (OB, FM) Ljutomerčani zmagovalci V Mariboru je bilo finale šolske lige v karateju. Sodelovali so tudi tekmovalci iz Ljutomera in Mura-kena iz Murske Sobote. Zmagovalci v svojih kategorijah v katah so bili: Staša Žibrat iz Ljutomera, ki je postala skupni zmagovalec, Andreja Gomboc in Miloš Golubovič (oba Mura-ken). V borbah pa je zmagal Aleš Preglej iz Ljutomera. Skupni zmagovalec šolske lige je bila OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera, ki je prejela prehodni pokal. (NŠ, RH) Letalstvo Prvo DP z motornimi jadralnimi padali v Kraščih Društvo jadralnih padalcev Štrk Murska Sobota, ki deluje dobra tri leta in šteje 17 članov, organizira pod pokroviteljstvom Občine Cankova 1. državno prvenstvo motornih jadralnih padalcev, ki bo v soboto, 29., in v nedeljo, 30. aprila 2000, pri Ledavskem jezeru v Kraščih. Gre za novo športno zvrst, ki se pri nas uveljavlja v zadnjih letih. Doslej je prijavljenih 9 motorjev in 11 posadk, računajo pa, da bo na tekmovanju sodelovalo 14 motorjev in 21 posadk iz Tržiča, Divače, Postojne, Žužemberka, Ptuja, Maribora, Slovenskih Konjic, Slovenske Bistrice in Murske Sobote. Nastopili bodo tudi štirje domačini: Jože Kavčič in Vojko Prah iz Murske Sobote, Roman Zelenko iz Moravskih Toplic in Ištvan Feher iz Dobrovnika. Med najresnejšimi favoriti za naslov državnega prvaka sta domačina Vojko Prah in Roman Zelenko. Sicer pa so organizatorji poskrbeli za zanimiv dvodnevni program. V soboto ob 13. uri bodo poleg tekmovalcev državnega prvenstva sodelovali tudi člani soboškega aerokluba z akro in športnimi letali, padalci, modelarji in balonarji, zmajarji ljutomerskega Prleka in člani soboškega Strte. V nedeljo nadvse zgodaj, ob 6. uri, bosta poskušala postaviti Milan Gabrovec in Vojko Prah z motornim jadralom v kategoriji »trike« svetovni rekord. Popoldne pa bodo nastopila akrobatska letala, akrobatske skupine zmajarjev in tekmovalci z motornimi jadralnimi padali za pokal pokroviteljev v slalomu. Kot sta povedala na tiskovni konferenci predsednik Društva jadralnih padalcev Štrk Murska Sobota Vojko Prah in župan Občine Cankova Viktor Voršič, ki sta tudi najzaslužnejša, da bo prvo državno prvenstvo v Kraščih, pričakujejo za velikonočne in prvomajske praznike veliko obiskovalcev, ki bodo gotovo prišli na svoj račun. Prireditev bodo sklenili s kresovanjem ob jezeru. Celoten izkupiček prireditve bodo namenili za gradnjo vaško-gasilskega doma v Kraščih. FERI MAUČEC Strelstvo - državno prvenstvo Košarka Dularjeva prvakinja, Rudolfova in Pajič podprvaka V Ljubljani je bilo drždvno prvenstvo v streljanju z zračno puško v članski in mladinski konkurenci. Med 263 strelci iz 57 strelskih društev so sodelovali tudi pomurski strelci in strelke in dosegli lep uspeh. Najbolje sta se odrezali Maja Dular (Pomurka) med mladinkami, ki je s 490,8 (388) kroga zasedla prvo mesto in postala državna mladinska prvakinja. Mateja Žerdin (Ljutomer) je bila s 355 krogi deveta, Sandra Zver (Varstroj) pa s 340 krogi dvanajsta. Izvrstna je bila tudi Manuela Rudolf (Ljutomer), ki je zasedla s 491,9 (389) kroga drugo mesto, takoj za našo najboljšo strelko Natalijo Prednik (Ruše) in postala državna podprvakinja. Med člani je bil najuspešnejši Rajko Robnik (Ljutomer), ki je po finalu osmih najboljših s 585 krogi zasedel šesto, Branko Bukovec (Tišina) pa z enakim številom krogov osmo mesto. Tomaž Kerčmar (Pomurka) je bil s 582 krogi enajsti, Drago Pertoci (Tišina) s 581 štirinajsti, Milan Svetec (Radgona) pa s 577 krogi dvajseti. Ekipno je zmagala SD Kolomana Flisarja Tišina (Branko Bukovec, Dušan Ziško in Drago Pertoci) s 1448 krogi in postala državni pr-vak. Med mladinci je zasedel Aleš Gjura (Tišina) s 367 krogi osmo mesto. Pri ml. mladincih, tekmovanje je bilo v Lendavi, je zasedel Valter Pajič (Tišina) s 380 krogi drugo mesto in postal državni podprvak. Ekipno je bila Pomurka četrta. (FM) Nadvse uspešna sezona Radenske Creativa Namizni tenis Sobočani solidni Na Ptuju je bilo državno kadetsko prvenstvo v namiznem tenisu. Med 85 tekmovalci so sodelovali tudi igralci Moravskih Toplic Sobote in Kerne iz Puconec. Čeprav Sobočani niso osvojili državnega naslova, so bili solidni. V posamični konkurenci sta se B. Ropoša in Ocepek uvrstila med osmerico, Roudi in Lazar pa med šestnajsterico. Lanska prvaka v dvojicah Ropoša - Ocepek sta bila druga. Drugo mesto je zasedel tudi B. Ropoša skupaj z Oblakovo (Logatec) v mešanih dvojicah. (M. U.) Pomurska teniška liga Rokoborba Trinajst M drugič prvak Končano je bilo tekmovanje v pomurski zimski teniški ligi, ki so ga že šestič organizirali v Radencih in je bilo zelo zanimivo in izenačeno. Najboljša ekipa je bila Trinajst M iz Murske Sobote, ki je zasedla prvo mesto in drugič zapored postala pomurski prvak. mske lige, je zmagala ekipa Forminga iz Radenec (Primož Starčič, Boštjan Gei-ser), v drugi skupini, kjer so nastopali igralci iz prve in druge pomurske zimske rekreacijske lige, pa je zmagala ekipa Adriatica iz Murske Sobote (Miha Potočnik, Igor Novak). Trinajst M KPŠ Forming Instamont Savox Radio Viva TK Radenci 1210 12 12 12 12 12 12 7 7 7 6 3 227:9 519:17 517:19 519:17 619:17 913:23 2 1012:24 20 14 14 14 12 6 4 Skupina A Forming in Adriatic Končano je bilo tudi tekmovanje v pomurski zimski teniški ligi dvojic, ki je potekalo v dveh skupinah. V prvi skupini, kjer so tekmovali igralci pomurske zi- Forming Savox 13 M KPŠ Instamont 4 4 4 4 4 4 2 2 1 1 0 2 2 3 3 36:22 29:31 33:20 27:29 21:34 8 4 4 2 2 Skupina B Adriatic SKP MIR 2 2 2 1 2 0 0 1 2 18:13 16:15 12:18 4 2 0 Bačič in Zec brez zmage Na svetovnem rokoborskem prvenstvu v grško-rimskem slogu v Moskvi sta sodelovala člana Rokoborskega kluba Murska Sobota Rade Bačič (69 kg) in Slavko Zec (76 kg). Tekmovanje je bilo hkrati tudi kvalifikacija za olimpijske igre. V prvem krogu kvalifikacij za olimpijske igre je Slavko Zec izgubil z Bušičem iz Jugoslavije s 4: 8, v drugem krogu prvenstva je izgubil s Slovakom Atilo Batkijem s 3 : 5, v tretjem pa s Poljakom Pawlowskim z 1 : 2 po podaljšku. Rade Bačič je izgubil v prvem krogu kvalifikacij za olimpijske igre z Grkom Bukisem z 0:4 in izpadel iz kvalifikacij. V drugem krogu je izgubil z Grkom z 2:3, v tretjem pa z Belorusom Lisico z 0 : 7. (FM) Sobočanom pet, Ljutomerčanom trije naslovi V Lenartu je bilo državno kadetsko in mladinko prvenstvo v rokoborbi v grško-rimskem slogu. Sodelovali so tekmovalci iz Razvanja, Maribora, Lenarta, Ljutomera in Murske Sobote. Najuspešnejši so bili Sobočani, ki so osvojili pet državnih naslovov, Ljutomerčani pa tri. Med kadeti so postali državni prvaki: Roman Miholič (54 kg), Aleš Krojs (58 kg) in Jure Kuhar (69 kg), vsi iz Murske Sobote, ter Primož Horvat (63 kg), Bojan Možina (76 kg) in Mitja Sedmak (85 kg), vsi iz Ljutomera. Med mladinci sta postala državna prvaka Sobočana Slavko Miholič (63 kg) in Matej Hull(130 kg). (FM) Košarkarji Radenske Creativa iz Murske Sobote, ki so prvič nastopali v državni košarkarski 1. B4igi, so na koncu zasedli tretje mesto in za las zamudili uvrstitev v najkakovostnejšo ligo Kolinske. To je zavidanja vreden uspeh, s katerim so v klubu izredno zadovoljni. Od 28 prvenstvenih tekem so 18-krat zmagali in 10-krat izgubili. Bili so najučinkovitejša ekipa, ki je dosegla 2269 košev, in druga ekipa, ki je dobila najmanj košev (2105). V rednem delu prvenstva, ko so si delili prvo mesto z Bežigradom, je igralo moštvo najboljšo košarko v ligi. V končnici državnega prvenstva, kije bilo hkrati kvalifikacija za vstop v ligo Kolinske, kjer nastopajo naša najboljša moštva, so doživeli tri nesrečne poraze, v dveh podaljških v Novi Gorici in Šentjurju ter doma z Novo Gorico po zaslugi sodnikov. Če bi zmagali vsaj na eni tekmi, bi se verjetno uvrstili v prvo At igo. Vprašanje pa je, ali bi sploh igrali v najkakovostnejši ligi, saj v klubu menijo, da v tako kratkem času še niso povsem dozoreli, da bi postali konstanten prvoligaš, samo enoletno igranje pa jih ne zanima. Sicer pa je trener soboških košarkarjev Peter Juteršnik takole ocenil minulo tekmovalno sezono: »Minula sezona je bila za nas odlična in je mnogo pripomogla k še večji popularizaciji košarke v Pomurju. Če analiziram našo igro, menim, da smo igrali privlačno košarko, vendar bomo morali v naslednji sezoni igrati še hitreje in trdneje v ob- rambi (sprememba pravil). Tekmovalno sezono smo praktično igrali brez pravega centra višine okrog 210 cm. Imeli pa smo to Peter Juteršnik - trener Radenske Creative Sah Mali nogomet Tomislav Gruškovnjak prvak društva Na odprtem prvenstvu ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote so odigrali zadnje kolo. Rezultati: Tompa: T. Gruškovnjak 0:1, B. Kovač: Režonja 1 :0, J. Gruškovnjak: Radosavljevič remi, M. Kovač: A. Kos 0:1, Kegl. I. Kos remi, Gabor: Žajdela 1 :0, Ke-lemen: Lazar 0:1, Cajnko: M. Hočevar remi, B. Hočevar: Gjuran remi, Žižek: S. Kramar remi in Kozic: Fras 0:1. Prepričljivo je zmagal Tomislav Gruškovnjak z 8 točkami, ter je njegova prva društvena zmaga, pred B. Kovačem, 6,5, A. Kosom in Radosa-valjevičem, po 6, Gaborjem, J. Gruško-vnjakom in Lazarjem, po 5,5, Keglom, I. Kosom, Režonjo in Tompo, po 5 točk. Zadnjič je na turnirju sodeloval najstarejši aktiven član društva sede-.........Al-:- Križevci tretji, Meteorplast šesti, Marco Polo osmi Končano je bilo tekmovanje v prvi in drugi slovenski ligi malega nogometa. V prvi ligi je tekmovala ekipa Meteorpla-sta iz Ljutomera, v drugi pa Križevci in Marco Polo iz Murske Sobote. Ljutomerski Meteorplast se je pred začetkom prvenstva uvrščal med kandidate za najboljše štiri ekipe v državi, vendar se je moral na koncu zadovoljiti s šestim mestom. Dosegli so sedem zmag, dva neodločena izida in devet porazov. Moštvo sta okrepila državna reprezentanta iz Maribora Dejan Kraut in Danilo Kurnik, del sezone pa je ekipo vodil trener slovenske reprezentance Darko Križman. Meteorplast je v enajstem krogu izgubil vse možnosti za uvrstitev med štiri najboljše ekipe, zato so klub zapustili Križman in nekateri igralci. V končnici so Ljutomerčani zmagala na treh zaporednih tekmah in s tem obranili lansko šesto mesto. V drugi slovenski ligi vzhod so pripravili največje presenečenje Križevci nri Ljutomeru, saj so s pomlajenim moštvom in trenerjem Janezom Sovičem zasedli tretje mesto in s tem presegli vsa pričakovanja. V dvajsetih krogih so dosegli dvanajst zmag, dva neodločena rezultata in šest porazov. Marco Polo iz Murske Sobote je sezono končal z osmimi zmagami, dvema neodločenima rezultatoma in devetimi porazi ter zasedel osmo mesto. Po prvem delu tekmovanja so bili Sobočani zadnji, pred nadaljevanjem prvenstva pa so se okrepili s trenerjem Zlatkom Gaborjem ter igralci Srečkom Iličem, Dragom Miličevičem, Romanom Gruško-vnjakom in Ivanom Boharhem ter bili med najuspešnejšimi moštvi drugega dela prvenstva. MN - 1. liga Sevnica EM Pelikan Puntar Lesna Litija 1814 1811 1811 1810 Beton Divert 1 8 6 Meteorplast 18 7 2 3 2 3 5 2 N. ŠOŠTARIČ 2 4 5 5 7 9 86:53 72:61 61:49 81:45 63:64 72:75 44 36 35 33 23 23 Tomaž Orkan Family shop V. Stipič 18 18 18 18 5 6 3 2 5 8 id 1 41 1 313 62:80 65:87 57:80 54:76 20 19 13' 8 MN - 2. liga M. Širovnik Mak Cola Križevci Dobovec Draža vas SL gorice Marco Polo Vit. Petlja Valšped Pušenci Oplotnica 2015 2013 2012 2010 2010 2010 20 20 20 20 20 8 7 5 5 3 3 1 2 4 2 1 2 137:58 6148:107 6 86:72 6 116:89 8107:110 9120:116 21 0 89:1 10 1 1 2 94:1 18 31 2 83:107 312 73:141 21 5 96:131 48 40 38 34 32 31 26 22 15 15 11 la z OŠ Tolmin z 1 :3 in z enakim številom točk kot OŠ Tolmin zasedla drugo mesto. OŠ Beltinci je igrala neodločeno z OŠ Litija 2 : 2 in izgubila z OŠ Tolmin 0:4 ter zasedla četrto mesto. Najboljši igralec in strelec na turnirju je bil Miha Kolarič (Črenšovci). Za OŠ Črenšovci so igrali: Marko Hozjan, Miha Kolarič, Gašper Horvat, Darjan Hozjan, Samo Vuk, Leon Halas, Mario Štrbal, Miha Cigut, Kristjan Haklin in Tadej Hozjan. Trener ekipe je Milah Kohek, vodja pa Bojan Horvat. (FM) Mali nogomet - PL prednost, da so naši dvometraši igrali hitro, gibljivo in lahko na več igralnih mestih. Posamezne igralce pa bi ocenil takole: Besedič, ki je bil dva meseca poškodovan, je bil nosilec igre in izpolnil pričakovanja; Meško je odigral vse tekme in je bil igralec končnice prvenstva; Oček, ki je bil en mesec poškodovan, je reševal tekme in je drugi najboljši strelec v ligi in prvi v trojkah, v končnici je igral slabo, ima pa še rezerve v fizični pripravi' in obrambi; Karto je odigral sezono po pričakovanju, slabo v obrambi in dobro v napadu; Želj je igral spremenljivo, igralec nadpovprečne fizične sposobnosti, ki ima še rezervne v agresivnosti in samozavesti; Bratkovič je zadovoljil, slabo tehniko je nadomeščal z borbenostjo, včasih tudi brezglavo, slabo izvajal proste mete; Niderl, ki je prvič igral v tej konkurenci, je dobro izkoristil minutažo, manjka pa mu izkušenosti. Žakula je kot novinec na nekaterih tekmah »eksplodiral«, vendarvčasih premalo zbran, njegov čas še prihaja; Ulaga je kot kapetan s svojimi izkušnjami in odnosom pozitivno vplival na ekipo, to je bila njegova zadnja sezona. V klubu imajo tudi nekaj mladih in obetavnih igralcev: A. Novak, Maje, Ščavničar, Ismajlovič, T. Novak, Hozjan, katerih čas šele prihaja, seveda če bodo trenirali vsaj sedemkrat tedensko. V naslednji sezoni bo ostala ekipa v glavnem nespremenjena, več priložnosti pa bodo dobili mladi igralci, od njih pa je odvisno, kako jih bodo izkoristili,« je povedal trener Peter Juteršnik. FERI MAUČEC Rokomet OŠ Črenšovci podprvak V Tolminu je bilo finale državnega prvenstva osnovnih šol v malem nogometu. Med štirimi ekipami sta sodelovali je tudi ekipi OŠ Črenšovci in OŠ Beltinci. Lep uspeh je dosegla ekipa Črerišovec, ki je premagala OŠ Beltinci s 3:0 in OŠ Litija z 1 :0 ter izgubi- Videm Krajna GM Kupšinci Bulls Flamingo Junior SNV 14 14 14 14 14 14 Prosečka vasi 4 Triglav Tropovci Černelavci Ivanci Meteor 14 14 14 14 14 9 8 8 7 7 7 5 5 5 5 3 3 2 2 2 3 3 0 4 3 3 1 3 4 4 4 4 7 5 6 6 8 50:41 47:26 44:40 67:38 54:30 41:50 48:42 48:49 39:43 39:44 1 10 22.67 0 11 31:60 29 26 26 24 24 21 19 18 18 16 10 9 V dvajsetem krogu prvenstva v državni moški rokometni 1. Bfigi je Pomurka Krog Bakovci v Murski Soboti gostila ekipo Besnice in tesno izgubila s 27: 28 (11 :12). V naslednjem krogu igra Pomurka v Novi Gorici, v zadnjem krogu pa doma z Veliko Nedeljo. Za obstanek v ligi bo Pomurka morala zmagati na vsaj eni tekmi. Pomurka Krog Bakovci: Hanc, D. Kolmanko 3, A. Kolmanko 9, Lovenjak 3, Sečko, Sapač, Hegeduš, Husar 1, A. Vereš 3, S. Buzeti 7, B. Vereš, Ritonja, Roškar. (FM) 16 IZ NAŠIH KRAJEV 20. april 2000, VKIK Odranske ženske, vključene v Društvo žena Odranci, so organizirale kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo petnajst tečajnic. Ob pomoči predstavnice Kmetijske svetovalne službe za Pomurje Anice Petrovič in kuharske mojstrice Olge Godina so se naučile pripravljati različne jedi, predvsem pa enoločnice iz ajdove in prosene kaše. Dobro so se odrezale tudi pri pripravi drugih jedi, na primer ajdovih štrukljev, ajdovih krapcev in - ajdove torte. Navdušene nad tečajem so sklenile, da ga bodo nadaljevale v pozni jeseni. - Foto: J. Ž. Izpoved na smrtni postelji Po nedolžnem obsojen v zaporu oslepel Zgodilo se je v Slovenskih goricah pred sto leti B ilo je v času avstro-ogrske monarhije pred približno sto leti. V zaselku Vršič na Stari Gori blizu Sv. Jurija ob Ščavnici sta živela mati in sin. Pisala sta se Grosman. Imela sta konja in z njim vozila prodajat na mariborsko tržnico maslo, smetano, jajca, sir in različne poljedelske pridelke. Ničkolikokrat je romala trojka v mesto in nazaj. Tja s kmečkimi dobrotami, domov z denarjem. Malo jima je ostajalo od izkupička, saj sta morala sproti plačevati kmetom od njih nabrano blago. A sta imela ob vrnitvi jz mesta pri sebi precej denarja. Dovolj, da so bili nekateri vaščani škodoželjni; da so se jim porajale nečedne, grabežljive misli, da sojih zasrbele roke ... Sonce je tisti večer že zašlo in konj je vedno počasneje presta-v vljal taci in doma na Vršiču je že dolgo mukala lačna kravica in cvilili so prašiči. Cijazili so se po cesti, vodeči od Jurija proti Žihlavi. Mati je bila nestrpna. Lačna živina se ji je smilila in je rekla sinu: »Od tukaj bom šla peš. Po bližnji stezici bom hitro doma. Ti pa le pelji počasi naokoli po glavni cesti... Živina se mi smili, lačna je ...« »Prav, mati! Le pojdite in pazite, da ne boste izgubili denarja. Danes sva dobro zaslužila ...« odvrne sin. Mati zleze z voza in se odpravi v noč. Sin mahne z bičem po plečih ubogljivega, pohlevnega konja in ta odpeketa naprej po veliki, ovinkasti cesti. Konj vleče in vleče v noč. Tema je bila, da že dolgo ne take. Žival je poznala pot in je stopicala po nič kolikokrat prehojeni cesti. Ko sta se bližala domačemu dvorišču, se je sinu že dremalo. Dom je bil odet v popolno temo, in ko je konj obstal ob hlevu, so na vse mile viže zacvilile svinje in mukala je krava. Živali so čutile človeka in mu izražale prošnjo za hrano. Hišna vrata so bila zak- lenjena. Matere ni bilo nikjer, a bi morala že zdavnaj priti. V tisti temni noči se je zgodil spodaj ob veliki bukvi hud zločin. Pošastna moška senca se je vzela izza starega drevesa in nekajkrat silovito zamahnila z debelo gorjačo proti sključenemu bitju, ki seje počasi premikalo mimo. Grosmanova mati seje zvrnila po tleh. Bila je mrtva. Robati roki preiščeta nesrečnici žepe dolgega krila in prazničnega predpasnika. In kovanci so kmalu zažvenketali v globokem tujem hlačnem žepu. Zgodilo se je potem, da sta se znašla pri hiši naslednjega dne orožnika. Sinje bil obdolžen, da je ubil svojo mater. Nihče ni poslušal njegove resnice. Obsodili so ga na dvajset let zapora. Sedem let je čemel v temnici, a potem je umrl na Jamni starejši moški. Na smrtni postelji je povedal duhovniku, daje pred sedmimi leti ubil Grosmanovo mater. Sin, ki je v tem času v zaporu oslepel, je bil izpuščen. Za odškodnino, ker je bil po nedolžnem zaprt, je dobil od države lajno. Z njo je hodil od hiše do hiše, vrtel monotone melodije in si tako služil kruh. O tem resničnem dogodku je pisal tudi Ivan Vuk Starogorski. Kmetica Micika Rantaša je dogodek dramatizirala in prebivalci Bolehnečic so ga pred leti odigrali. Nam je o tem pripovedoval Jože Čuš z Ženika. F. S. ■ Črni trak pri Negovi Jesenice kočevje Imate novo. kranj - celje murska sobota maribor (j / . J • - ova gorica ljubljana J. Z.i župnik v Bogojini. nakladi 1.000 izvodov je podjetje MIT Lendava, d. o. o., izdalo knjigo Življenje po prekmursko. Posvečena je življenju in delu duhovnika Jožeta Gjurana, rojenega v Gomilicih. Knjiga o duhovniku Jožetu Gjuranu Slovenija ima nove področne kode! Od 30. marca 2000 dalje v medkrajevnem prometu klicne številke področnih kod (omrežnih skupin) nimajo več šestice. Področna koda Ljubljane bo odslej 01, Maribora, Murske Sobote in Raven na Koroškem 02, Celja inTrbovelj 03, Kranja 04, Kopra, Nove Gorice in Postojne 05 ter Novega mesta in Krškega 07. Opozorilo: V primeru, ko ste morali doslej odtipkati številko omrežne skupine, morate v prehodnem obdobju odtipkati novo področno kodo, tudi če je nova področna koda enaka kot vaša. Primer: Če kličete iz Kopra v Postojno, vtipkajte 05 pred telefonsko številko. Splošne informacije: 086 98 98. http://www.telekom.si Novo številko izveste, če vtipkate: 086 + omrežna skupina + stara številka Zaradi približevanja Slovenije Evropski uniji bo Telekom Slovenije do konca leta povsem digitalizira' slovensko telefonsko omrežje. V središču Negove so pred kratkim asfaltirali še preostali del makadamskega cestišča. Gre za del ceste proti Kuglu, kjer je zraslo novo naselje, in cesto od Plojevih do sedeža krajevne skupnosti. Glavnino denarja je priskrbela občina, nekaj so ga zbrali s krajevnim samoprispevkom, primaknili pa so ga tudi občani, ki žive ob cesti. Prah in blato sta zavedno izginila še s te »oaze« Negove. - Foto: L. Kr. V knjigi, ki je izšla ob deseti obletnici Gjuranove smrti, je Marjan Žerdin zbral Gjuranove kratke zapise, napisane v prekmurskem dialektu, in so svojevrsten dokument o življenju, delu in obnašanju ljudi v določenem okolju in času. Vsaka njegova črtica nam tudi pove, da je bil pisec vedrega duha. Iz knjige zvemo, da se je preizkušal tudi v slikarstvu. Jože Gjuran je bil najprej kaplan v Zrečah, med vojno pa so ga premestili v Alsosag na Madžarsko. Po vrnitvi je bil kaplan pri sv. Bendiktu v Kančevcih, od 1946. leta pa do upokojitve v 1986. letu pa je bil •BRAMAC- WSM, 20. april 2000 1 IZ NAŠIH KRAJEV 17 V Panovcih bo sedež občinske gasilske zveze in civilne zaščite Občine Gornji Petrovci Mlajši družini sta se vrnili iz mesta v Panovce in to je upanje, da tu življenje ne bo izumrlo bosta v domu dobili svoj sedež občinska gasilska zveza in civilna zaščita petrovske občine. Precej tukajšnjih vaških in Na kratko Ljutomer Na območju Upravne enote Ljutomer živi 18.800 ljudi, ki pa so zelo motorizirani, kajti imajo 7.036 avtomobilov; precej pa je tudi drugih vozil, tako Paša za štajerske konje, moravske ovce, soboške čebele... anovci so razpotegnejna vasica ob Ratkovskem potoku in po bližnjih bregovih v občini Gornji Petrovci. Zemlja slabo rodi in ni čudno, da je v vasi ostalo le še 30 prebivalcev. Pred šestdesetimi leti jih je bilo 185. Hiš je 45 in mnoge so prazne ali so namenjene počitku. Tukajšnji svet je zelo primeren za pašnike. Zemljišča, ki jih je Panonka nekoč odkupila od kmetov, vedno bolj zarašča grmovje. Kos te zemlje je najel Mirko Šonaja iz Veržeja. Od pomladi do zime ima tu na paši od 8 do 10 konj. Poleti pase tukaj čredo ovac in koz Kučan iz Moravskih Toplic. Sem vozijo nekateri Sobočani in še kdo na pašo čebele. Na tem območju najbolje medita akacija in kostanj. V vasi si je uredil večji sadovnjak Štefan Pintarič iz Martjanec. V naselju je farma nesnic... Predsednik vaškega odbora Panovci gospod Elemer Barber nam je povedal, da so lani polepšali zunanjost vaško-gasilskega doma. Letos bodo uredili še notranjost. Ob prazniku občine Gornji Petrovci, ki bo avgusta, občinskih cest je še neasfaltira-nih. Zima je makadamske ceste nekoliko načela in jih bodo, z denarno pomočjo občine, obnovili. Precej starih hiš je v Panovcih praznih. Na srečo nekatere obnavljajo. Foto: F. Š. Polepšan in posodobljen vaško-gasilsko-kulturni dom Pridobitev so centralna kurjava, zunanji ometi... Kuhinja za vaške potrebe adnje čase so se različni obrtniki kar vrstili pred vaško-gasilsko-kulturnim domom v Sa-tahovcih in v njem. Ime doma je zapleteno, a poudarja, komu vse je poslopje namenjeno. Kakih petnajst let je čakala nedodelana stavba na svojo dokončno dograditev in v njej se bo v prihodnje prijetno srečevati. Za ta kraj je še posebno pomembna, ker v vasi ni gostilne. Urejeni bosta soba za mladino in pisarna za potrebe krajevne skupnosti. In če bodo dela potekala po predvidenih načrtih, bo dobil dom do konca letošnjega aprila tudi zunanjo preobleko oziroma fasado. Denar za posodobitev doma so zbrali vaščani v obliki krajevnega samoprispevka. In v svojo blagajno bo razumevajoče segla tudi Mestna občina Murska Sobota. Prostovoljno gasilsko društvo Satahovci je bilo Podjetji Lend in Relax nameravata v dolini urediti ribogojnico. V ta namen želita dobiti v last deset hektarjev zemlje. Tu so primerni vodni izviri in območje je obdano z lepo pokrajino. Polovica tukajšnje zemlje je zaraščene z gozdom, sledijo njive in sadovnjaki. Njivske in druge pridelke uničujejo jeleni, srnjaki, košute, divje svinje ... Na območju Panovec imajo svoje revirje lovske družine Prosenjakovci, Križevci in Ivanovci. Lovci kmetom delno povrnejo škodo, ki jo na poljščinah povzroči divjad. V spodnjem delu Panovec so lani položili v zemljo telefonski kabel. V gornjem deluje bilo to storjeno že pred desetimi leti. Ob tej priložnosti so pridobili še rie- V vaško-gasilskem domu v Panovcih bo sedež občinske gasilske zveze in civilne zaščite občine Gornji Petrovci, nam je povedal predsednik tukajšnjega vaškega odbora Elemer Barber, ki sem ga fotografiral pred omenjenim domom. Foto: F. Š. kaj novih telefonskih priključkov. Prebivalci so v glavnem evangeličani. V Kančevcih je skupno pokopališče za Panovce, Kukeč in Kančevce. Tam bodo začeli graditi tudi mrliško vežo. Za gradnjo bodo prispevali vaščani treh vasi po enak delež in nekaj bo primaknila tudi Občina Gornji Petrovci. Pred desetletji so se številni mladi prebivalci izselili. Odpravili so se na delo v Francijo, Nemčijo, po Sloveniji. V Panovce sta se pred časom iz mesta priselili dve mlajši družini. In to je upanje, da naselje ne bo izumrlo, saj imata družini naraščaj. Dva otroka obiskujeta vrtec v Martjancih, eden osnovno šolo v Puconcih. Sedem vaščanov je zaposlenih v Križevcih, Murski Soboti in drugod. Med tamkajšnjimi lastniki počitniških hišic so Sobočani in celo par iz Maribora. V Panovcih pa je še veliko sta-rožitnih hiš. Ene obnavljajo, druge klonejo zaradi zakonitosti časa... V Panovcih sem srečal dobrosrčne in ponosne ljudi. FRANČEK ŠTEFANEC daje registriranih kar 9.773 motornih vozil. Vseh 41 PGD z območja občin Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru,, Razkrižje in Veržej bo še vsaj leto dni vključenih v Gasilsko zvezo Ljutomer. Tako so sklenili na minulih občnih zborih, župani pa so podpisali poseben dogovor o skupnem delovanju gasilcev. Na območju UE Ljutomer je 166 raznih društev, od tega 41 gasilskih in 39 športnih. (F. KI.) Stara Gora Na občnem zboru Gasilske zveze občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je bil tokrat na Stari Gori, so ugodno ocenili lansko delo zveze, saj je veliko prispevala k večji požarni varnosti. Tudi sve-tojurijska občina ima posluh za gasilstvo, saj bo letos namenila zanj 7.300.000 tolarjev. Na občnem zboru so Marjanu Vogrincu z Rožičkega Vrha in Antonu Klemenčiču s Stare Gore podelili odlikovanji GZS. Na Stari Gori pa je bilo tudi izobraževanje gasilcev, v katero je bilo vključenih 26 članov z območja občine. (F. KI.) Velika Polana V Veliki Polani deluje 4(Lčlans-ka krajevna organizacija Zveze borcev, katerih povprečna starost je 75 let. Na občnem zboru so izvolili za novega predsednika Antona Tibauta iz Male Polane. Sprejeli so tudi delovni načrt: imeli bodo srečanje pri Copekovem mlinu, skupaj z občino bodo pripravili srečanje v spomin na pilota Štefana Hozjana iz Brezovice, negovali bodo tradicije NOB ... (J- Ž.) Tišina V tišinski občini je 12 vodnih zajetij, ki pa vsa nimajo ustreznega varovalnega pasu, zato lahko pride do oporečnosti vode. Sklicali so kmete, ki imajo njive v bližini vodovodov, in jim svetovali, kako obdelovati njive v bližini zajetij. Dobili so tudi strokovno knjižico Voda je vir življenja, v kateri je tudi nasvet, kaj lahko storijo v kmetijstvu, da bo v vodi manj nitratov, fosfatov... (F. Ku.) Doslej sta bili delno urejeni le dvorana in sejna soba. Zdaj so vgradili centralno ogrevanje in uredili sanitarije, kijih doslej niso imeli. V prizidku bodo uredili kuhinjo za skupne potrebe vaščanov. ustanovljeno leta 1937. Uspešno delujeta članska in mladinska desetina, imajo pa tudi častne in podporne člane; F Q ■ Na kratko . • nncnpšeno posodabljajo. Kmalu bo dobil tudi lepšo zunanjo podobo. Vaški dom v Satahovcih te dni pospešeno p Foto: F. Š. Lendava V KS Lendava so zgradili pločnik do novega pokopališča, postavili razsvetljavo v Kranjčevi ulici, uredili parkirišče pod gradom, posodobili so vaški dom v Trimlinih, postavili so avtobusne čakalnice v Kolodvorski ulici, sanirali hudournik v Rudarski ulici itd. Za ta in druga dela so porabili 47 milijonov tolarjev, od tega so 37.486.000 tolarjev zbrali s krajevnim samoprispevkom. Zdaj se pripravljajo na izdelavo dokumentacije za gradnjo pločnika od Lendave do Trimlinov. (J. Ž.) Murska Sobota Tudi v letu 2000 bodo nadaljevali z usposabljanjem dveh desetin gasilske mladine, s čimer bodo pridobili nekaj operativcev gasilcev. Ti dve desetini bosta soboško gasilsko društvo zastopali tudi na tekmovanjih gasilske mladine v občini in državi. M. J. Beltinci Ker namerava občina Moravske Toplice zgraditi most čez Ledavo pri Šadlovem mlinu, ki jo bo prek katastrske občine Gančani povezoval z beltinsko občino, so nanjo naslovili prošnjo za sofinanciranje. Stroški gradnje mostu, ki bo širok tri metre in bo omogočal enosmerni promet, znašajo brez projektne dokumentacije okrog 10 milijonov tolarjev. Glede na dosedanje želje občanov, upoštevajoč tudi turistični vidik, ki se čedalje bolj seli na podeželje, je ta povezava vsekakor umestna. M. J. Beznovci V turističnem društvu Vrtnica je še posebno delavna sekcija ljudskih pevk, ki jo vodi Gizela Bagola. Nastopajo doma in drugod. Nazadnje so ljudske pevke pele oskrbovancem doma v Rakičanu. Zdaj pa še posebno pridno vadijo za nastop na pevski reviji, ki bo pri Gradu. Tudi podmladek turističnega društva noče zaostajati: fantje so ustanovili plesno skupino Erotic Boys. Že so se predstavili domačemu občinstvu, ki jih je nagradilo z aplavzom. (J. Ko.) Gornja Radgona V Gornji Radgoni so se sešli delegati 45 potapljaških društev Slovenije na rednem letnem občnem zboru. Ocenili so lansko delo in se čudili, da je ministrstvo za šolstvo in šport namenilo za dejavnost zveze le 2,5 milijona tolarjev. Na občnem zboru so sprejeli v Potapljaško zvezo Slovenije potapljaško desetino Gapora radgonskega PGD, ki sicer deluje že 20 let, vendar je bila doslej kot sekcija mariborskih potapljačev. (F. KI.) 18 TEM IN ONEM 20. april 2000, fiHI Dan odprtih vrat v rogašovskem Livu Dve tretjini proizvodnje v izvoz Anketa Po združitvi V Livovi tovarni Stroji so lani ustvarili 4,5 milijona tolarjev čistega dobička V okviru prireditev ob prazniku občine Rogašovci so pripravili včeraj v tamkajšnjem Livu dan odprtih vrat za vse, ki so si želeli ogledati proizvodnjo v tej tovarni, ki daje že dve desetletji zaposlitev lepemu številu delavcev v tem delu Goričkega. Čeprav tovarna živi s krajem, mnogi proizvodnega procesa ne poznajo, zato so obiskovalcem želeli predvsem predstaviti proizvodni program in tehnologijo. Zanimanje za spoznavanje dela v tovarni so pokazali predvsem šolarji tamkajšnje osnovne šole in po tem obisku se bo morda kateri od njih tudi odločil za tovrstni poklic. Po propadu nekaterih večjih kovinskopredelovalnih obratov v Pomurju se je zanimanje za tovrstne poklice med mladimi zmanjšalo, pravi direktor rogašovskega Liva Geza Kisi-lak, in tudi njihova tovarna se pri iskanju novih delavcev nemalokrat srečuje s težavami. V dvajsetletnem obdobju je ta tovarna doživljala številne vzpone in padce, v zadnjem času pa delo v njej poteka po ustaljenih tirnicah. 75 zaposlenim so se letos pridružili še štirje novi delavci, v vodstvu tovarne pa so z lanskoletnimi rezultati poslovanja zadovoljni. Ustvarili so 700 milijonov tolarjev prihodkov, kar je za 15 odstotkov več kot pred letom, pohvalijo pa se lahko tudi z dobičkom. Ta sicer ni velik, saj ga je ostalo po plačilu vseh davkov za 4,5 milijona SIT, vendar je glede na razmere, ki vladajo v kovinskopredelovalni industriji, zadovoljiv. Za letos načrtujejo realizacijo v višini 800 milijonov tolarjev, po podatkih za prvo četrtletje pa z uresničitvijo zastavljenih ciljev ne bi smelo biti težav. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so namreč v prvih treh letošnjih mesecih prodajo povečali za četrtino, to povečanje pa je tudi posledica nekaterih novih izdelkov, ki so jih dali na trg že lani. Pred letom se je na trgu pojavil njihov nov mešalnik betona s plastično omarico in zavarovanim elektromotorjem, s čimer se je zelo povečala varnost dela s temi mešalniki. Ta izdelek se lahko uspešno kčsa z zahodnoevropsko konkurenco, k njegovi večji konkurenčnosti pa je svoj delež prispeval tudi čas izdelave, ki so ga skrajšali za pol ure. V Livu so lani izdelali 15 tisoč mešalnikov za beton, večino so jih izvozili, največ na trge nekdanje Jugoslavije, na Madžarsko in v Italijo. Lani so zelo povečali tudi obseg prodaje strojev, saj so jih prodali kar za 25 odstotkov ve'č kot pred letom. Med temi stroji prevladujejo stroji za avtomatizacijo stiskalnic in z njimi so uspeli prodreti v nekatere večje slovenske sisteme, zlasti v Gorenje, pri proizvodnji mešalnikov pa se dogovarjajo za sodelovanje s francoskim izdelovalcem, ki je hkrati tudi največji evropski izdelovalec mešalnikov za beton. Sicer pa ustvarijo v rogašovskem Livu dobršen del realizacije na tujih trgih, saj 61 odstotkov prihodkov ustvarijo z izvozom in le 39 odstotkov s prodajo na domačem trgu. Ker so se pri nakupu reprodukcijskega materiala večinoma preusmerili na domače izdelovalce, so močan čisti izvoznik, saj predstavlja delež uvoza v izvozu le 14 odstotkov. Posledica solidnega gospodarjenja so tudi osebni dohodki zaposlenih, saj znaša povprečna čista plača zaposlenega okoli 90 tisoč tolarjev, delavci pa so deležni tudi vseh drugih ugodnosti po sindikalni listi. Pred iztekom leta so dobili skromno božičnico, regres za letni dopust in rekreacijo pa dobivajo v treh delih. Za letos naj bi prvi del dobili že z aprilsko plačo. Ob vsem tem seveda ne pozabljajo na posodabljanje proizvodnje in med prednostnimi naložbami je gradnja nove lakirnice z novo tehnologijo, za kar bodo potrebovali okoli 60 milijonov tolarjev. Z novo tehnologijo v lakirnici bodo izboljšali tudi delovne razmere zaposlenih. LUDVIK KOVAČ ■ Obljuba za začetek del v juliju Zapora ceste le preložena? estne zapore, napovedane za 17. april, na Petanjcih ni bilo, saj so vaščani dobili pisno zagotovilo Direkcije RS za ceste, da se bo julija začela obnova vozišča in gradnja pločnikov ter kolesarske steze, prav tako pa tudi mostu čez Muro na Petanjcih. Direkcija navaja, da so cenitve zemljišča že izdelane, in da bodo dobili dovoljenje za gradnjo. S tem so nejasnosti o izdaji Odločbe o dovolitvi priglašenih del odpravljene, tako da večjih težav v teh postopkih ne pričakujejo. Aprila bo tudi objavljen razpis za oddajo del, tako da nameravajo junija podpisati pogodbo z izbranim izvajalcem. Direkcija sicer zagotavlja obnovo navedenega odseka ceste v juliju, vendar dodaja, da bo do tega prišlo le, če ne bo večjih zapletov pri odkupu zemljišč in pridobitvi dovoljenja za gradnjo, to pomeni, da vendarle ni popolnega jamstva za začetek del v juliju. Vaščani Petanjec pa so na sestanku vaške skupnosti konec marca izrazili zahtevo, da se gradnja julija v resnici tudi začne, sicer bo zapora ceste takrat. D T ■ 10% Vsem, ki razmišljate o v ISDN priključek, bo Telekom Slovenije olajšal odločitev. V tem Ičasu je cena rdečega paketa 44.910,00 SIT. cena modrega paketa pa 53.910.00 SIT! Vse dodatne informacije o prodajnih mestih dobite v vseh Teletrgovinah in na brezplačni telefonski številki 080 3000 Telekom^) Slovenije \\ ISDN & 1 o naporni noči na ločenih kongresih SKD in SLS v Mariboru in v Krškem so na združitvenem kongresu v Ljubljani sodelovali tudi pomurski delegati. Prisluhnili so predstavitvi kandidatov za vodstvo stranke, izbirali med predlogoma za ime nove združene stranke in potrjevali program ter statut stranke. Ivan Obal, delegat SKD: »Kongres je mimo. Ustanovili smo novo stranko, za katero menimo, da ima dobre možnosti, da bo pridobila ob novih volitvah ustrezno število poslancev. Naši poslanci bodo nato s svojim delovanjem Po-murcem prinesli veliko več koristi, kot so to storili dosedanji poslanci LDS, ki niso delovali v smeri, ki bi Pomurje spravila z dna v ekonomskem razvoju in socialnem položaju delavca. Naša stranka bo imela v svojem programu osnovna izhodišča, kot so hitrejši razvoj in nova delovna me- sta. Stranka SKD na kongresu nikakor ni bila zapostavljena, v odborih so bila prosta mesta razdeljena po načelu ena proti ena, kar se pa tiče izvoljenega predsednika stranke iz vrst SLS, me njegova izvolitev ne moti, saj bi se lahko zgodilo tudi obratno in bi bil predsednik iz vrst krščanskih demokratov.« Marjan Maučec, delegat SLS »Združitev ocenjujem pozitivno. To je opcija, ki bo z desne sredine parirala levi ali levosredinskim strankam. Politični prostor je postal z združitvijo preglednejši. Vodstvo stranke je bilo izvoljeno na demokratični način. Prepričan sem, da bo stranka zmagala na volitvah. Koalicija z SDS pa temelji na normalnih, dogovorjenih temeljih in drugače ne more biti.« Jožef Kavaš, delegat SKD »Menim, da je do združitve moralo priti. To je združitev dveh sorodnih strank, ki sta delali na istem področju, med istimi volivci. Upam, da bo združitev pozitivno vplivala na politične in gospodarske razmere. Izvoljeno vodstvo je odsev volje delegatov. Čez pol leta po volitvah je predviden tudi prvi kongres stranke. Takrat bomo spregovoril tudi o imenu stranke, potrebno bo združiti tudi simbole strank. Vendar pa ime neke stranke ni toliko pomembno, kot so pomembni programi stranke.« Ludvik Novak, delegat SLS »Združevanje je bilo nujno glede na to, da je v slovenskem prostoru preveč političnih strank. Prihodnost bo pokazala, ali je bila odločitev pravilna. Upam, da se bo stranka več ukvarjala z gospodarsko politiko, manj pa se naslanjala na tako imenovane morebitne cerkvene kroge. Dobro bi bilo, da bi na prvem rednem kongresu združene stranke izvolili nove ljudi in novo vodstvo z novim programom, ki ne bi bili obremenjeni s preteklostjo, stranka sama pa bi tako gledala v prihodnost, ne pa da se ukvarja z zadevami, ki so že zgodovina.« Janko Halb, delegat SLS »Udeležil sem se tudi kongresa v Krškem kot delegat in nosilec mandatov nekaterih znotraj dosedanje SLS. V razvoju združene politične stranke je orientacija, ki se v racionalnem pristopu ravna po smereh možnega in ena od strateških odločitev je tudi, da se stranka organizira po evropskem modelu klasične desnosredinske opcije, ki bo ohranila dosedanje atribute in vrednote zgodovinske tradicije tako na evropskem kot sloven- skem nivoju. Tehnologija izvedbe kongresa je bila sicer zamišljena kot optimalna, vendar je sama organizacija nekoliko popuščala, kar ni imelo usodnejših posledic. Na žalost se zdi, da oba združujoča se subjekta nista bila enako kakovostno orientirana ali pripravljena oziroma se vodstva prej niso najbolj optimalno pogodila ali dogovorila, kajti to se je najbolj poznalo pri odločitvi o vodenju stranke in njenem imenu. Prvi rezultati uspešnosti združene stranke bodo vidni že v parlamentu, ko se bodo poslanci odločali o predlaganem prehodnem mandatarju, drugi pa na državnozborskih volitvah. Takrat bo mogoča tudi »invetura«, in če se cilji takrat ne dosežejo, bo potrebno rekonstruirati tako program kot vodstvo združene stranke.« Prepoved vožnje za tovorna vozila med 22. in 6. uro je prinesla kar nekaj nevšečnosti. Zelo obremenjeni so policisti, ki začnejo okrog pol desetih zvečer usmerjati tovornjake na počivališče (v Gornji Radgoni in Lipovcih), in to počnejo vso noč. Tovornjaki nato nadaljujejo pot ob šesti uri zjutraj. Nekateri vozniki tovornjakov izražajo svoje nestrinjanje z nočno prepovedjo vožnje celo z glasnim trobljenjem, ko se peljejo mimo stanovanjskih naselij. Druga največja težava pa je v tem, da nastanejo veliki zastoji na mostovih med Petanjci in Radenci. Jutranjo gnečo smo si na glavnem mostu čez Muro ogledali tudi sami. Zaradi nenehnega zaviranja in ponovnega speljevanja z mesta je tam zelo visoka koncentracija izpušnih plinov, jutranji zastoji pa delajo nemalo preglavic tudi ljudem, ki se po tej cesti vsak dan vozijo na delo. Foto: N. JUHNOV DEJAN FUJS, FOTO: N. JUHNOV ■ l/ našiti salonih: BLED, LIP prodajni salon, Ljubljanska 27; LJUBLJANA, Interier LIP Bled, BTC hala A; KRANJ, LIP prodajni salon, Mirka Vadnova 14; MURSKA SOBOTA. UP prodajni salon, Trgovski center Savel, Cvetkova ulica 2; NOVA GORICA-KROMBERK, LIP Bled Gross, Bratov Hvalič 3; CERKNICA, Papigal, Podskrajnik 19. LIP-ove izdelke lahko kupite salonih trgovcev s pohištvom: Brsnčunitk. Prevalje; Larina Brda, Ljubljana; Mercator; Maraš, Celje. Slovenska vas: 1PH: v salonih trgovcev z vhodnimi in notranjimi vrati: fflovenijales; VTS. Koper; Mreža Trata«; Merka- in v drugih salonih z UP-ovitn prodajnim programom. Vsa prodajna mesta si lahko ogledate na naši sptet-LIP 8LED-TRG0VINA. Ljubljanska 27. Bled ME , 20. april 2000 VELIKONOČNA PRILOGA 19 Največji in najstarejši krščanski praznik Na veliko noč se spominjamo Kristusovega vstajenja Sedanji praznik velike noči je »drugi«. Že Izraelci so namreč uvedli praznik velike noči, imenovan tudi pasha, kot spomin na rešitev judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti. Sedanjo veliko noč pa praznujemo kot spomin na Kristusovo vstajenje od smrti in odrešenje ljudstva. raznik velike noči ni vsako leto na isti dan, kot na primer božič (25. decembra), ampak ga za vsako leto določijo po luninem koledarju. Velika noč je prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni. Letos bo ta praznik 23. aprila, torej teden dni po cvetni nedelji, ki smo jo praznovali prejšnjo nedeljo in smo se spominjali Kristusovega prihoda v Jeruzalem, s katerim se je začelo njegovo delovanje v tem mestu. Tam se je množica navduševala in mu izkazovala spoštovanje. »Zelo veliko ljudi je pogrinjalo svoje plašče na pot, drugi pa so lomili veje z dreves in jih polagali po poti,« poroča evangelist. Praznovanje cvetne nedelje se je začelo v devetem stoletju, toda že pred Kristusovim rojstvom so menda imeli praznik, povezan z verovanjem v posebno, nadnaravno moč rastlinja, dreves, grmov, zelišč, cvetlic (spodbujanje plodnosti, odganjanje zlih duhov...). Na sedanjo cvetno nedeljo (in tako je bilo prejšnjo nedeljo) ljudje prinašajo v cerkev sveže zelenje, speto v butare, po prekmursko »presmece«. V nekaterih slovenskih krajih pa kar povežejo ogromno zelenja in naredijo svojo naj... butaro. Teden po cvetni nedelji je veliki teden. Veliki četrtek spominja verne na postavitev evharistije (maše), mašniško posvečenje, razglasitev nove zapovedi, to je zapovedi ljubezni, ki jo je razglasil Kristus po umivanju nog, in seveda nas spominja na njegov smrtni boj v vrtu Getsemani in njegovo ponižanje v ječi Kajfove hiše. Obredi velikega četrtka se začno zvečer, nekako ob uri, ko je Jezus sedel z dvanajstimi za mizo. Veliki petek. Zanj so značilni: branost, tihota in molitev. Ta dan je zaradi Jezusove smrti za kristjane dan žalovanja. To je edini dan v letu, ko (v katoliških) cerkvah ni sv. maše, kajti na ta dan je Jezus opravil svojo življenjsko daritev! Veliki petek pa je tudi dan upanja in veselja, ker smemo upati, da bomo zaradi njegove smrti - odrešeni. Za veliki petek je značilen strogi post, to pomeni, da naj bi se ta dan samo enkrat do sitega najedli. Obredi tega dne so zelo dramatični in v be sedi in kretnjah uprizarjajo Jezusovo smrt. Velika sobota. Ena od značilnosti tega dne je blagoslavljanje velikonočnih jedi. Na veliko noč naj bi uživali samo blagoslovljeno hrano, kar pa ni strogo zabičano. Praviloma jemo le žegnano meso, pirhe, hren, kruh ... Pirhi pomenijo več stvari: prihod Jezusa iz groba (kot piščanec iz jajčne lupine); rdeči pirhi pomenijo kaplje Jezusove krvi; beli pomenijo Jezusove solze Gajce je zaradi svoje elipsaste oblike podobno solzi)... Meso nas spominja na novozavezno velikonočno jagnje - vstalega Jezusa. Ob uživanju blagoslovljenega mesa naj bi se kristjani spomnili Kristusovega telesa, darovanega na križu za odrešenje človeštva. Hren pa pomeni žeblje, s katerimi je bil pribit na križ. Kolač, ki je v sredini votel, pa spominja na trnovo krono. Velika nedelja. Praznujemo jo v spomin na Kristusovo vstajenje iz groba, iz katerega je vstal v noči s sobote na nedeljo. Ta dan je v ce- rkvah uradno obhajanje njegovega vstajenja, ki vključuje tudi procesijo. Pred sprevodom nosijo kipec, ki upodablja vstalega Zveličarja z zastavico zmagoslavja v roki. Po vrnitvi v cerkev, ki jo tedaj povsem razsve-tijo, pojejo zahvalno pesem Raduj se kraljica nebeška, duhovnik pa podeli vernikom blagoslov z Najsvetejšim, nakar je slovesna maša velikonočne nedelje. Naslednji dan je velikonočni ponedeljek, to je poseben dan veselja, namenjen za obiske in zabavo. Ta pa vključuje, kot je običaj iz daljne preteklosti, tudi streljanje z možnarji, karbidom in ponekod tudi s plinskimi »topovi«. Tega veselja ni mogoče preprečiti, opozarjamo pa na veliko previdnost, da se ne bi zgodilo kaj hudega in bi se prazniki spremenili v žalost. Pripravil: ŠTEFAN SOBOČAN ■ Postavljanje naj... presmeca v Voličini pri Lenartu C vetna nedelja, 16. aprila 2000, dopoldne. Pri župnijski cerkvi sv. Ru- perta v Voličini pri Lenartu stoji 29 metrov visok presmec, ki so ga člani društva Presmec Dolge njive postavili v soboto s pomočjo teleskopskega žerjava. Že zdaj deluje to deblo, obloženo z vejami različnih drevesnih vrst, mogočno in ljudje, ki se zbirajo pri cerkvi, ga občudujejo. Le kaj porečejo, ko bodo nanj nataknili še drugi del presmeca?! V Dolgih Njivah, vasici, ki je oddaljena tri kilometre od Voličine, se zbira množica domačinov in drugih. Člani društva Presmec imajo modre Pomagali so si helikopterjem Po času negotovosti jim je vendarle uspelo predpasnike in nosijo klobuke s pripetimi šopki. Tudi člani folklorne plesne skupine, mažoretke in lenarška godba na pihala so tam. Vse je nared za sprevod, ki bo zdaj zdaj krenil prbti Voličini. Na travniku na pobočju hriba pri Dolgih Njivah leži drugi del presmeca, dolg 21 metrov. Tudi ta je sestavljen iz debla, obloženega z vejami različnih drevesnih vrst, tudi oljke, ki so jo šli iskat na Primorsko. V bližini je pet nabitih mož-narjev, od katerih so speljane deset metrov dolge vrvice, za katere je treba le sunkovito potegniti in bo počilo. Skupina članov društva Presmec, med katerimi je tudi predsednik Jože Vogrin, je na trnih, saj bi helikopter, ki bo ponesel drugi del presmeca v Voličino, že moral prileteti. Jože pokliče po mobitelu gospoda Zakonška iz Celja, lastnika zasebnega helikopterja, sicer pa direktorja gradbenega podjetja, in zve, da je helikopter že na poti. Čez nekaj minut se pokaže nad pobočjem in pristane. Iz njega izstopijo pilot in pomočniki ter - Lojze Peterle. Ta se potem rokuje s člani društva Presmec, pozneje pa se z njimi tudi fotografira. Ob določenem času krene sprevod proti Voličini. Tedaj v presledkih zadoni iz petih možnarjev. Drugi (vrhnji) del presmeca pritrdijo k helikopterju in ta začne krožiti nad Voličino. Pred cerkvijo je zbranih več kot tisoč ljudi. Skoraj vsi imajo v rokah majhne presmece. Vsi si želijo, da bi podvig (postavitev najvišjega presmeca na Slovenskem) uspel. Helikopter kroži nad spodnjim, že stoječim presmecem in se mu skuša približati, da bi ga fanta, ki stojita na žerjavu, lahko vtaknila v okrogel kovinski nastavek. Tedaj pa zapiha veter. Smola. Marsikdo pomisli, da akcija ne bo uspela. Po nekaj desetih minutah pa trenutek sreče: uspelo je in stoji 50 metrov visok presmec! Množica zaploska. Novi podvig članov društva Presmec. Morda za Gin-nessovo knjigo. Lani so se vanjo vpisali, ker so izdelali 304 metre dolg presmec, a tistega seveda niso postavljali pokonci. »Tudi prihodnje leto bomo pripravili presenečenje,« pove zelo zadovoljen Jože Vogrin. V tistem času pride tudi sprevod iz Dolgih Njiv. Pred cerkvijo, božjim hramom, zaplešejo mažoretke, igra pihalna godba ... Iz skupine se »izločijo« člani društva presmec in se postavijo v vrsto pred stopnicami bližnje stavbe, na katerih stoji gospod župnik Tonček Fras. Tam je tudi cerkveni pevski zbor, okrepljen z novim članom Lojzetom Peterletom. Trije ljudski godci zaigrajo in folklorna skupina zapleše nekaj plesov. Potem župnik prebere evangelij o Jezusovem slovesnem prihodu v Jeruzalem, nato pa blagoslovi vse presmece, še posebej presmec velikan. Nato je v cerkvi daritev sv. maše. Vsi ljudje ne morejo noter, zato pa obred lahko spremljajo preko zunanjih zvočnikov. V Voličini je cvetna nedelja zares velik praznik! BESEDILO IN FOTO: Š. SOBOČAN 20 VELIKONOČNA PRILOGA 20. april 2000, MK Erzsebet Voros iz Dobrovnika je nekaj tednov pred veliko nočjo postavila na mizo šopek iz niza različnih remenk. Največ je njenih, nekaj pa tudi iz zamenjave s prijateljicami. - Foto: Š. S. Erzsebet Voros iz Dobrovnika Remenke in ducat drugega Ne le da jajca poslikava, ampak jih tudi zbira Erzsebetini zbirki je okrog 300 različnih pisanic, pisank, pirhov, remenk, rumenic ..., kakor na raznih koncih Slovenije pravimo tako ali drugače okrašenim velikonočnim jajcem. Voroseva gospa se je rodila na Madžarskem, poročila pa se je z Dobrovničanom. Vrsto let sta delala in živela v Švici, potem pa sta se vrnila v domači zelo lepo urejen dom. Erzsebet je honorarna sodelavka lendavskega madžarskega radia. Podobno kot druga leta, je tudi pred letošnjimi velikonočnimi prazniki postavila na kuhinjsko mizo veliko vazo, vanjo pa dala vejice in nanje obesila različne remenke. Večino jih je izdelala oziroma poslikala sama, nekaj pa jih je od kolegic. Ena ali dve pa sta beli izpihani jajci, na njiju pa ni nobenih nanesenih okraskov, ampak so ti izrezani v lupino jajca. Za to pa je potreben miniaturni diamantni brus(ek). Erzsebet je razkrila, da si ga bo priskrbela in se bo kdaj pozneje preizkusila še v tej tehniki izdelave pisanic. Pozna se, da je prišla z Madžarskega (in to je dobro!), kajti s seboj je prinesla nekaj motivov iz svojega rojstnega kraja. Na jajca nanaša z barvami za steklo različne like, značilne za kraj Koiocsai, na primer rože. Jajca pa tudi »oblači«, in sicer spodnjo in zgornjo konico v kvačkani srajčki, vmesni prostor pa ovija z različnimi barvnimi volnenimi nitmi. Tretja vrsta remenk je okrašena z okraski, ki jih sicer uporabljamo za niz na verižicah. Ti posamični okraski so prilepljeni v obliki cvetov ali česa drugega. Četrta vrta remenk je izdelana ob pomoči emajlne barve, vendar liki niso oblikovani snopičem, ampak jih je oblikovala barva sama, ko je prosto tekla po lupini jajca. Da, lupini, kajti vse remenke so iz izpihanih jajc. Pokazala nam je tudi jajca, izdelana iz lesa, ki jih je prav tako poslikala. Njihova dobra lastnost je, da se ne morejo razbiti. Njena zbirka remenk in drugih poslikav je resnično velika in prav bi bilo, ko bi jo ob priložnosti pokazala na razstavi še drugim ljudem. Erzsebet pa tudi slika razne podobe, ponavadi cvetje, na platno in steklene posode, na primer na steklenice; vešča pa je tudi slikanja na svilo. Š. SOBOČANI V Kako bodo praznovali pri Ščapovih v Črncih pri Apačah? Blagoslovljene jedi šele v nedeljo Ljudem bel, živalim pa črn kruh A pačanke: Amalija Novak, Dora Hamler in Cilka Cor ter Anica Ščak iz Črnec vsak petek očistijo in okrasijo bogoslužni prostor apaške župnijske cerkve Marijinega Vnebovzetja. Pred večjimi prazniki, kot so božič, veliki šmaren in velika noč, pa se jim pridružijo še drugi ljudje - praviloma ženske - ter temeljito očistijo in okrasijo celotno cerkev. Letos bo tako generalno urejanje tudi pred 17. junijem, ko bo v Apačah birma. Več o (pred)velikonočnih običajih smo se pogovarjali z Anico Ščap, ki je, kot je povedala sama, priučena cvetličarka in seveda velika ljubiteljica rož. Dejala je, da cerkve pred veliko nočjo ne okrasijo le s posameznimi rožami in ikebanami, ampak obesijo še pirhe. Te dajo tudi v košarico in jo postavijo na daritveno mizo. »V Apaški dolini pa tudi nosite jedi žegnat?« »Seveda. Žegnanje je na veliko soboto. Pri nas, v Črncih, bo žegnanje velikonočnih jedi že ob osmi uri (tudi za Mahovce), nato pa še pri kapelicah v drugih krajih naše žunije: v Žepovcih, Žibe-recih, Stogovcih, Podgorju, Plitvici, Nasovi, Lešanah, Segovcih ... Popoldne bo žegnanje v cerkvi v Apačah.« »Katere dobrote pa boste vi nesli blagoslovit?« »Vsak teden pečem kruh v domači krušni peči, česar sem se naučila od matere. Ta teden bom spekla pet kolačev belega in kolač črnega kruha. Kolač ali dva belega kruha bom podarila sorodnikom, kolač belega in črnega kruha pa bom odnesla v soboto kžegnu. Blagoslovljen bel kruh bomo jedli člani družine in naši gostje, blagoslovljen črn kolač kruha pa bomo v nedeljo razrezali in dali domačim živalim. Naj bodo tudi one deležne blagoslova,!« »Najbrž pa ne boste nesli žegnat le kruha?« »Seveda ne. V pleteno košaro oziroma jerbas bom dala tudi domačo kuhano šunko, domače klobase, hren in kuhana jajčka, pobarvana z različnimi barvnimi Anica Ščap iz Črnec pri Apačah na poti k žegnanju velikonočnih jedi. - Foto: Š. S. odtenki. Vse to bom prekrila s prtičkom z izvezenimi vzorci, nanj pa bom dala tudi šopek rož.« »Blagoslovljene jedi so boljše od neblagoslovljenih in marsikdo bi jih rad pokušil že potem, ko jih ženske prinesete od žegnanja. Ji boste tudi pri vas?« »Ne, ampak šele v nedeljo, ko bomo prišli od jutranje maše in ko bo vsa družina sedla za mizo k zajtrku. Ustrezno bomo ravnali z jajčnimi lupinami: ne bomo jih vrgli kar v koš, ampak jih bomo raztrosili okrog hiše in tako preprečili, da bi prišle k hiši -kače.« »Pa kosilo?« »Tudi to bo slovesno. Miza bo tudi tokrat pogrnjena z belim prtom, skuhala pa bom kokošjo juho z domačimi krpicami, spekla bom kokoš, dodala ustrezno prilogo in solato - regrat. Na mizi bodo tudi orehova potica, dobro vino, nazadnje pa še kavica. Ker pa pričakujem obisk sorodnikov, jim bom pred kosilom ponudila tudi žegnano meso.« »Otroci imajo radi jajca, še posebno žegnana, mamice pa jih (jajčka) rade skrijete?« »Z možem imava dva sina: 14-letni Danijel je osnovnošolec, 22-letni Dušan pa je študent prava. Tako kot v svojih rosnih letih, se tudi še zdaj rada gresta igrico iskanje žegnanih jajc, ki jih bom .skrila’, vendar ne na takem mestu, da jih sploh ne bi našla ali pa šele po dolgem iskanju, ampak jih bom dala na tako mesto, da jih bosta kar hitro odkrila. No, da, nekoliko pa se bo le treba potruditi.« - Tako pri Ščapovih v Črncih pri Apačah. Podobno je tudi drugod. Pa ne samo tam, kjer hodijo vsako nedeljo k maši, ampak tudi v družinah, katerih člani bolj poredko (ali pa sploh ne) stopijo v božji hram. Lepo je, ko se v slovenskih družinah vsaj za večje praznike snidemo za skupno mizo ob jedi in pogovoru, kajti druge dni so skupni obedi bolj redki, ko pa zdaj eden, zdaj drugi »nima časa iti jest«. Velikokrat je to samo izgovor za odtujenost, ki pa je greh. Š. SOBOČAN ■ Delavci Živinorejsko-veterinarskega zavoda Murska Sobota Kmetijsko svetovalne službe Selekcije v govedoreji in prašičereji Kemijskega laboratorija- S sodobno tehniko - s strojnim rezanjem hitro in kakovostno izoliramo zidove vaše hiše, kleti in gospodarskih poslopij pred vlago • Strokovno izoliramo terasaste strehe - z domačim in uvoženim izolacijskim materialom. • Naredimo zunanjo in notranjo toplotno izolacijo objektov. KAKOVOSTNE STORITVE, UGODNE CENE, 5-letna garancija. VSEM NAŠIM STRANKAM in bralcem Vestnika želimo vesele velikonočne praznike! Gradbene izolacije HACK 9223 Dobrovnik 244, tel., faks: 069 799 166, GSM: 041 636 489 želimo vsem občanom Prekmurja in Prlekije prijetne velikonočne praznike! fSIII , 20. april 2000 VELIKONOČNA PRILOGA FINANCIRANJE DO 7 LET D/kEMOBIL PTUJ Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 062 783 828 nnEwoo MOTOR (kotna^b 4.990,00 s talne keramične ploščice GALA (A klasa, 20 cm x 20 cm } 1.599,00 sit stenske keramične ploščice GALA (A klasa, 20cm x 30cm) 1.699,00 sit Zrkovska c. 87,2000 Maribor tel. 062 480 54 11, faks: 062 471 06 33 E-mail: info@keor.si,h ttp:// www.keor.si PE Beltinci, Bratonci 5, tel./faks: 069 411 473 PE Celje, Lava 7, tel./faks: 063 452 303 PE Ptuj,Vošnjakova 6, tel.: 062 778 240 kopalna kad od 15. aprila do 15. maja VELIKA spomladanska AKCIJA talne ploščice (GRESPORCELAN, 30 cm x 30 cm, A kak. razred ) TOP 32,33, 329,1.599,00 sit ■ keramične ploščice (A kak. razred, 20x20) 1.199,00 sit opalna kad ELBA 170x75) steklena kabina masažna kopplnp^d MALDIVES KEOR Mercator es^ija Hanžekovič Frana Kovačiča 8, 9241 Veržej, tel.: 87471,88260 Na kratko Juršinci V juršinski občini živi 2.450 ljudi. Gasilski društvi imajo dve: PGD Gabernik in PGD Grabšinski breg, v njiju pa je 105 gasilcev, od tega 85 operativnih. Na nedavnem občnem zboru Gasilske zveze Juršinci so ugotavljali, da namenja juršinska občina gasilstvu kar precej denarja. Tamkajšnji gasilci pa dobro sodelujejo tudi z gasilci iz drugih občin, na primer z gasilsko zvezo Sveti Jurij ob Ščavnici. (F. KI.) Čentiba Vasem v lendavski občini, ki uvajajo ulični sistem, se je pridružila tudi Čentiba. Imeli bodo 18 Želimo Vam lepe in prijazne praznike! ercator Mercator SVS, d.d. Ptuj ulic, ki se bodo imenovale: Lendavska cesta, Bukovje, Madžardiak, Zatak, Mali breg, Glavna ulica, Banov breg, Zoknjak, Kašnat breg, Čentibske gorice, Ulica sv. Uraba-na, Ogradi, Fodorjeva vrsta, Mala dolina, Notranja ulica, Globoka dolina in Latoš. (J. Ž.) Puconci V puconski občini bodo podeljevali pod ugodnimi pogoji posojila za vlaganja v razvoj malega gospodarstva in kmetijstva, subvencionirali pa bodo tudi obrestno mero. Za posojila so banke in hranilnica zagotovile 56 milijonov tolarjev, od tega polovico za drobno gospodar stvo, polovico pa za kmetijstvo. Občina pa je za subvencioniranje obresti namenila osem milijonov tolarjev. Za denar (največ pet milijonov tolarjev) se lahko potegujejo samostojni podjetniki, gospodarske' družbe in (največ za 2,5 milijona tolarjev) kmetje. (G. G.) Kuštanovci V Kuštanovcih imajo kar nekaj načrtov za komunalno infrastrukturo. Letos naj bi asfaltirali kakih tisoč metrov vaških cest, poljske in gozdne poti pa bodo skušali vsaj dobro zavoziti z gramozom in uredili bodo odvodnjavanje. Če bodo imeli dovolj denarja, bodo napeljali ulično razsvetljavo. (G. G.) Vsem kupcem, poslovnim partnerjem in drugim želimo blagoslovljene in vesele velikonočne praznike! Učiti se je treba znati Živimo v informacijskem času. Veliko informacij moramo predelati, nekatere uporabiti, za vse pa vedeti, kje jih najdemo. Znati se učiti, je danes zelo pomembno. Žal mnogim v šoli ne uspe pridobiti .te veščine. Najprej moramo razumeti delovanje svojih možganov. Naši možgani delujejo na osnovi elektrolitov, zato moramo v času učenja piti dovolj vode in pojesti dovolj preprostih ogljikovih hidratov (sadja). Dobra prekrvavljenost možganov in polno kisika možganom omogočata budnost in dobro delo - učenje, pomnjenje. Težka hrana z veliko beljakovin in maščob pa terja dolgo in zahtevno prebavo, zaradi česar po takšnem obroku telo posveti vso pozornost prebavljanju in ne možganskemu delu, zato smo po obroku z beljakovinsko obilno in mastno hrano utrujeni in zaspani. Možgani podatke iz okolice sprejemajo prek treh kanalov: slušnega, vidnega in čutnega. Za tistega, ki si na primer glasbo dobro zapomni oziroma jo sliši v ušesih in jo na glas le ponavlja, v nevrolingvistiki pravimo, da je slušni tip človeka. Drugi - vidni tipi za pomnjenje podatkov uporabljajo slike. Kinestetiki pa so tisti, ki ne verjamejo svojim očem: vse morajo prijeti v roke. Poznavanje različnih načinov pomnjenja je pomembno, ko komu razlagamo snov, saj sicer »sprejemnik« ne razume sporočila »oddajnika«. V šolah je vse različne načine pomnjenja težko upoštevati. Lahko pa jih upoštevamo doma, ko se učimo. »Slušni tipi« se morajo učiti na s POSLOVALNICAMI V PRLEKIJI, PREKMURJU IN ŠTAJERSKEM glas. V šoli veliko raje poslušajo, kot zapisujejo. »Očesni ljudje« si morajo vse narisati, pobarvati, označiti, videti najprej na papirju. »Ljudje čustev in gibanja« potrebujejo za svoje pomnjenje poskuse: če se le da, predmet primejo v roke, ga okušajo, si zapisujejo, rišejo in ob tem si zapomnijo svoje občutke. Za vsakega od teh tipov obstajajo učinkovite metode za boljše pomnjenje. Res da nihče od nas ne sodi strogo le v eno od naštetih kategorij. V nas so prisotni vsi kanali zaznavanja, le da je eden bolj zastopan. Zato je pri učenju najbolje uporabiti kar vse tri načine pomnjenja: na glas si razlagamo snov, razlagane pojme narišemo, zapišemo in si vse skupaj uporabno predstavljamo. Tako kot mišice imajo tudi možgani svojo kondicijo. Povečamo si jo s treningom - učenjem in z zadostno količino kisika v krvi, ki nam ga zagotavlja gibanje. Za srednješolce traja pravi čas učenja od trideset do petdeset minut, ki naj mu sledita pet do deset minut odmora in nato spet trideset do petdeset minut dela. Sklop ponovimo tolikokrat, kot je potrebno. Pri takšnem tempu lahko zdržimo tudi ves dan, česar ne bi zmogli, če bi delali po dve ali več ur skupaj. Tudi učinkovitost je mnogo večja v prvem kot drugem primeru. Učenju sledi zelo pomembna faza ponavljanja. Prvič predelano snov ponovimo takoj, ko po odmoru znova sedemo h knjigi ali zvezku. Drugič po treh do štirih predelanih snoveh. Tretjič po koncu učenja za tisti dan, tik pred spanjem. Naslednji dan zjutraj si je priporočljivo vzeti nekaj minut za ponavljanje celotne predelane snovi, ravno tako zvečer. Enako naredimo čez tri dni in čez en teden. Podatki so tako uporabni, v osnovi celo za vedno spravljeni in utrjeni v našem spominu. Zelo pomembno pri vsem tem je, da verjamemo vase. Verjeti je treba v svoje sposobnosti, jih razvijati, si zastaviti visoke, toda realne cilje in se truditi. Vse, kar smo si zamislili, si moramo prizadevati doseči, saj samo želeti si ni dovolj. Bistvena je pozitivna naravnanost do določene naloge, do učiteljev in predvsem do sebe. Pri vsem tem si pomagamo z vizualizacijo, zapisovanjem ciljev, s skrbnim načrtovanjem in seveda z ukrepanjem, to je aktivnim delom. Učimo se od prvega trenutka, ko smo prišli na svet. Kot malemu otroku nam je bilo učenje zabavno in zanimivo. Tako bi moralo tudi ostati. Se pa zgodi, da je pred nami snov, ki nas prav nič ne zanima. V takem primeru si jo naredimo zanimivo, zabavno, veselo. Tako predstavljeno bodo naši možgani hitreje, lažje in intenzivneje sprejemali. Učenje nam ne bo mučno, znanje pa bo hitreje dosegljivo. To pa velja za prav vse predmete, teme ali izpite. Da naučeno še kdaj najdemo, si pomagamo s smiselnim zlaganjem znanja v spomin. Pri tem nam razporejanje v »mape« in te v »snopiče«.kot pri računalniku, omogoča shranjevati in obdržati v glavi neverjetne količine podatkov. VESNA JERALA ZVERI 22 VELIKONOČNA PRILOGA 20. april 2000, » red veliko nočjo, ki bo 23. aprila, so duhovniki lendavske in soboške dekanije izdali novo, tokrat že 28. številko glasila Poti k Bogu. Obsega 36 strani, uredniški odbor pa sestavljajo: Ivan Camplin, Jože Hozjan, Lojze Kozar, Franc Tement in Stanislav Zver. Tokrat je vsebina "delavska«, saj pisci razmišljajo o delavcih in njihovih težavah. N$ začetku je članek Štefana Kocipra Ali ima slovenska Cerkev (sinoda) sodoben odgovor na delavsko vprašanja, v podnaslovu pa pove, da so papeži, vsak v svojem času, odgovarjali na stiske delavcev s socialnim naukom Cerkve. Kaj pa slovenska Cerkev? Ima pripravljen kak odgovor za delavce v današnjem surovem tržnem gospodarstvu in novem liberaliz- Kaj prinašajo Poti k Bogu? Cerkev se obrača k delavstvu Možnost za zaposlovanje tudi v »cerkvenih« dejavnostih mu? Pisec meni, da bi se morala Cerkev »pogosteje kritično odzivati na nezadržno povečanje socialnih razlik med tistimi, ki so si v senci tako imenovane tranzicije nakopičili noč in kapital, in tistimi, ki postajajo v tej mladi slovenski demokraciji (kljub pridnosti in poštenosti) čedalje bolj brezpravni in nezaščiteni.« V ilustracijo navaja, da je 14 odstotkov gospodinjstev pod pragom revščine ... »Ob številnih stiskah brezposelnih in zaposlenih pa je bolj ohrabrujoče dejstvo, da (izhajajoč iz socialnega nauka Cerkve) njeni različni deli (škofije, župnije, redovne skupnosti...) sami odpirajo zelo kakovostna delovna mesta, ki posebej kristjanom omogočajo dejavno uresničevanje svojega krščanskega prepričanja. Katoliškim gimnazijam, vrtcem in domovom za ostarele se pridružujejo različne oblike skrbi za mlade (projektno delo, mladinski centri ...), za razne skupine v stiski in s socialnimi potrebami (zasvojeni, ostareli, medgeneracijske skupine ...).« Avtor meni, da je še veliko neizkoriščenih možnostih, »država na nam še vedno dolguje prijaznejšo evropsko zakonodajo.« Franc Temet pa predstavlja Janeza Evangelista Kreka (1865-1917), ki je že v mladosti razvil čut za socialno pravičnost. Zahteval je aktivno sodelovanje Cerkve pri reševanju socialno-delavskega vprašanja in kot pogoj za njegovo uresničitev je postavljal družbeno pogodbo med delavcem in podjetnikom. Odločilno gospodarsko in družbenopolitično vlogo je pripisoval zadružništvu, ki naj bi preraslo kapitalizem... Ivan Horvat je na kratko predstavil znane probleme delavcev sedanjega časa. Zanimivo je tudi prebrati »ženske« odgovore na vprašanja: Zakaj hodim v službo? Kaj mi pomeni vera pri mojem poklicnem delu? Kaj me moti pri mojem poklicnem delu? Zakaj sem brezposeln? Kako doživljam svojo brezposelnost? Nove Poti k Bogu so močno »zemeljsko« angažirane, to pa seveda ne pomeni, da bi manjkalo pisanja, namenjenega predveliko-nočnemu času. Prinašajo pa tudi datume birm: v Turnišču 30. aprila, v Lendavi 1. maja, v Bogojini 7. maja, v Dokležovju 14. maja, v Murski Soboti 21. maja, v Beltincih in na Tišini 4. junija, pri Gradu pa 18. junija. Š. S. ■ ajsarjevi pri Gradu imajo gostilno in na tabli je napisano ime: Herman Raj-sar; toda ta 58-letnik ne le da streže, resda praviloma le dopoldne, ampak tudi barva in praska remenke, kar je za gostilničarja morda nenavaden konjiček. »S tem se je ukvarjal že moj oče Alojz. Bil sem še kratkohlačnik, ko sem ga opazoval. Nekaj sem si tudi zapomnil, na primer barve, s katerimi je barval jajca. Barve je kupoval v Avstriji. Oče je na jajcih, pobarvanih z modro lesno barvo holzbeise, z nožkom izpraskal cikcake in rože. Tudi sam včasih naredim tako remen-ko, v zadnjih štirih letih, odkar se ukvarjam s tem konjičkom v večjem obsegu, pa praskam tudi svoje motive: planike, vrtnice, narcise, tulipane, zvončke ... Očitno sem likovno nadarjen, saj lahko narišem, izpraskam ali naslikam karkoli. Tudi graški grad, cerkev in podobe žensk.« Izdelovalec nam je razkril, da je po Rajsarjevih remenkah, ki postajajo neuradna blagovna znamka, veliko povpraševanje. Prav ob našem obisku je čakal na napovedan obisk turistov iz lendavske Lipe. Podobno .kot ob prejšnjih štirih, ko so se vsakokrat pripeljali s turističnim avtobusom, je tudi zdaj na tihem računal, da si remenk ne bodo le ogledovali, ampak jih bodo tudi kupili. Lepe in poceni so: 150 tolarjev. Obiskovalci bodo tudi kaj Gostilničar dela remenke Tudi do dva tisoč bi jih lahko prodal Herman Rajsar od Grada nadaljuje družinsko tradicijo izdelave remenk, ki imajo neuradno blagovno znamko Rajsarjeve remenke. Pismo iz daljne Avstralije Piknik za vrtec Laura Slovenski klub na Zlati obali Zanimivost iz Odranec Nočni križev pot v naravi Zametek pasijonskih iger? a “čistini” zunaj vasi, ob potoku Črncu, so člani odranskega župnijskega pastoralnega sveta postavili 14 lesenih križev, s katerimi so ponazorili prav toliko postaj Jezusovega križevega pota. , Tam je bila potem (od križa do križa, ki so bili drug od drugega oddaljeni nekaj deset metrov) nočna verska slovesnost, ki se je udeležilo 800 ljudi in skoraj vsi so imeli prižgane bakle. Vsebino posamezne postaje so doživeto opisale srednješolke, v obredu pa je sodeloval domači župnik g. Lojze Kozar mlajši. Križevo pot sta spremljali seveda tudi pesem domačega cerkvenega pevskega zbora in molitev vernikov. Obred je trajal eno uro, ozvočenje pa je omogočila odranska občina. Za predvelikonočni čas so značilne pasijonske igre. V Pomurju jih že dolgo hi bilo. V Odrancih so se odločili za drugačni križev pot. Morda pa je to zametek pravih pasijonskih iger - uprizoritev z amaterskimi igralci? J.Ž.i a Zlati obali v Queens-landu v Avstraliji imamo slovenski klub Lipa. Vanj pa ne prihajamo le slovenski izseljenci, ampak tudi izseljenci drugih narodnosti pa tudi Avstralci. Tam se zbiramo, poklepetamo, obujamo spomine na prvo domovino, igramo bocce.. Posebej lepo je bilo 26. marca, ko smo pripravili piknik, katerega izkupiček (2.000 avstralskih dolarjev) bomo namenili za vrtec Laura v Murski Soboti. Družine Gjerek, Lovrec, Vohar, Klemen in gospa Elizabeth Petek smo še darovali ..“1 avtomobilski tovarni Audi v Ingolstadt so obesili pred ve-I liko nočjo kar 6.000 pirhov. Med njimi je tudi 350 izpiha-I nih remenk, ki so darilo soboškega upokojenskega društva. S tem so izpolnili obljubo, dano ob lanskem obisku v In-golstadtu. Remenke je poslikala Lizika Gumilar, ki je bila svojčas zaposlena kot prodajalka v Potrošnikovi blagovnici, zdaj pa je mlada upokojenka. Za poslikavo z akrilnimi barvami je porabila dva meseca časa. - Kaj pa izpihovanje vsebine jajc iz lupine? Pri tem so pomagali Lizikini sosedje in sorodniki: Kalman Šiftar, Jože Šiftar, Anica Šiftar, Marjan Ščernjavič in Nada Ščernjavič. Delo so opravili v dveh urah. Jajca je dal upokojencem neki izdelovalec testenin, vendar so mu izpihano vsebino vrnili. - Remenke soboških upokojencev je odpeljal v Ingolstadt g. Schneevveis - Nemec, poročen z Mur-skosobočanko. Iz Ingolstadta so že prejeli zahvalo za nenavadno darilo oziroma prispevek k obogatenju predvelikonočnega razpoloženja. - Š. S. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. popili, kar je dobro tudi za gostilno. »Ko bi bilo tudi danes toliko gostov, kot smo jih imeli nekoč, ko smo imeli veselice, se morda ne bi ukvarjal z izdelavo remenk. Zdaj pa sem v to nekako .prisiljen’. Pa ne toliko zaradi denarja, četudi bi jih lahko prodal pred veliko nočjo do dva tisoč, ampak predvsem zato, da se zaposlim v popoldanskem času, ko delata v gostišču hčerka in zet. Tedaj se umaknem v svoj prostor, v svoj svet, in se predam svojemu konjičku. Paše kak tolar zaslužim.« Herman nam je razkril, da ima pri svojem delu vso podporo žene Cecilije, hčerke Lidije in zeta Roberta. Pa ne le, da ga podpirajo moralno, ampak mu včasih tudi kaj pomagajo, vsekakor žena, ki barva jajca. Za remenke uporablja kokošja, račja in gosja jajca, poslikal pa je tudi že štiri velika nojeva jajca. BESEDILO IN FOTO: Š. SOBOČAN ■ vso pijačo in hrano. Tudi prekmursko gibanico in reteše smo spekli. Naša slovenska umetnica Metka Skrabarje darovala sliko, ki smo jo potem prodali na dražbi najugodnejšemu ponudniku. Tudi dosti drugih je darovalo razna darila, saj smo imeli tudi srečelov. Naši dobri ljudje so podprli akcijo tudi z denarjem. Lepo pa smo se imeli tudi zaradi glasbe našega muzikanta Jurgena. Tudi Belly Dancer (plesalka trebušnih plesov) nas je obiskala, pri čemer so uživali zlasti naši moški. Daleč smo od naše domovine, toda tudi tu, v Avstraliji, skušamo ohraniti običaje. Z veseljem tudi prebiramo Vestnik, na katerega sem naročena. Ko ga preberem, ga dam v branje še drugim. Vsem lepe pozdrave iz Avstralije. PAVLA IN JOŽE VOHAR ■ To pa smo me, skupina izseljenk, ki smo organizirale piknik, katerega izkupiček bomo poslale za vrtec Laura. VESTNIK , 20. april 2000 VELIKONOČNA PRILOGA 23 Vesele velikonočne Občina Tišina župan Alojz Flegar Občina Beltinci praznike vam želijo Občina Gornji Petrovci Občina Grad Občina Črenšovci Občina Kobilje Občina Odranci Občina Cankova Obema Turnišče župan Franc Šlihthuber župan Viktor Voršič župan Jožef Kavaš župan Jožef Kocet župan Pavel Nemet župan Ivan Markoja župan Anton Tornar župan Daniel Kalamar Obema Dobrovnik Občina Kuzma Občina Moravske T. Občina Velika Polana župan Štefan Prša župan Jožef Škalič Občina Šalovci župan Aleksander Abraham s člani občinskega sveta Občina Rogašovci . Vsem občankam in občanom iskrene čestitke ob 1. občinskem prazniku župan Janko Halb j Občina Puconci župan Ludvik Novak Občina Lendava župan Jožef Kocon župan Marjan Kardinar župan Franc Cipot Občina Radenci KELLEMES HUSVETIUNNEPEKET KIVANUNK župan Herbert Šefer MULARIJA 20, april 2000, VESTNIK Varna povezava Davčna stopnja rganizacija BSA (Business Software Aliance) je zaradi »protislovnega in nerazumljivega« besedila v slovenskem pravilniku o izvajanju DDV, ki zadeva obdavčevanje programske opreme, sprožila ustavni spor. Menijo namreč, da se mora računalniška programska oprema po 8. točki 25. člena zakona o DDV obravnavati kot avtorsko delo, ki naj bi bilo obdavčeno po 8-odstotni in ne po 19-odstotni davčni stopnji. Dodajmo še, da pa 43. člen pravilnika o izvajanju DDV in tolmačenje ministrstva za finance določata plačevanje 19-odstotnega davka za računalniške programe, zato BSA slovenskemu ustavnemu sodišču predlaga razveljavitev spornega člena. http:// 17slon.com/ telefon/ Spletne strani, posvečene spreminjanju telefonskih številk v Sloveniji. Na njih so podatki o projektu preštevilčevanja, povezave na zanimive članke pa tudi stvari, ki jih Telekom ne more ali noče objaviti -seznam pravil za pretvorbo številk in program za množično pretvarjanje številk. http://www turistika net/strk DJP ŠTRK Murska Sobota organizira v času od 28. do 30. aprila 2000 prvo tekmo državnega prvenstva v letenju z motornimi jadralnimi pa !. BRŽAVNO PRVENSTVO V LETENJU 2 MOTORNIM! JADRALNIMI RABAM PROGRAM PRIREDITVE OISCSPMNE dali na vzletišču pod Ledavskim jezerom v Krašcih na Goričkem v Prekmurju. http://home. amis.net/ medvedek/ flash/slo/ srmaki/ Strani so posvečene nekdaj popularni funk-rock skupini iz Murske Sobote. Vse informacije o skupini, njenih članih, koncertih, glasbi, ki je v letih 1986-1996 orala ledino na rockovski sceni v Prekmurju, sedaj tudi na internetu. Poslušajte skladbe s predvajalnikom Real Player ter glasujte za tiste, ki so vam všeč. http://forum. si2000.net Napadi in nestrpnosti v Ljubljani, kje rastejo Miša Molk in lifting, SKD + SLS Slovenska ljudska stranka in padec vlade, hokej na ledu, kriza slovenskih bendov, stilsko izzivanje. «3 •A«-. Čakamo še na Vaše mnenje. http://www2. arnes.si/ čmsvms/ index.htm VRTEC Murska Sobota je eden med štiriindvajsetimi izbranimi vrtci, ki se je v šolskem letu 1999/ 2000 S 01. 10. 1999 prvič vključil v postopno uvajanje Kurikula za vrtce. V Vrtcu Murska Sobota te dni potekajo pestre dejavnosti v okviru tradicionalnega praznika Velika noč. VESTNIK NA INTERNETU: WWW.P-iNF.SI Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Za otroke veržejskega vrtca se je zgodilo pred kratkim nekaj zelo zanimivega. Obiskala jih je modna kreatorka Sonja Šterman (tudi njena hčerka obiskuje vrtec) in skupaj z njimi krojila ter šivala peresnice, otroci pa so si sami prisili gumbe. d^iu-etj-e V toplem, a še zimskem popoldnevu se tako kot jaz tudi sosedov pes ni mogel naveličati sončnih žarkov, ki so že kukali izza oblakov. Pogled skozi okno na sosedov travnik mi je ponujal pravi užitek. Vse skupaj se mi je zdelo zanimivo, smešno in živahno. S temi tremi besedami bi lahko opisala tudi četrtkovo opereto. Že sam vhod v gledališče je nekaj posebnega. Malce starinski, a hkrati lep videz so polepšala še ogledala na vseh straneh; občudovala sem tudi luči, ki so milo svetile. Začetek predstave so oznanile ugašajoče luči. Dvorana je bila polna pričakovanj. Ob zvokih glasbe simfoničnega orkestra in petju pevcev je bilo kar prijetno. Včasih pa sem mislila, zakaj pevci »cvilijo«. Predstava nam je omogočila obilico dobre volje in smeha. Najbolj všeč sta mi bila ples in humor igralcev, občudovala pa sem tudi odrsko sceno. Moram priznati, da nisem bila preveč navdušena, ko so nam povedali, da gremo na ogled operete Netopir. Nazadnje pa se je vse skupaj končalo kot lepo doživetje. Zato sem sklenila, da se odslej ne bom več pritoževala nad prihajajočimi stvarmi v življenju, saj nikoli ne veš, kaj te čaka. MATEJA ŠKRGET, 7. B, OŠ KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Bilo je med počitnicami. Prav rad sem bil pri babici in dedku. Zjutraj sem vstal, pogledal na uro, ki je kazala pol devetih, in skozi okno zagledal babico, ki jo je oblil znoj po čelu, in to od veselja nad kozami, ki jih je spravljala na pašo. Vstal sem, se oblekel in odšel v kuhinjo, kjer me je na mizi čakal dober zajtrk. Zagledal sem babico in dedka, ki sta kar žarela v lica. »O, zaspanci so vstali!« je rekla babi. Nato smo vsi sedli k mizi. Ko smo pozajtrkovali, smo odšli v hlev s kunci, ki so že nestrpno poskakovali v svojih kletkah. Babica jih je nahranila, jaz pa sem odšel na kratek sprehod. Zazrl sem se v dolino, ki je bila še vsa pokrita z meglo. Iz megle je gledal le del zvonika, cele cerkve pa ni bilo mogoče videti. Kot okame-nel sem stal in pri srcu me je zbadala bolečina, ki je ne občutiš vsak dan. Še nekaj časa sem zrl v dolino in pred svojimi očmi sem videl svet, ki je se mi je zdel za nekaj let mlajši. Videl sem konje, ki so vozili po cesti, kmete, ki so orali z živino, in avtomobile, ki niso bili podobni sedanjim. »No, kaj pa je s tabo?« je vprašala babi. »Ah, nič, le v dolino gledam,« sem dejal. Ko sem babici pripovedoval, kaj vse se mi je zdelo, da sem videl, je rekla: »Oh, kje so tisti časi! In kje je že to ...?« ZORAN FRANC, 6. RAZ., OŠ STOGOVCI a tltočUtjtll Vlake poznamo že mnogo let. Čez približno pol leta bo mimo nas drvelo veliko vlakov, dnevno okrog osemdeset. Drveli bodo z veliko hitrostjo. Hoteli smo preprečiti, da se to ne bi pripetilo prav nam. Vsi ti ljudje, ki živijo poleg še nedokončane železniške proge, bodo morali vsak dan prenašati zelo velik hrup in onesnažen zrak, zato vas lepo prosim, da bi nam tudi pomagali preprečiti vse to! Naj bi ostalo vse kot prej. Najnovejši vlaki bodo še bolj drveli in nas ogrožali. MATEJA ČEPE, 4. D OŠIII M. SOBOTA oili nau-dnieni V šoli smo se pripravljali na prihod skrivnostnega gosta. Prišel je Janez Ferenc iz Veržeja, ki je napisal Verženske zgodbe. Vsi smo bili brez besed, tako smo bili navdušeni. To je bilo najlepše doživetje, kajti videti pisca od blizu, ni vsakdanja priložnost. Povedal nam je tudi žalostno zgodbo o smrti matere in svojega vzornika Manka Golarja, ki mu jo naročil, naj piše o Veržejcih. Tudi jaz se po njegovem vzoru pripravljam, da bi napisal pastirske zgodbe, čeprav nisem ne pisec in ne pisatelj. Dve pomladni in eno ljubezensko zgodbo ter tri pravljice sem že napisal. SAMO FIJAVŽ, 3. RAZ. OŠ STROČJA VAS THuca in Mama je šla v trgovino. Katja je ostala doma. Papagaju je dala hrano in odšla v kopalnico. Tedaj pa je muca skočila na stol in hotela ujeti papagaja. S stola je skočila na mizo in prevrnila lonček z vodo. Katja ni vedela, kaj se dogaja v kuhinji. Ko je prišla mama domov, je obstala in se začudila. Zagledala je polita tla, mokro mizo in mokro risbico. Ko je prišla Katja iz kopalnice, jo je nahrulila, kaj je naredila. Katja pa ji je razložila, da je bila za vse kriva muca. Mama ji je končno verjela. Skupaj sta pospravili in spet naredili red. Muca je bila zelo jezna, ker ni ulovila papagaja, on pa je bil vesel. Od takrat papagaj ni smel več iz kletke, muce pa niso spustili z dvorišča v hišo. NEJC ŠIREC, 1.B OŠ RADENCI V šoli smo se pogovarjali o jajčkih. Nato smo se dogovorili, da bomo pekli palačinke. Potrebovali smo moko, mleko, marmelado in olje. Hoteli smo peči v naši učilnici, pa nam je pregorel kuhalnik, zato smo šli v gospodinjsko učilnico. Tam smo končno delali palačinke. Učiteljica jih je pekla, mi pa smo jih mazali z marmelado in čokolado in se seveda z njimi tudi sladkali. SILVO PUGELJ, 2. A, OŠ BAKOVCI Sinička Jablane so se razcvetele, v njih siničke frfotajo. V cvete sedajo čebele in z medico se sladkajo. TJAŠA FRUMEN, 2. A OŠ PUCONCI ‘Velikonočni fiitki Velike noči vsi se veselimo, ker pirhe dobimo. Jemo, pijemo, kolikor se da, velika noč je lepa vsa. MARTINA VOHAR, 6. A OŠ BAKOVCI %an,a PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 - Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.O5 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila-13.00 1, oseba ednine-14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Pravljica - 20^0 Oddaja tedna - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24:00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi: 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Krpanke -21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 čbvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti-19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila-10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Glasba našega srca -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih-14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč Nedelja, 23. 4. 2000 TV SLOVENIJA! 8.00 Franček, risana nanizanka 8.25 Krtek, risana nanizanka 8.50 Babar, risana nanizanka 9.15 Dobri duh Iz Avstralije, nadaljevanka 9.55 Velikonočna maša, prenos s Prihove 11.00 Svet morij, angleška serija 11.30 Obzorja duha 11.55 Papeževa velikonočna poslanica 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Turistična oddaja 13.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14.10 TV Poper 14.40 Orion 16.05 Prvi in drugi 15.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe - Donava • Jadran 18.15 Naravni parki: Šmarna gora 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Pomladni super 3x3 21.40 Družinske vezi 22.30 Poročila, šport, vreme 22.50 Tišina, predstava, plesni film POP TV POP IV ROP TV POP IV POP TV POP 8.00 Družina Zakaj, risanka - 8.30 X-Men - 9.00 Hroščeborgi, nanizanka - 9.30 Pri Ad-damsovih, nanizanka - 10.00 Knjižni molj Wishbone, nanizanka - 10.30 Pop'n’roll -11.30 Herkul, nanizanka - 12.30 Xena, nanizanka - 13.40 Formula 1: Silverstone, prenos dirke za VN Velike Britanije - 16.00 Mala Daniela, nadaljevanka - 17.00 Dvojčici, nanizanka - 17.30 Modna popotovanja - 18.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur -20.00 Jumanji, ameriški film - 21.55 Športna scena - 22.55 Udarec in gol, ameriški film - 0.45 24 ur TV SLOVENIJA 2 9.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 9.20 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 10.10—Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.35 Zvezde Hollywooda: James Cagney 11 .00 Parada plesa 11.30 Policija na naši strani 12 .00 Festival sodobne ljudske glasbe 13 .00 Šport 15.00 'Biblija: Ester, koprodukcijski film 16.30 Evrogol 17.30 Košarka NBA 19.00 Gimnastika: Šalamunov memorial 19.30 Videospotnice 20.05 Gustav Mahler, dokumentarna nadalj. 20.55 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka 21.20 Trend, oddaja o modi in pop kulturi 21.50 Šport v nedeljo KANAL A KANAL A KANAL A KANAL A KANAL 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Tomov show, nanizanka - 11.00 Srečna družina, nanizanka -11.30 Zmenkarije - 12.00 Brigitte in prijatelji, pogovorna oddaja - 13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Palčica, risani film - 15.50 Klik! - Vitezi za volanom - Miza za pet - 18.20 Robin Hood, risani film - 20.00 Willy 3: Reševanje, ameriški film - 21.50 Stilski izziv: Pop zvezdnika - 22.10 Dvojna prevara, ameriški film IDEA TV - TV GAJBAIDEA TV * TV GAJBAIDEA 10.00 Živa, regionalni program - Posnetek proslave ob 10-letnici Saubermacher Komunale Murska Sobota - Dokumentarni film ob jubileju Saubermacher Komunale Murska Sobota - Iz našega studia: Dragocenosti Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota 11.50 Anketa 12.00 Pred dnevom odprtih vrat Liva v Svetem Juriju -12.20 Tedenski komentar -12.30 Pregled dogodkov tedna -13.30 Videostrani -- 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Mladi zepeljivki, ameriški film - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Vse v družini, nanizanka - 19.30 Samski stan, nanizanka - 20.00 Privid zločina, na-daljevanka - 21.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 22.00 Kitajska četrt, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.00 - Na domači grudi - vrt in okrasne rastline, kmetijska oddaja, 12.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 12.30 ■ Videostrani, 17.40 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 18.30 - Gnes - informativna oddaja (ponovitev sobotne oddaje), 19,00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja - ponovitev, 21.00 - Viva luristica, turistična oddaja, 21.50 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 W HRVAŠKA 1 TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Risanke - 10.30 Grimmove pravljice - 11.00 Zemlja in morje -12.00 Dnevnik - 12.25 Kuharski dvoboj - 13.05 Družinsko kosilo - 14.10 Poročila -14.15 Film po izboru gosta - 16.15 Briljantina, oddaja za mlade - 17.05 Poročila -17.15 Robinson Crusoe, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.10 Naši in vasi, humoristična serija - 21.05 Tretja sreča - 22.35 Zvezdni prah - 23.10 Dnevnik - 23.35 Nanizanka - 0.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 TV HRVAŠKA 2 'IV' HRVAŠKA 2 8.00 Zdravnik v hiši - 9.00 Praznično jutro -10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Ne deljska maša - 12.00 Praznično jutro -12.30 Film -14.00 Mir in dobrota -14.30 Rojeni zmagovalci -14.55 Amerika: Življenje narave, serija -15.20 Poljudnoznanstveni film -16.15 Veliki Azerac, nad. -17.00 Oddaja klasične glasbe - 18.05 Zlati goffg, glasbena oddaja -19.00 Svet zabave -19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.10 Nedeljska premiera TV HRVAŠKA 3 TV HRVAŠKA 3 TV HRVAŠKA 3 10.15 Beverly Hills - 11.00 Melrose Plače - 11.45 Peta brzina- 12.15 Hrvaška nogometna liga - 13.30 Šport v nedeljo - 14.00 Formula 1, prenos dirke za VN Velike Britanije iz Silverstona -... Rokomet (ž.): Osijek - Rapid, prenos tekme pokala mest - 19.30 Glasbeni program - 20.00 Nenadoma Susan - 20.25 Športni program - 22.20 Šport danes - 22.35 Top DJ Mag - 23.35 Oprah šov - 0.20 Pregled programa za ponedeljek TV MADŽARSKA 1 TV MADŽARSKA 1 TV MADŽAR 6.00 Vaška TV - 6.30 Ažurno - 7.20 Biblija - 7.30 Glavni trg - 9.00 Nedeljski otok -10.00 Velikonočno reformatorsko bogoslužje, prenos - 11.00 Rk. bogoslužje, prenos iz katedrale sv. Štefana - 12.00 Rim: Urbi et Orbi, prenos -12.35 Madžarska prihodnost - 13.05 Minute za srečo - 13.30 Domoznanstvo - 13.50 Formula 1, VN Anglije, prenos - 16.05 Za evangeličane - 16.35 Čarobna šestica - 17.05 Garfieldovih devet življenj, risanka - 17.55 Telešport, gol... - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 Takoj!, M. Vamos - 21.00 Šov - program izleta 1976 - 22.00 Id-casino, igra za ljubitelje rulete in logike - 23.00 Evropski kino: Daleč od ponorele množice, angleški film TV MADŽARSKA 2 KA 2 TV MADŽAR 6.00 Za manjšine - 7.40 Za reformatorje - 8:05 Misli ob velikem tednu - 8.20 Srečanje z Jezusom - 8.30 Katoliška kronika - 8.55 Liturgija ob velikem tednu - 9.20 Križpot - 9.50 Narodopisje - 10.15 Zelena pika - 10.00 Madžarska hiša - 11.20 Glasbena veriga - 11.30 Otroški šport - 12.00 Rim: Urbi etOrbi v 12.40 Ekovizija V 13.05 Mali modrijan - 13.30 Filmski muzej: General, ameriški film, čb - 15.10 Sporočilo svetih krajev - 15.30 Mreža, dokum. reportaža - 16.00 Telešport - 17.40 Bruhala, kabaret - 18.30 Najstniški žur - 19.00 Čarobna šestica - 19.30 Desire, francoski tv-film - 21.00 Teden, vmes Dnevnik - 22.00 Telešport - Nočni program: 23.35 Glavni trg - 1.10 Vabljivo - 1.35 Telešport: ž. rokomet, nogomet - gol..., tenis, poročila, športna stava TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.15 Formula 1, prenos ogrevanja - 10.10 V 80 dnevih okoli sveta, drugi del pustolovskega filma - 11.35 Gospod Bean - 12.00 Šport -12.30 Nogomet: Liga prvakov, magazin - 13.00 Formula 1, prenos dirke za VN Velike Britanije iz Silverstona - 16.15 Nogomet, prenos - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki -20.15 Trkanje na nebeška vrata, akcijski film - 21.40 Con Air, akcijski film - 23.25 Temni angel, znanstvenofantastični film TV AVSTRIJA 2 TV AVSTRIJA 2 TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Teden kulture - 9.35 Križem kražem -10.30 Katoliška velikonočna maša, prenos iz Rima - 12.00 Velikonočni nagovor papeža, prenos iz Rima - 12.30 Orientacija - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, moja domovina - 13.55 Dokler sijejo zvezde, film - 15.15 Nemški prvak, film -17.05 Klub seniorjev - 18.00 Milijonsko kolo t 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 19.64 Praznični večer - 20.16 Čas spoznanja, romanca - 21.45 Poročila - 21.55 Smrtonosni diamanti, TV-film v dveh delih r:________i Ponedeljek, 24.4. 2000 TV SLOVENIJA! 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh In živalih 9.10 Potujoči škrat, poučno-razvedrilna oddaja 9.35 Dogodivščine iz živalskega vrta 10.20 Risanka 10.40 Resnična resničnost 11.15 Dosežki 11.35 Na vrtu 12 .00 Čilska pustolovščina, nemška serija 12.30 Prvi in drugi 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje In zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Podoba podobe 16.00 Dober dan, Koroška 18.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček: Lupina 17.00 Pisana delavnica: Barvanje stekla 17.05 Dobri duh Iz Avstralije, nadaljevanka 17.45 Dober večer 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.06 Klinika pod palmami, nanizanka 21.00 Jakobova romarska pot, dok. film 22.00 Poročila, šport, vreme 22.20 Grški pasijon, opera TV SLOVENIJA 2 10.05 Čarovnica, ki to ni bila, kanadski film 13.10 Trend, oddaja o modi in pop kulturi 13,40 Sobotna noč 15.40 Domače obrti: Sodarji 16.05 Policija na naši strani 16.35 Glasba odrašča, angleška serija 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 Lingo 19.30 Videospotnice 20 .05 Štafeta mladosti 21 .00 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra POP TV ROP IV POP TV POP TV POP TV POP 9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 12.20 Športna scena - 13.50 Ograje našega mesta, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Svinjak, nanizanka -15.45 Smeh v hiši: Cosby-16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz z Jonasom -21.00 Poroka iz ljubezni, ameriški film - 22.40 Prijatelji, nanizanka - 23.10 Posebna enota C-16, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur KANAL A KANAL A KANAL A KANAL A KANAL 8.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.20 Rosalinda, nadaljevanka -10.10 Luz Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Ne mi težit’, nanizanka - 14.00 Princ z Bel Aira - 14.30 Jake in debeluh, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Ted Koppel - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka - 18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nanizanka -19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 21.00 Možje v črnem, ameriški film - 22.45 Iz dneva v dan, nanizanka - 23.20 Svilene sence, nanizanka - 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 16.00 Mestni fantje, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 Se-aquest, nanizanka - 18.00 Zvezdne steze, nanizanka - 19.00 Osvojitev-19.15 Osvojitev, nanizanka - 20.00 Življenjska avantura, ameriški film - 22,00 Zavezani domu -Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 23.50 Vohunska igra, nanizanka V času od 24. aprila do vključno 2. maja regionalnega programa ŽIVA - IDEA H Iz Murske Sobole In ŽIVA NOVIC (Informativne oddaje Aklualnol i okviru GAJBE TV ne bo. Praznični program bo skupen. TV AS - KANAL 54 9.30 - Drugačne zvezde, potopisna reportaža, 10.00 - Blues v Caffe Artu, glasbena oddaja, 11.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 12.00 »Videostrani. 16.10 - Drugačne zvezde, potopisna reportaža, 16.40 - NK Potrošnik : NK Maribor Pivovarna Laško, posnetek. 18,30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 ■ Gnes - informativna oddaja, 20.30 - NK Feroterm Pohorje: NK Mura, posnetek nogometne tekme, 22.20 - Glasbeni spoti, 22,30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik - 12.35 Serija - 13.20 Trenutek za domači kotiček - 13.50 Poročila -14.00 Film -15.40 Umazane laži, nad. - 16.30 Mir in dobrota - 17,00 Hrvaška danes -17.45 Glas domovine - 18.20 Kolo sreče - 18.56 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Drama - 21.30 Ko mineva čas - 22.50 Katoliški vrt - živi dih preteklosti, dokumentar-na oddaja - 23.05 Dnevnik - 23.30 Povabilo v gledališče - 2.40 Nočni program TV HRVAŠKA 2 TV' HRIASKA 2 TV HRVAŠKA 2 8.20 Umazane laži, nad. - 9.05 Film -11.00 Zemlja in morje - 12.00 Opera Box -12.50 Pogovorna oddaja - 13.50 Deterministični kaos, serija - 14.20 Briljantina -15.10 Koledar - 15.25 Halo, svet! - 16.00 Znanstveni album -17.00 Trenutek spoznanja - 17.30 Hugo - 17.65 Prijatelji, nan. - 18.20 Oddaja o kulturi - 19^)5 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Gozdarska hiša, nan. - 21.20 Prijatelji, nan. - 21.60 Opazovanja - 22.20 Misli 21. stoletja - 23.20 Tranzit TV HRVAŠKA 3 IV HRVAŠKA 3 IV HRVAŠKA 3 11.55 Nogomet, prenos tekme angleške lige -13.50 Štirje bremenski glasbeniki -14.15 Bilo nas je pet - 15.15 Mojster Fantaz - 15.40 Pripravljeni ali ne - 16.05 Tretja sreča - 17.30 Animavizija -18.00 Športni program -19.00 Odločilna orožja, dok. serija - 19.30 Glasbeni program - 20.05 Petica - 21.10 Tri barve: Rdeča, franc, film - 23.00 Šport danes - 23.10 Mesečina - 23.55 Pregled programa za torek TV MADŽARSKA 1 TV MADŽARSKA 1 TV MADŽAR 800 Otroški program -10.15 Beg iz zlate dežele, mlad. nan. - 11.15 Tri želje - 11.45 Otroški pokal - 12.00 Zvon, poročila -12.05 Tenis, Budapest Open -13.55 Pepel in Pepelka, musical -16.10 Milenijske priprave: Naša preteklost in naše upanje -16.40 Sporočilo svetih krajev -17.05 Telesreča - 17.36 Mikrokozmos, prirod, film -19.00 Dnevnik - 19.15 Ljubezenske sanje, madžarski film - 22 15 Večni član Ferenc Zenthe -13.15 Telešport, nam. tenis - 0.15 Deklamacija TV MADŽARSKA 2 TV MADŽARSKA 2 TV MADŽAR 8.00 Bledi, prirod, film - 8.25 Portret neznanega moškega - 9.10 Od verižnega mostu do Korintskega kanala - 11.30 Za trnkarje - 12.00 Zvon, Donavski ladjar, tv-film 14 00 Obisk pri cvetlicah -14.20 Biblija Demeterja Nekcseija -14.50 Pravi smeh - 16.50 Telešport - 18.30 Pravljica - 19.15 Dnevnik - 19.30 Vse skupaj je igra, dokum. Dim - 21.00 Naj bom igralec, dokum. film - 21.45 Desiere, franc, tv-film -123.15 Zaključek - Nočni program: 0.20 Svaki, dokum. reportaža - 0.50 Bledi - 1.15 Portret neznanega moškega 2.00 Obisk, pri cvetlicah - 22.20 Tenis: Budapest Open - 4.00 Telešport TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 6.45 Otroški program -10.35 V 80 dnevih okoli sveta, tretji del pustolovskega filma -12.05 Gooniji, pustolovski film - 13.50 Superman III, znanstvenofantastični film -15.50 Roger Rabbit -17.25 Trije moški in dojenček, filmska komedija - 19.00 Cosbyjev šov - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dantejev vrh, film katastrofe - 22.00 Na vročem ledu, akcijski film -23.35 Kraj dejanja TV AVSTRIJA 2 IV AVSTRIJA 2 TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Waltonovi, TV-film - 10.30 Pomlad na Dunaju - 12.00 Budnica -13.00 Čas v sliki -13.10 Cesarski lovec, film -14.50 V belih rožicah, filmska komedija ■ 16.30 V Avstriji - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18,20 Marcel Prawy: Po sledeh Parsi-fala - 18.50 Kristus v času - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.54 Praznični večer - 20.15 Zvočna Avstrija - 21.45 Marianne Mendt - 22.25 Čas v sliki - 22.30 Dežela senc, film PORED Torek, 25. 4. 2000 TV SLOVENIJA! 8 .00 Odmevi 8.30 Mostovi 9 .00 Japonske pravljice 9.15 Radovedni Taček: Lupina 9.30 Pisana delavnica: Barvanje stekla 9.35 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja 10 .00 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 10.30 Dober večer 11.30 Zgodba o telesu, angleška serija 12 .05 Klinika pod palmami, nanizanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.30 Aliča, evropski kulturni magazin 14 .00 Jakobova romarska pot, dok. film 14.50 Grški pasijon, opera 16 .00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Sprehodi v naravo: Cvet 17 .00 Kako rada imam šolo, nanizanka 17.15 Moja žival in jaz, nanizanka 17.45 Besede 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Razkošje, francoska nadaljevanka 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Polna hiša, hrvaška drama 23.55 Besede, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.00 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.50 Štafeta mladosti 13.10 CIA, ameriška skrita vojska, am. serija 14.00 Revolveraševa luč, ameriški film 15.30 Studio City 17.30 Po Sloveniji 18.05 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Otroci proti velikanom, španska oddaja 20.35 Svet poroča 21.05 Brez miline, francoski film 22.40 Pasijon po sv. Mateju 1.15 Videospotnice 1.45 EP v namiznem tenisu POP TV POP TV POP TV POP TV POP TV POP 9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 12.20 Lepo je biti milijonar, ponovitev - 13.50 Ograje našega mesta, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Svinjak, nanizanka - 15.45 Cosby, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka -17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Ugrabitev v družini, ameriški film - 21.45 Urgenca, nanizanka - 22.35 Prijatelji, nanizanka - 23.10 Posebna enota 016. nanizanka - 0.00 MAS.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur KANAL A 8.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.20 Rosalinda, nadaljevanka - 10.10 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show - 12.00 Atlantis - 13.30 Ne mi težit’, nanizanka -14.00 Princ z Bel Aira - 14.30 Jake in debeluh, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Dr. Phill o čustveni zlorabi - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Fant zre v svet -19.00 Seinfeld, nanizanka -19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Johnny Mnemonic, ameriški film - 21.40 Nizki udarci, nadaljevanka - 22.40 Iz dneva v dan, nanizanka - 23.10 Svilene sence, nanizanka - 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 1 TV - TV GAJBAIDEA 16.00 Mestni fantje, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 Se-aquest, nanizanka — 18.00 Zvezdne steze, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Osvojitev, nanizanka - 20.00 Majhna rasa, ameriški film - 22.35 Utrinek z dobrodelnega koncerta Ozare - 22.45 Aktualno, informativna oddaja - 23.00 Newyor-ška policija, nanizanka - 23.50 Vohunska igra, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - NK Potrošnik: NK Maribor Pivovarna Laško, posnetek. 11.50 - NK Feroterm Pohorje: NK Mura, posnetek, 13.40 - Videostrani, 14.20 - Gnes - informativna oddaja, 14.50 - NK Potrošnik: NK Maribor Pivovarna Laško, posnetek. 16.40 - NK Feroterm Pohorje: NK Mura, posnetek, 18.30 - Gnes -informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes -informativna oddaja. 20.30 - Ekologija, ekološka oddaja - v živo. 21.00 • Teden ob Muri, informativna oddaja, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TVHRVASKA! « IVHR 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik - 12.35 Mounf Royal, nanizanka - 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.50 Poročila - 13.55 Ameriški film - 15.40 Umazane laži, nad. - 16.30 Dokumentarna oddaja - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 In tako dalje - 18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Zlata ribica - 21.20 Z namenom in razlogom - 22.25 Trenutek resnice - velikani hrvaške znanosti - 23.00 Dnevnik - 1.10 Sojenje Ivani Orleanski, francoski film -2.20 Zlata ribica - 3.20 Opazovalnica - 3.50 Ddkumentarno-glasbena oddaja - 4.20 Gaudeamus, oddaja o šolstvu - 4.50 Hrvaški glasbeni program - 5.15 Film - 6.45 Trenutek spoznanja - velikani hrvaške znanosti TV HRVAŠKA 2 IV HRVAŠKA 2IV HRVAŠKA 2 8.20 Umazane laži, nad. - 9.35 Carstvo divjine - 11.05 Povabilo - 11.35 Kapelski kre sovi, dramska serija - 12.45 Dom in svet - 13.15 Ko minevaTas -14.15 Preteklost v sedanjosti - 14.50 Koledar - 15.00 Carstvo divjine - 15.25 Otroška serija - 16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo - 17.55 Prizma - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Gozdarska hiša, nan. - 21.20 Newyorška policija, nan. -22.10 Opazovanja - 22.45 Potovanja skozi čas in prostor TV HRVAŠKA 3 TV HRVAŠKA 3 IV HRVAŠKA 3 12.00 Štirje bremenski glasbeniki - 12.25 Polcilinder in krompirjast nos, serija - 13.35 Mojster Fantaz - 13.40 Parlarnica -14.25 Zlati gong - 15.20 Hrvaški šport - 16.20 Petica - 17.20 Športni program (mogoče prenos nogometne tekme Avstrija - Hrvaška mladi) - 18.40 Ritem - 19.30 Glasbeni program - 20.00 Športni program - 22.15 Najboljše obdobje gospoda Jeana Brodieja, ameriški film TV MADŽARSKA 1 TV MADŽARSKA 1 TV M ADŽAR 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno, jutranji informativni program - 8 30 Beštija, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne, vmes nanizanke - 12.00 Zvon, dnevnik - 12.0 Slovesni utrinki -14.18 Poročila -14.20 Guldenburgovi, nanizanka - 15.05 Liga prvakov, magazin - 15.59 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.30 Zelena pika, šport v prostem času - 17.00 Kronika -17.30 Katoliška kronika - 18.00 Dnevnik - 19.00 Gospodarski vsakdan - 20 00 Komedijanti, 6. del - 21.00 Panorama - 21.30 Evropski portreti - 22 00 Dnevnik, aktualno -22.35 Potepanje na mejah stvarnosti - 23.05 Telešport, namizni tenis - 0.05 Deklamacija TV MADŽARSKA 2 IV MADŽARSKA 2 TV MADŽAR 5.40 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Zaščita potrošnika - 9.00 Delta - 9.30 Na pob, evropski magazin - 10.00 Iz TV-arhiva: Kalaka, Festival ‘97, Koncert Pečujskih simfonikov - 11.00 Madžarska prihodnosti -11.30 Tečaj nemščine - 12.00 Zvon, Vino in oblast, nanizanka - 12.50 Naša dediščina - 13.00 Dnevnik - 14.00 Za upokojence -14.30 Okno - 15.30 Šov Mari Torocsik - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Kraki film - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30n Madžarska kultura v Stockholmu - 21.20 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.35 Filmski program -23.05 Zaključek ■ Nočni program: 0.10 Kronika - 0.40 Aktualno -1.00 Od verižnega mostu do Korintskega kanala -1.30 Opereta - 2.30 Šolska ulica - 4.00 Telešport TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 10.20 Trkanje na nebeška vrata, akcijski film - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Medicopter 117 - 21.10 Težek v obnašanju, TV-film - 22.40 Prijatelja z avtobusa, filmska komedija - 0.15 Za-peljevanje k zamenjavi, srhljivka TV AVSTRIJA 2 TV AVSTRIJA 2 TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Na Donavi, ko Dunaj cveti, film - 10.20 V belih rožicah, filmska komedija - 12.05 Euro Austria - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Hagenbeckovi - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum: Delfini - 21.10 Reportaža -22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža: Zbiralci - 0.00 Čas v sliki Sreda, 26. 4. 2000 TV SLOVENIJA! 8 .00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Sprehodi v naravo: Cvet 9.15 Kako rada imam šolo, nanizanka 9.30 Moja žival in jaz, nanizanka 9.45 Babar, risana nanizanka 10.10 Mozartova druščina 10.30 Besede 11.30 Obzorja duha 12 .05 Razkošje, francoska nadaljevanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.35 Nobeno sonce, slovenski film 15.05 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Živalski razum, angleška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Dan upora proti okupatorju, prenos iz CD 21.05 Dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Simfoniki RTV Slovenija predstavljajo 23.45 Živalski razum, angleška serija TV SLOVENIJA 2 9.25 Videospotnice 10.00 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 10.50 Max in Jeremy, francoski film 12.40 'Otroci proti velikanom, španska oddaja 13.15 EP v namiznem tenisu 14.50 Hamsun, koprodukcijski film 11.30 Po Sloveniji 18.06 Dr. Sommerfeld, nemška nanizanka 19.00 Šef, angleška nanizanka 19.30 Videospotnice 19.56 Nogomet, Franclja: Slovenija, prenos 21.50 DP v košarki 23.10 V Frostovem slogu, angleška nanizanka 0.60 Videospotnice 1.15 EP v namiznem tenisu POP TV POP TV POP TV POP TV POP TV POP 9.30 Tri ženske, nadaljevanka -10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 12.20 Pod srečno zvezdo, ponovitev - 13.50 Ograje našega mesta, nanizanka -54.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Svinjak, nanizanka - 15.45 Cosby, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka -17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Umor za začetnike, ameriški film - 21.45 Udarci pravice, nanizanka - 22.35 Prijatelji, nanizanka - 23.10 Posebna enota 0-16, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur KANAL A KANAL A KANAL A KANAL A KANAL 8.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.20 Rosalinda, nadaljevanka -10.10 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Sho^ - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -13.30 Ne mi težit’ - 14.00 Princ z Bel Aira - 14.30 Jake in debeluh, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Oseba, ki je spremenila moje življenje - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka -16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka - 18.30 Fant zre v svet, nanizanka - 19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka -20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 21.00 Providence, nanizanka - 22.00 Roka pravice, nanizanka - 22.50 Iz dneva v dan, nanizanka - 23.20 Svilene sence, nanizanka - 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA »CA IV - TV GAJBA IDEA 15.50 Šolska košarkarska liga, finale osnovnih šol -19.00 Osvojitev, nanizanka - 20.00 Maškarada, ameriški film - 22.30 Gradovi južne Češke in Budovar- 22.45 Aktualno, infor-mativna oddaja - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 23.50 Vohunska igra, nanizanka TV AS - KANAL 54 •09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 11.30 -Ekologija, ekološka oddaja, 12.00 - Videostrani, 15.30 - Gnes - informativna oddaja, 16.00 -Teden ob Muri - informativna oddaja, 17.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 18.00 - Ekologija, ekološka oddaja, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.06 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.20 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo, 22.00 - Iz produkcije ZLTV, Loka TV, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 ■ Videostrani TV HRVAŠKA 1 TV HRVAŠKA 1 IV HRVAŠKA I 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik -12.35 Mount Royal, nanizanka - 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.50 Poročila - 14.00 Film -15.40 Umazane laži, nad. - 16.30 Hrvaška struna -17.00 Hrvaška danes -17.45 Dokumentarna oddaja -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.50 Knjižnica - 22.10 Dokumentarna oddaja - 22.55 Dnevnik - 23,15 Zgodovinski album -1.55 Nočni program TV HRVAŠKA 2 IV HRVAŠKA ' ' HRVAŠKA 2 8.20 Umazane laži, nad. - 9.30 Carstvo divjine -10.35 Film -12.20 Ponovitev hrvaškega televizijskega sporeda - 17.00 Naši likovni ustvarjalci -17.55 Serija za otroke - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Celi svet, ameriški film >■ 22.15 Opazovanja - 23.10 Film - 2.00 Laž, serija - 3.35 Čas je za jazz - 4.35 Film - 6.35 Decisive Weapons I, dokumentarna serija - 7.05 Ljubitelji živali, serija za otroke TV HRVAŠKA 3 TV HRVAŠKA 3 TV HRVAŠKA 3 11.05 Potovanje skozi čas in prostor: Velika vojna 1914-1918 - 12.00 Štirje bremenski glasbeniki - 12.35 Polcilinder in krompirjast nos - 13.35 Mojster Fantaz - 14.00 Poziv v gledališče: Revizor - 16.10 Mesečina - 16.55 Nočni telefon -17.55 Športni program (možen prenos EP v namiznem tenisu iz Bremna) - 19.30 Glasbeni program -20.00 Nogomet: Avstrija - Hrvaška, prenos z Dunaja - 22.00 Šport danes - 22.10 Mo-noplus - 22.55 Koraki - 23.55 Čas je za jazz - 0.55 Film TV MADŽARSKA 1 TV MADŽARSKA 1 TV MADŽAR 5.45 Vaška TV - 6 00 Ažurno, jutranji informativni program - 8.30 Beštija, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne, vmes nanizanke - 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine -13.58 Poročila -14.00 Filmska zakladnica Sramota naše družine, madžarski film, č.-b. - 15.58 Poročila - 16.00 Tečaj nemščine - 16.340 Pomagaj si sam, naša preteklost in upanje - 17.00 Moja olimpiada, Tokio 1964 - 18.00 Dnevnik - 19.00 Šik, moda -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ni pravnomočno, šov - 20.30 Telešport, Severna Irska - Madžarska, nogomet - 22.30 Dnevnik, aktualno - 23.05 Madžarski salon, kultura -23.35 Telešport, nam, tenis -0.30 Deklamacija TV MADŽARSKA 2 TV MADŽARSKA 2 TV MADŽAR 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8 30 Panorama - 9.00 Iz TV-arhiva: Budimpeštanske starinarne - 9 deklic, 10 fantov, 9 let - Po sledeh pogrešanih književnikov -11.05 Pravni smeh -12.00 Zvon, Hotel Paradiž -13.00 Dnevnik - 124.00 Zlati dim -14.45 Pop glasba - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Sotrpini -18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Gizi Bajor, dokumentarna igra ob njeni 100-letnici -21 25 Obalna straža - 22.10 Pivar, nan. - 23.10 Zaključek - Nočni program 0.15 50 let Pevskega zbora madžarskega radia -1.05 Aktualno -1.30 Operete - 2.30 Šolska ulica - 4.00 Telešport TV AVSTRIJA 1TV AVSTRIJA 1 IV AVSTRIJA I 6.10 Otroški program - 10.05 Dantejev vrh, film katastrofe -11.45 Konfeti - 12.10 RF sanke - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.36 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Avstrija ■ Hrvaška, prenos z Dunaja - 22.50 Oni prodajajo smrt, vestern - 0,10 Zadnji izobčenec, vestern TV AVSTRIJA 2 TV AVSTRMA 2 TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati In lepi - 10.10 Nemški prvak, film - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Hagenbeckovi - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.45 Loto -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Julia - Nenavadna ženska - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 23.15 Žarišče: Tajne slike iz vietnamske vojne - 0.00 Čas v sliki IBIII , 20. april 2000 29 SVEDSKI NARAVOSLOVEC (CARL) PRIPADNIK ITALOV OKRASNI PREDMET NA GLAVI KRALJA DELAVNICA ZA TIRNA VOZILA MEDN.ORG. ZA CIVILNO LETALSTVO ČAS OB SONČNEM VZHODU MAJHNA AKVARIJSKA RIBA LUKA V IZRAELU JAPONSKA LETALSKA DRUŽBA AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK OČKA TANTAL VESTNIK JUŽNI VETER V SREDOZEMLJU VRSTA KRIVULJE V GEOMETRIJI PETER AMERŠEK NATANČNA TEHTNICA, UPORABNA PRI ANALIZI DELOVNI PROSTO- VOLJEC PORTUGAL- SKO MESTO KDOR ŠEPA RUSKA ATLETINJA (ALINA) FRANC SAJE GRŠKA ČRKA KILOPOND TROPSKA RASTLINA, ALOJA AMERIŠKI IGRALEC (JAMES) REKA V BURMI KMEČKO ORODJE BAJESLOVNA ŽIVAL; SAMOROG TVOREC SIKHIZMA (GURU) ANGLEŠKI IGRALEC (DAVID) HUDOBNA KRILATA ŽIVAL IZ PRAVLJIC ŽENSKA, KI RECITIRA RUTENIJ ANDREJ ZUPAN OTIS THORPE ANTHONY EDEN SL.KIRURG (ZORAN) STANJE NAPETOSTI SLOVENSKA IGRALKA ZDRAVILNA RASTLINA ZORAN TODOROVIČ PLOD BUKVE RUSKO ŽENSKO IME ARAFAT OSTANEK KART PO DELJENJU HERCEGOVEC LETNI POSEK GOZDA JURIČ EVGEN PERNATA ŽIVAL JUDOVSKI PREROK OSKAR KOGOJ POVRŠINA SORODNIK PO MATERINI STRANI RODOVNA SKUPNOST DIVJA MAČKA VETER, KI PIHA PONOČI GOROVJE NA KRETI ADAM BOHORIČ E KOMEDIJA BRANISLAVA NUŠIČA ŠVICARSKI DRAMATIK (JOHANNES) POMURSKI GOSTINEC TROJANSKI JUNAK SL.SLIKAR (VLADIMIR) MESTO ZA SEDENJE MOLIBDEN ALEŠ ČEH KULTURA STARIH GRKOV IDILIČNOST (KNJIŽ.) ŠVED.SMUČ. CENTER OSNOVNA ŠOLA ITAL.PISEC (UMBERTO) ITALIJANSKA DENARNA ENOTA TERMIN TORBICA ZA PISALA ATLETSKI KLUB ŽUPAN V ČASU PROVINC FRANCOSKA REGIJA, V KATERI JE TUDI PARIZ ČLOVEK ISTE NARODNOSTI NEKDANJI L AMERIŠKI ATLET (FRANK) NAJVIŠJI VZOR, IDEAL KDOR NE NOSI UNIFORME SLOVENSKI IGRALEC USTNA ODPRTINA PRI ZVEREH TUR.POLiTIK (KENAN) HUMORISTKA PUTRIH PRITRDIL-NICA VILKO UKMAR RUSKO MESTO OB VOLGI (KALINIH) RIMSKA ŠTIRI CA NLP LEVI PRITOK REKE OISE V FRANCIJI LOUIS ADAMIČ STEKLO V OKNU IVO ANDRIČ ROBERT DOLE NOGOMETAŠ BOKŠIČ JAPONSKI PISEC fro ZDR.PROTI S MORSKI BOLEZNI ODMEV HRV.MESTO (BURJA) SLAVKO OSTERC BIBLIJSKI ETBIN OČAK KRISTAN REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 30. 3. 2000: MARJA BORŠNIK, ANA KURNIKOVA, IVI, EKO-NOMAT, TANTRA, ARENA, MARIA, ČM, ENO, PAN, SNG, ARO, VIG, POTOPIS, GROZA, MA-RYLAND, IBIZA, KARAVANKE, HOLZEL, KRAS, MILANIČ, LESAR, ITA, TEMOTA, OMARICA, IRGOLIČ, MINUTA, TACANJE, YB, Ll, GENERACIJA, AA, ANATOLEC, EN, CIRILA, NOVA GORICA, RIP, SEDIMENT, LA, RMAN, ATEST, ORATORIJ, VIK, ČOP, REPEK, ZELENICA, APANAŽA, DVINA, AC, ROMAR, SA, KRES Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: Med reševalce bomo razdelili: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Štefka Valenčič, Slomškova 5, 9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Vlado Gal, Kamovci 49, 9223 Dobrovnik 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Romina Fekonja, Partizanska 36, 9250 Gornja Radgona Simona Novak, Bučečovci 9, 9242 Križevci pri Ljutomeru Majda Černi, Žitna ul. 3, 9233 Odranci Kristina Celec, Pečarovci 54, 9202 Mačkovci Slavica Sukič, Topolovci 4, 9261 Cankova 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 1 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. >(0 o? Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 28. aprila 2000. Ime in priimek: ........................................... Naslov: __________________________________ RIŠE IN PIŠE: PETERNELJI MICA !CO\( . bi st l ■ A/e V z slo! 47 Bo te novinaj, jebiga gučijo v javni medijaj sabši den, pa je tou niba d/tujgo nej bab nastav ednoga ^ma. Jdnoub je mladenič, šteftomi je nej moped vuggo, nep/testano p/teb^injo, jebenti golt, jebenti do{, pa so gospoud gupnib mimo p/dšfi pa njemi tanač daCi, ba naj namesto ba p/reb£inja, povej ^oug pomagaj. uUtadenič je povedo ^oug pomagaj, buftM pittisno, moped je Vuggo, pa se je odpeta. gupnib je pa ga njin g debelin gtado pa si je gdejno: »Olj, jebenti«. Oleta si je pa p/ti ton gmista na tabtansbo gfcdatišče p/ted biiatbin pa sl je spopejvo: Je sati/ub gmetno biti, tajbo ji dobiš po /titi; pijtamo sc, hej, juhej, ba gdaj debati nap/tej? Če satifta v gtadafišči nesmi biti, ge jo išči? gtadaj, ge f/tbej, v pa/tCamenti je, juhej. SIT KOVINOTEHNA a-A Rezalni kovinski stroj -n»ei20W -servirna posoda -popotna zaščita razila OO oo če od ww>srr košarice MERCATO (kovinski) S Kartico Kovinotehna * za gotovino " do 5 % ceneje! Pekač za peko TESCOMA, 23 x 33 cm +dodatki (max. količina testa 1,5 kg) - 2 stabilna nastavka za gnetenje -2metlici za mešanje jamčita za odlične rezultate mešanja In stepanja PRIJAZNA POMLADNA PONUDBA Ekstra lahko kurilno olje lahko naročite po telefonu v najbližjem Petrolovem skladišču in izbranih bencinskih servisih. Z Magno je možno obročno plačevanje (3 ali 6 obrokov). Naročila tudi po internetu: Prejeli smo Ta šola ni naša šola Predavanje nadškofa Rodeta je imelo resnično velik medijski odziv. Ker je tudi Vestnik (g. Jože Graj) pisal o predavanju nadškofa in njegovem razumevanju, bom še zadnjič natresel nekaj misli na temo »Naša šola, naša Cerkev« in s tem poskušal odgovoriti g. Graju na njegove trditve. Verjamem, da imajo mnogi starejši strah pred tem, da bi bil verouk del šolskega programa. Sami so morda doživljali marsikatero grenko izkušnjo iz svojega otroštva, ki se jim je zgodila s strani kateheta pri verouku v šoli. To razumem in moram povedati, da tudi sam nisem privrženec tega, da bi verouk zopet postal šolski predmet. Že leta 1989 in pozneje; ko se je začelo razpravljati o tej temi, nam je profesor na fakulteti govoril o izkušnjah sosednje avstrijske Cerkve, ki močno obžaluje, da je verouk v šolah. Mnogokrat ga poučuje katehet, ki sploh ni veren ali je pa celo sovražen do Cerkve. Dalje ni treba razlagati. Spoštovani g. Graj! Še zmeraj niste odgovorili, kje točno ste slišali in prebrali, da naj bi bil verouk v šolah ali kot obvezni predmet ali ne vem kaj. Nadškof je vtem predavanju dobesedno rekel: »Šola ni primeren okvir za verouk. Gladko bi odklonili, če bi nam država ponujala verouk kot obvezen predmet v državnih šolah. Verouk je lahko samo svobodno izbran predmet.« Tudi tukaj ni potrebno ničesar dodajati. Novinarji so seveda slišali samo tisto: »Ta šola ni naša šola.« Kar se tiče zasebnih šol, ki jih je uzakonila država, pa zame še ni garancija za demokratično in evropsko naravnano javno šolo, pa če so zanjo glasovali rdeči in črni. Sam sem doživljal na svoji koži, kaj pomeni proticerkveno razpoloženje v šoli. Na srečo sem imel v srednji šoli povsem drugačno izkušnjo (že takrat, leta 1979, sem obiskoval v Sloveniji zasebno šolo). Kaj se dogaja v šoli in kaj se poučuje pri predmetih, kot so slovenščina, zgodovina, pa je potrebno pogledati samo v učbenike. Ker učim verouk tudi sam, kdaj vprašam, kaj so povedali o tem in onem v šoli, pa izvem marsikaj. In na podlagi tega seveda pribijam: ta šola... Alojz Benkovič Kje so problemi ali vprašanja ravnatelju SPTŠ? Odgovor ravnatelju SPTŠ g. Ludviku Sukiču na Članek z naslovom »Na čigav mlin naj bi tekla voda?« (Vestnik, 13. 4. 2000) 1. Problemi s programi Dejstvo je, da naša šola (SPTŠ) s svojimi izobraževalnimi programi zaostaja za slovenskim povprečjem, ker ima ponudbo, s katero ne more privabiti zadostnega števila učencev ter za naše kadre pridobiti zunanjih porabnikov. Primer: tovarna Mura je že pred leti napovedala zmanjšanje potreb po kadrih z izobrazbo, ki jo ponuja naša šola. Zakaj se nismo preusmerili na perspektivno izobraževanje za obrt in za specializirana, toda zahtevnejša dela v tekstilni stroki? Zakaj se šola ni odzvala s spremenjeno ponudbo, s katero bi učiteljem ohranila delovna mesta? Zakaj s pravočasno ponudbo in ustrezno predstavitvijo izobraževalnih programov ne ohranjamo izobraževalne ponudbe v ustreznem ravnovesju med strokami in potrebami, čeprav je jasno, da je ta skrb pristojnost vodstva šole? S kakšnimi argumenti je Ministrstvo za šolstvo zavrnilo naš predlog višješolskega programa? Zakaj potem šola ni skušala po sugestijah ministrstva nadaljevati z oblikovanjem programa niti na tekstilnem niti na kateremkoli drugem višješolskem pfogramu? Povečuje se vpis na tiste srednje šole, na katerih obstajajo možnosti višješolskega izobraževanja. Trenutno imajo vse višje šole v Sloveniji več kandidatov kot razpisanih mest. Zakaj SPTŠ nima vaja? Ali je g. Sukič hotel samo identificirati avtorje nepodpisane interpelacije in testirati naklonjenost učiteljskega zbora? Zakaj, v kakšnih okoliščinah in na čigavo pobudo so učiteljice umaknile interpelacijo, preden jo je obravnaval svet šole? V sredo, 22. marca, je potekala na SPTŠ, med poukom - od 12.20 do 16.20 (štiri ure!) - pedagoška konferenca. Razpravljali smo o učnem uspehu, stanju prijav za vpis, o naravoslovnem dnevu za učence 7. razredov in o programu aktivnosti učiteljskega zbora do konca šolskega leta. Ta del konference je trajal približno uro in pol brez kakršnegakoli pisnega gradiva - niti o tako pomembnih točkah ne, kot sta učni uspeh in program aktivnosti učiteljskega zbora do konca šolskega leta. Nekako ob 14.00 je pod točko Razno ravnatelj sam odprl vprašanje interpelacije in zaupnice. Iz zapisnika lahko razberemo, da se je razprava, na kateri učitelji nismo imeli vpogleda v pisni dokument oz. »interpelacijo«, skupaj z javnim glasovanjem zavlekla do 16.20. Zakaj smo govorili dve uri in pol na učiteljski konferenci o interpelaciji, ne da bi imeli takrat učitelji tekst pred seboj in natančno poznati njegovo vsebino? Med tem, ko smo učitelji sedeli na sestanku, se je okoli 500 učencev nenadzorovano sprehajalo po šoli; učitelji smo »prešpricali« prek 100 učnih ur. Sestanki na šoli in tudi redovalne konference na elektro usmeritvi (letos sta bili dve) potekajo med poukom in trajajo povprečno tri do štiri šolske ure. V tem času ni pouka in učenci so na šoli brez nadzora. 3. Uspešna promocija? Neuspešna je vsaka promocija, ki kljub naporom ne daje pozitivnih rezultatov. Dejstvo je, da se je vpis na našo šolo zmanjšal za več sto dijakov. Kot kaže, bomo imeli po treh letih na vseh treh usmeritvah le še okoli 25 oddelkov z okoli 500 učenci - v primerjavi z okoli 60 oddelki pred tremi leti, ko je šolo obiskovalo več kot 1500 učencev. Letos je izgubilo zaposlitev več kot 10 učiteljev in v naslednjem letu ne kaže nič bolje. Programa zidar in tesar res izpolnjujeta vrzel, toda to ne pomeni ne številčnega ne kakovostnega dviga izobraževalne ponudbe, možnost za program elektrotehnik pa je deloma pripravila prejšnja vodstvena ekipa, ko je bil ravnatelj g. Janez Obal. 4. Blokada projektov Strokovno pripravljena sta bila vsaj dva projekta, za katera smo dobili vsa finančna sredstva vnaprej (program Phare za izmenjavo učiteljev z dansko šolo Teko Center Danmark in projekt Računalniške meritve v tehniki). Ta sredstva so na šoli obstajala tudi potem, ko za izvajanje teh projektov nisem bil več pristojen in bi delo lahko nadaljeval kdo drug. Zakaj vodstvo šole ni spodbujalo nadaljevanja programov? Kam je kasneje šel omenjeni denar? 5. Konflikti? K ugledu šole prispevam s svojim strokovnim delom (npr. projekt Phare, učbeniki, udeležbe na mednarodnih strokovnih konferencah doma in v tujini, objave v domačem in tujem strokovnem tisku). Konfliktov s starši in kolegi nimam, vsaj v tem smislu ne, kot poskuša prikazati ravnatelj Sukič. Ne vem niti, ali o čem takem v arhivu šole obstajajo pisne pritožbe, saj bi jih sicer morali obravnavati in mi posredovati pisne sklepe. Teh pa nimam. Tudi s tem zapisom, tako kot z intervjujem v Vestniku z dne 6. 4. 2000, skušam obrniti pozornost na resnične probleme šole in regije. Ravno zato bi bilo koristno, če bi na prej zastavljena vprašanja in teze javnost končno dobila dokumentirane odgovore. Kot kaže polemika, jih ravnatelj šole doslej še ni dal - ne na šoli ne v Vestniku. S spoštovanjem Andrej Kuhar višješolskega izobraževanja? Ali se vodstvu šole le-to ne zdi obvladljivo, še posebej, ker ima težave že s poklicnim izobraževanjem? 2. Pisna interpelacija Ravnatelj Ludvik Sukič trdi, da je del vsebine interpelacije (proti njemu, op. A. K.) »žaljiv, poln dezinformacij in podtikanj«. Ali in zakaj ni v ravnateljevem interesu, da bi o interpelaciji razpravljali na temelju dejstev - še posebej, ker je sam načel to vprašanje in če ima tekst res takšno sporno vsebino, kot sam na- Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš, to pomeni. Novi telefonski številki! Skladišče: Murska Sobota Bencinski servis: BS Rogašovci 02 537 15 60 02 555 88 42 da jaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas. Kaj vam ponujamo ? • zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj; • redno zaposlitev; • strokovno usposabljanje; • možnost dobrega zaslužka; • ustvarjalno in prijazno delovno okolje. In kaj od vas pričakujemo ? • vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe; • delovne izkušnje v prodaji; • vozniški izpit B-kategorije; • sposobnost dobrega komuniciranja. Zavarovalne zastopnike iščemo na območjih: Prekmurja in Prlekije za trženje osebnih zavarovanj, ter na območju občine Murska Sobota m trmnia nremnŽRniskih zavarovanj. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev ter potrdilo o nekaznovanju pošljite»8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Murska Sobota Ulico arhitekta Novaka 13 9000 Mursko Soboto Delovno razmerje bomo sklenili zn določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri. ®MK , 20. april 2000 OGLASI 31 Šport... ... od tod in tam Kros - Komisija za atletiko pri ŠZ Moravske Toplice skupaj s ŠD Rotunda Selo - Fokovci organizira na nogometnem igrišču v Selu Odprto prvenstvo občine Moravske Toplice v krosu. Na krosu, ki bo v soboto, 22. aprila, ob 10. uri bodo tekli v 21 različnih kategorijah, posebna kategorija bodo poslanci, župani, svetniki, direktorji in menedžerji. Prvič bo letos tudi pohod na 5 km. (GG) Atletika - Na tradicionalnem spomladanskem Teku ob Savinji v Celju so med okrog 70 tekači iz Slovenije in Hrvaške sodelovali tudi nekateri pomurski tekmovalci. Pohvaliti kaže Jožico Šiftar (TS Radenska), ki je zasedla med ženskami v absolutni kategoriji drugo mesto. Slavko Kumek (GR) je bil v svoji starostni kategoriji četrti, Zvonko Zupančič (TS Radenska) pa sedmi. (GG) Judo - Na mednarodnem C-turnirju v judu, ki je bil Rorcbachu v Avstriji, sta dosegla lep uspeh Lendavčana Alenka Premoša (70 kg), ki je zasedla tretje, in Rene Žunič (50 kg), ki je bil peti. Slovensko reprezentanco je vodil trener Lendavčanov Ivan Breznik. (FB) •, Strelstvo - SD Varstroj Lendava, ki praznuje 20-letnico delovanja, je bilo organizator državnega prvenstva v športnem streljanju za nižje kategorije. Pomurski strelci se niso najbolje odrezali. Med pionirji posamezno je zasedel Maučec s 178 krogi dvajseto, med pionirkami pa Miloševičeva (oba Turnišče) s 163 krogi triindvajseto mesto. Ekipno je Dobrovnik med pionirji zasedel petnajsto, med pionirkami pa Turnišče deveto mesto. (FB) Šah - Na aprilskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenska Pom-arad iz Murske Sobote je sodelovalo I4šahistov. Prvo mesto si delijo Alojz Kos, Denis Gjuran in Danilo Hari s po 9,5 točke pred Borisom Kovačem, Jožetom Gaborjem in Igorjem Kosom, po 9, Jožetom Gruškovnjakom, 7, m Štefanom Režonjo, 6,5 točke. ^^Šah ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote organizira v nedeljo,7.maja 2000,ob9.unvGD Prosenjakovci sedmi letošnji ko-nectedenski šahovski turnir. (FM) Šah - Na aprilskem mesečnem turnirju ŠD Lendava je sodelovalo 12 šahistov. Zmagal je Žalik z 9,5 točke pred Strbadom in Huzjanom, po 8,5, Todorovičem, 7, in Košo, 6 točk. (FB) Šah - V šestnajstini slovenskega šahovskega pokala je ekipa Napredka II iz Domžal premagala Rokado iz Lendave s 7,5 : 1,5 točke. Za Lendavo je zmagal Vidič, remiziral pa Ivanec. (FB) Na krosu ob Kučnici 70 tekačev ŠD Gerlinci je bilo organizator drugega tekmovanja v krosu. Okrog 70 tekačev je tekmovalo v šestih kategorijah na krožni progi ob meji Rezultati - deklice: 1. Lucija Cvetko, 2. Laura Korčulanin 3. Alja Petrič (vse Pomurje); dečki: 1. David Horvat, 2. Elvis Fartek 3. Gregor Marušič; mladinci. 1. Kristjan Gomboc (Gerlinci), 2. Renato Grah 3. Jernej Ficko; članice: 1. Andreja Županek, 2. Marija Boni-farti, 3. Nataša Hari (vse Gerlinci), člani: 1. Bojan Brus, 2. Geza Grabar, 3. Miki Korčulanin (vsi TS Radenska). (FM) Vsak praznik gre skozi kuhinjo Stičišče generacij. Središče praznovanj. Zavetišče ljubezni. Kuhinje Marles Gorenje so prave kuhinje. Takšne, v katerih se takoj počutiš prijetno domače. Opremljene tako, da v njih lahko kar prvi dan pripraviš veliko praznovanje. Z že vgrajenimi aparati Gorenje in dobavljive v res kratkih rokih! V vašo novo kuhinjo Marles Gorenje se lahko zaljubite v vseh pravih trgovinah s pohištvom. ' Kuhinja Harita ■ ......-— marles | gorenje Hitreje, ceneje, enostavneje do vaše nove kuhinje! Za dodatne informacije in naročilo brezplačnega kataloga kuhinj Marles Gorenje pokličite na brezplačni telefon 0801311 med 8.00 in 16.00 uro. Lepe želje, čestitke in pozdravi Moji zlati sestri Lidiji iz Domanjše-vec želim povedati, dajo imam nadvse rada in se ji zahvaljujem, ker je tu, ko jo potrebujem - Milena. Vse najboljše za 40. rojstni dan Slavku Teljegi iz Križevec. 40 poljubčkov - vnukica. Dragemu sinu Mateju Dervariču iskrene čestitke za bližnji 21. rojstni dan in vse lepo v življenju ter lep pozdrav - starši iz Avstrije. Dragi moj Igor! Zelo, zelo te ljubim. Želim, da bi vedno ostala skupaj -tvoja mala miška Andreja. Petega aprila je praznovala 80. rojstni dan gospa Marija Horvat, ki stanuje v domu starejših v Rakičanu. Vse najboljše in še na mnoga leta - brata in sestra, posebej pa sestra Vera z Jožetom z Jesenic«. Štiri svečke bo upihnil dragi Marino Havaši iz Fokovec. Obilo brezbrižnih uric in otroškega veselja in vse lepo - sestrica Aljana in ostali domači. Dragemu možu Jožetu Rajtarju iz Jesenic iskrene čestitke za okroglih 70 let. Naj te zdravje in sreča spremljata še mnogom let - žena Vera. Meliti Gomboc vse najlepše za 18. rojstni dan in veliko zdravja ter srečnih let - oče Herman in mama Anica. Te dni praznuje 21. rojstni dan Da- KUPON za brezplačno čestitko v prihodnjem Vestniku Besedilo: ............................................ Naslov pošiljatelja: ................................. ......................................................X. ----------------------------------------------------- rio Pohorec iz Podgorja pri Apačah. Veliko sreče in zdravja želijo -ata, mama in brat Damir. Dragi mami Mariki Lipič iz Maribora želim vse najboljše in da se ji uresničijo vse skrite želje - sin Gregor z Vanjo. Delo in skrbi naj odloži dragi oče Alojz Haužar iz Gerlinec, ki te dni praznuje 70. rojstni dan. Mnogo sreče in zdravja ter še veliko srečnih let želi - hčerka Anica z družino iz Murske Sobote. 17. aprila bo praznovala rojstni dan žena Marika Lipič. Želim ji veliko zdravja, osebne sreče in puno pej-nez - mož Zlatko. Dragi hčerki Cvetki Logar iz Gornje Radgone iskrene čestitke za 43. rojstni dan, v prihodnosti pa veliko zdravja in sreče - mama. Dragemu možu, zetu in atiji Petru Divjaku z Janževega Vrha’vse najboljše za 44. rojstni dan - žena Zdenka, tašča Anica ter hčerki Aleksandra in Petra. Prvi rojstni dan praznuje Nina Kisi-lak iz Kruplivnika. Korak za korakom vstopaš v življenje; glej, da bo polno sreče brezmejne - sestrica Anja z domačimi. Dragi Meliti Mitnjek iz Večeslavec iskrene čestitke za rojstni dan in veliko sreče v prihodnosti - mama, sestri Slava in Vesna ter brat Štefan z družinami. Dragemu atiju Stanku Čerpnjaku iz Martinja vse lepo za 30. rojstni dan in mnogo sreče, mamici pa lep pozdrav - hčerkica Ines. Vse najboljše Rajku Vičarju za 27. rojstni dan in čimprejšnjo vselitev v novi dom v lljaševcih - oče in mama. Veliko sreče vnukinjama Kaji in Ines! Dragemu vnuku Mišu in vnukinji Polonci vse lepo za rojstni dan želi - orna Marija Na kratko Hotiza D z vodovodnega zajetja na Hotizi črpajo kakovostno vodo, četudi je črpališče sredi njivskih površin, na katerih je intenzivno kmetovanje. Da je voda ustrezna, dokazujejo tudi analize. Ker pa v vasi doslej niso imeli vodomerov, so se odločili, da jih montirajo, da bi potem lahko ljudje plačevali dejansko porabo vode in ne pavšal, kot je bilo vrsto let. Vodne števce je namestil samostojni podjetnik Alojz Zver iz Velike Polane, ker je bil najugodnejši ponudnik. (J. Ž.) motorna vozila FIAT TIPO 2,0, 16 V, letnik 1993, prodam. Tel.: 041 773 373. m3236 PEUGEOT 406 ST, december 1997, prodam. Tel.: 031 570 856. m3256 OPEL KADETT, letnik 1986, dobro ohranjen, ugodno prodam. Rakičan, Prešernova 28. m3257 JUGO KORAL 45, letnik 1988, registriran, prodam. Nemčavci 36c ali tel.: 27 752. m3260 CLIO, letnik 1995, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 74 681. m3263 CITROEN ZX 1,4, letnik 1992, kovinsko sive barve, odlično ohranjen, prodam. Tel.: 55 51 005. m3280 GOLF JX B, letnik 1986, registriran do marca 2001, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 555 15 16. m3283 FORD MONDEO 1.8 GLX, 1995, klima, ABS, prodam. Tel.: 61 623. m3297-7 živali NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjcj 98c, tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, teL: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 069 72 146, gostilna Rajser, Grad, tel.: 069 55 31 148. m2976 TELICO za pripust prodam. Nusko-va71, tel.: 55 71 591. m3207 KRAVI, breji, a-kontrola, prodam. Tel. 46 125m3250 SVINJO ZA ZAKOL in 330 I škropilnico prodam. Andrejci 13. m3272 TRI SVINJE ZA ZAKOL prodamo. Žerdin, Lipa 44, tel.: 421 171. m3287-4 posesti NOVO VRSTNO HIŠO v Černela-vcih prodam. Tel.: 041 529 385. m3237 DVOSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote, s kletnim parkirnim prostorom, prodam. Tel.: 32 872. m3158 DVOSOBNO STANOVANJE s po- SKUPAJ PROTI | KRI f Ml fNALUl ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Iskra PRINS prodaja, inženiring, servis, d.d. Rožna dolina c. IX/6, LJUBLJANA Smo podjetje z razvejano mrežo poslovnih enot in s celovito ponudbo prodajnih in poprodajnih aktivnosti na področju telekomunikacij, protipožarne in protivlomne zaščite, video nadzora, klimatskih naprav, varilne in merilne tehnike ter programov široke porabe. Za poslovno enoto v Murski Soboti IŠČEMO SERVISERJA - SERVISNEGA TEH NIKA Pogoji: • poklicna ali srednja strokovna izobrazba elektrotehnike -smer elektronika • zaželjena znanja in izkušnje na področju servisiranja električnih ročnih orodij in bele tehnike • vozniški izpit B - kategorije OBRAČUNSKEGA REFERENTA ______- PRODAJALCA Pogoji: • izobrazba ekonomsko-komercialne smeri • znanja in izkušnje pri vodenju dokumentacije s področja trgovine in storitev • natančnost, vestnost in doslednost pri delu • veselje in želja po delu s strankami Vse dodatne informacije lahko dobite na sedežu poslovne enote (tel. 02/52-11-250 - g. Petkovič), kamor v 8. dneh pošljite tudi vaše ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev. Iskra PRINS d.d. pe murska sobota Nemčavci 1 d - BTC, 9000 Murska Sobota kritim parkirnim prostorom v Kocljevi ulici prodam. GSM: 041 598 345. m3165 VISOKOPRITLIČNO MONTAŽNO STANOVANJSKO HIŠO v Černela-vcih prodamo ali zamenjamo za trisobno stanovanje v M. Soboti z doplačilom. Tel.: 21 230, po 18. uri. m3002 ENONADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO Z DVORIŠČNIM OBJEKTOM v Murski Soboti, Razlagova 3, prodam. Tel.: 22 792 ali 523 14 20. m3193 PARCELO, primerno za gradnjo počitniške hišice in vinograda, v Dolini prodam. Tel.: 45 474. m3201 STANOVANJSKO HIŠO, starejšo, z gospodarskim poslopjem in 48 arov zemlje okrog hiše, na samem, prodam. Tel.: 556 13 76. m3212 STAREJŠO HIŠO v M. Soboti prodamo. Tel.: 349 481, zvečer. m3219 STANOVANJE in garažo v Murski Soboti prodam. TeL: 21 950. m3228 6-ARSKO PARCELO v Žitni ulici v M. Soboti, primerno za vrt, ponujam brezplačno. Tel.: 23 077. m3230 16-ARSKO PARCELO v Puževcih, nadomestna gradnja, z 80 ari zemlje, ugodno prodam. TeL: 83 270, zvečer. m3232 STANOVANJE V LJUTOMERU, velikosti 38 m2, prodamo. Tel.: 041 410 613, 069 88 717, od 8. do 13. ure. m3235 KMETIJO, 15 km iz M. Sobote, prodajo (hiša,.gospod, poslopje), 3,5 ha zemlje. GSM: 041 612 435. m3242 STAREJŠO HIŠO in 26 arov zemlje v Panovcih ugodno prodam. TeL: 069 44 111. m3247 MANJŠO STANOVANJSKO HIŠO v okolici M. Sobote vzamemo v najem. GSM: 041 868 149. m3252 ZAZIDLJIVO PARCELO V M. ČRNCIH, 7 arov, ugodno prodamo. TeL: 46 057. m3254 STAREJŠO HIŠO in zemljo v centru Križevec 159 v Prekmurju prodam. Možna nadomestna gradnja. Lep prostor za vinograd ali nasad. Tel.: 069 55 41 713. m3271 BAR, RESTAVRACIJO, STANOVANJE: Beli grad Črenšovci prodamo ali oddamo. Tel.: 031 520 135. m3273 GOSTINSKI LOKAL, opremljen, dam v najem. Tel.: 031 537 518. m3276 TOM p,- ZFMS Kite. vs« t>w oo i3M»o Vi' 32 20. april 2000, VESTNIK ‘Nepremičnine ‘Nikolaj ‘Kuhar, s. p. nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 £M. Sobota (hotel ^vezda), tel.: 141 255 gS£M: 041 77 32 90,041 773 290 Prodamo gostinske lokale-in druge poslovne prostore po Pomurju. apartmaje na Krku, Novi Vino-dolski, Vir pri Zadru in druge nepremičnine po Pomurju. Prodamo atraktivno hišo na izrednlloka-ciji v M. Soboti, primemo za zdravnike, zastopnike itd. m3288 bruna, z dostavo, prodamo. GSM: 041 622 700. 1713250 FANTOVSKO OBLEKO ZA OBHA- JILO prodam. Tel.: 48 481, zvečer. m3253 LES, suhi, za mizarstvo, hrastov, macesnov in borov, različnih dolžin in debelin, prodam. Tel.: 062 715 177. m3264 SUHE BOROVE ALI SMREKOVE PLOHE, 5 cm, kupim. GSM: 041 768 404. m3267 VEČJO KOLIČINO METRSKIH DRV in borove plohe, 8 cm, prodam. Tel.: 55 41 282. m3268 ODKUPUJEMO DELNICE NA DO- MU. Tel.: 27 321,031 548 848. m3270-8 STANOVANJSKO HIŠO v Mali Polani ugodno prodajo ali dajo v najem. Tel.: 76 402. m3277 10-ARSK0 GRADBENO PARCE- LO na Gorici ugodno prodam. Tel.: 28 755. m3282 STANOVANJSKO HIŠO, s 7-arsko parcelo v M. Soboti, prodamo. Sodna ul. 27, M. Sobota, tel.: 528 14 16 ali 041 814 598 m3285 POSLOVNI PROSTOR, primeren za trgovinsko ali pisarniško dejavnost (80 m2), v centru M. Sobote, oddam v najem. Tel.: 040 218 825. m3292 GRADBENE PARCELE različnih velikosti, največjih do 20 arov, v Puconskih prodam. Tel.: 35 915, do 15. ure, 459 350, popoldan. m3298-24 delo ŽENSKA PONUJA DEKLETU V MARIBORU STANOVANJE IN HRANO v zameno za pomoč pri hišnih opravilih. Mogoč tudi dodaten zaslužek. GSM: 041 538 446. m3216 TRI DELAVKE, z veseljem do dela v kuhinji, sezonsko zaposlijo. Tel.: 55 1 1 289. m3239 IŠČEM DELO (pomoč v kuhinji, čistilka), po možnosti v Murski Soboti. Tel.: 55 91 079. m3243 REDNO ZAPOSLIMO SLIKOPLE-SKARJA s triletno prakso in poklicno šolo. Tel.: 87 630 ali 84 104. m3244 REDNO ZAPOSLIMO KUHARJA, starost do 25 let. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 762 860. 1713269 ZIDARJA s triletno poklicno šolo in triletno prakso zaposlimo. Lahko za nedoločen čas. Tel.: 84 104, 87 630. m3284 TAKOJ ZAPOSLIMO več kvalificiranih ali priučenih zidarjev jn gradbenih delavcev. Delo ponujamo tudi samostojnim gradbenim skupinam. GSM: 041 370 553. m3290 ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama in teta Ljudmila Grah iz Tišinske ul. 7a v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči: Vsi njeni kmetijska mehanizacija Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. ZAHVALA Brez slovesa nas je v 78. letu zapustila draga mama, stara mama in prababica OBRAČALNE PLUGE, dvobrazd-ne, molzni stroj Vesfalija, stiskalnice za grozdje od 600 do 2000 I, sejal-nik za umetno gnojilo in kombajn Klass prodam. Tel.: 68 078. m3197 TRAKTORSKO PRIKOLICO, 8-ton-sko, prekucno, prodam. Tel.: 0609 331 329. m3199 PODRAHLJAČ, mini, Panonija, prodam. Mirko Gomboc, Gregorčičeva 3, M. Sobota. m3203 CISTERNO CREINO, 2200 I, staro eno leto, malo rabljeno, prodam. Tel.: 64 524. m3208 TRAKTOR IMT 539, letnik 1 988, 195 delovnih ur, ugodno prodam. Tel.: 70 854 ali 041 273 125. m3214 KOMBAJN ZMAJ 161, nakladalko SIP, 17 m3, silažni kombajn SK 80, 4-delno brano, transporter za silažo in seno prodam. Tel.: 86 103. m3221 TROSILNIK HLEVSEKGA GNOJA in drobilnik za koruzo prodam. GSM: 041 543 684. m3231 KOMBAJN EPPLLE 211, širina kose 2 m, pripravljen za žetev prodam za 150.000 SIT. GSM: 041 567 353. m3240 OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO, 6-vrstni, prodam. Tel.: 76 212. m3245 CISTERNO CREINA 3200 I, obračalnik Panonija, seno in otavo v 'balah prodam. Tel.: 43 628. m3246 PAJEK SIP. 230, in trosilnik umetnega gnojila Vikon 350 prodam. Tel.: 041 904 767. m3262 . OBRAČALNI PLUG, 10-colni, Be-tulje, 1,5 KW električni motor in sadilec za koruzo, dvoredni, Olt, prodam. Tel.: 22 053. 1713265 KOSILNICO BCS, dizel, starejšo, malo rabljeno, motorje Akme, prodam. Tel.: 89 097. m3281 TRAKTOR STAYR 18, generalno obnovljen, s koso in plugi ter stroj, visokotlačni za pranje, 90 stopinj, 120 barov, prodam. Možnost zamenjave za traktor Tomo Vinkovič. Tel.: 069 44 011 ali 031 548 925. m3289-14 IŠČEMO ZASTOPNIKA - S. P. - na principu provizije za SV Slovenijo -proizvodi za vzdrževanje avtomobilov. Ponudbe pošljite na upravo lista pod: KVALITETA! m3295 Marija Cigan roj. Kerčmar iz Gančan 170 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini in sosedom, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala dr. Erika Zelko - Peterka in g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gospodu Tončku za ganljive besede slovesa. Za vedno boš ostala v naših srcih. Vsi tvoji V REDNO DELOVNO RAZMERJE ZAPOSLIMO PRODAJALKO za prodajo otroške konfekcije in opreme v BTC Murska Sobota - iščemo vestne, komunikativne, prijazne trgovke s trgovsko izobrazbo in osnovnim znanjem računalništva. Lastnoročno napisane ponudbe z dokazili s kratkim življenjepisom ter dokazili o izobrazbi in državljanstvu pošljite na naslov: Sonček, d. o. o., Begunje 27a, 4275 Begunje, z oznako: BTC MURSKA SOBOTA m3296 ŽENSKO ZA CELODNEVNO OSKRBO bolne ženske iščemo. Informacije po tel.: 069 21 271. 013249-10 srečanja 26-, 29-, 41-, 62-LETNI MOŠKI iščejo partnerke; 20-, 24-, 31-, 39-, 48-,'56-letne punce in ženske pa iščejo moške za resnejšo zvezo ali prijateljstvo. Pokličite Posredovalnico za resne zveze po tel.: 031 520 135 in jim zaupajte svoje skrite želje. m3274-1 storitve N SPOMIN Letos bo minilo 14 let od izgube 'našega najdražjega očeta, dedka in pradedka Štefana Cigana iz Gančan 170 Hvala vsem, ki se ga spomnite, se ustavite ob njegovem grobu ali mu namenite lepo misel. Vsi tvoji PO MERAH VAŠIH OKEN IZDELAMO ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNA SENČILA, VGRAJUJEMO »HARMONIKA« VRATA, KAKOVOSTNO IN PO UGODNIH CENAH. Montaža in servis. Mansarda, Marjan Vrbnjak , s. p., LUTVERCI 73, 9253 Apače, tel.: 069 62 454, GSM 041 751 856. 1713138 NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM za srednje in osnovne šole, pripravljam za zaključni izpit in maturo ter prevajam. Tel.: 27 183, 28 577. m3200 STREHE IZDELUJEMO, popravljamo, pokrivamo. Tesarstvo Drago Flisar, s. p. Tel.: 55 11 489. m3227 Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij si tuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti. Dobrota tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena. Bolečine si prestal,, zdaj boš mirno v grobu spal. kmetijski pridelki SKLEPAMO POGODBE ZA ODKUP KORUZE, letnik 2000. Tel.: 02 778 600. m3225 DOMAČE VINO (mešano), 80 SIT / liter, prodam. Tel.: 67 700. m3248 VEČJE KOLIČINE SENA V BALAH prodam. Šalamenci 6, tel.: 45 558. m3261 PODRAHLJALNIK, PREDSETVE-NIK in vilice za okrogle bale prodam. GSM: 041 596 234. m3278-4 razno NAREDIMO vam notranje strojne omete, fasade, tlake po konkurenčni ceni. Informacije po telefonu 069 71 526 ali 041 610 377. Strojni ometi Kavaš, s. p., Trnje 149a, p. Črenšovci. m3294-4 hvala ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 68. letu zapustil ljubljeni mož, oče, tast in dedek Alojz Čeh iz Nedelice 138 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in vsem, ki ste darovali vence, sveče, za svete maše in mrliško vežico ter nam izrekli sožalje. Hvala tudi vsem, ki ste ga med boleznijo obiskovali na domu in v bolnišnici. Posebej hvala osebju kirurškega oddelka II. nadstropja za lajšanje bolečin, g. župniku za ganljiv verski obred, pevcem za čutno odpete žalostinke, gasilskemu društvu za izkazano zadnjo čast, društvu upokojencev in cehu iz Turnišča. Hvala g. Sobočanu za lepo izbrane besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, sodelavcem oddelka 22-342 iz Planike, KG Lendava, EE Ginjevec in pogrebništvu Ferenčak. Naj ta skromna, a iskrena zahvala velja vsem tistim, ki ste dragega moža, očeta in dedka v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku! Globoko žalujoči: žena Marta, sinova Slavko in Mirko ter hčerka Milena z družinami Preklicujem veljavnost žiroračuna št. 80-70-59896-1, izdanega pri HKS Panonka na ime Štefan Janža, Predanovci 9. m3205 GOSTILNO, kompletno opremljeno, prodamo. Tel.: 040 26 44 14, po 16. uri, 48 533. m3241 ZAHVALA za vso strokovno oskrbo in topel človeški odnos pri lajšanju bolečin ob neozdravljivi bolezni naše mame Ane Toplak. Iskrena zahvala velja zdravniškemu oddelku Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota. V imenu ot- Ni besed, kako smo te ljubili, reko solz bi pretočili, če bi tebe, dragi dedek, lahko prebudili. Vnuki: Natalija, Tadej, Aleš, Mateja, Denis in Evelin 16. aprila je minilo leto žalosti, ko nas je zapustil dragi brat in stric Ludvik Franko iz Martjanec 66 Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite bo njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi Vsa leta si delala, pošteno živela, potem pa izmučena si tiho zaspala. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša draga mama in babica Marija Ceh iz Nedelice 32 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste darovali vence, sveče in cvetje ter za svete maše, v druge namene, in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči: Vsi njeni Kogar imaš rad, ne umrS; le daleč je... ZAHVALA V 91. letu nas je po kratki bolezni zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Terezija Kutoša iz Pečarovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče, za maše, obnovo župnišča ter cerkve in v druge namene. Hvala g. župniku I. Kranjcu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njeni najdražji Lepo je bilo živeti, a za ljubezen ni bilo težko umreti. ZAHVALA V 30. letu nas je zapustil dragi sin, brat, vnuk in stric Ivan Matjašec iz Lipe 4 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem za izkazano zadnje slovo ter poslovilni govor. Prav tako hvala sodelavcem iz Mure, tovarne moških oblačil za izrečeno sožalje in poslovilne besede ter vrstnikom letnika 1971 iz Lipe. Žalujoči: mama, oče, brata z družinama, mamca in drugo sorodstvo DAMIR BANFI veščica KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. III.: <06*1) MII OOP. I AX: )<><»'>) 271 170, '»1011 MORSKA SOHOIA »I , 20. april 2000 33 Mnogo prezgodaj nas je v 75 zapustil dragi mož, Nekje v tebi je velika bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA letu s prihajajočo pomladjo :, stari oče, tast in zet Jožef Ferko iz Bodonec 105 Že leto dni naš dom je prazen, odkar smo šli narazen, ni ure, dneva ne noči, povsod si v srcu z nami ti. V SPOMIN 17. aprila mineva leto dni, ko nas je mnogo prerano zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedi Aleksander Frumen iz Dol. Slavečev 10 Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, obiščete njegov prerani grob ter prižgete sveče in prinašate cvetje. Njegovi najdražji Ob tretji obletnici smrti naše drage Vilme Miholič iz M. Sobote V SPOMIN Na grobu Tvojem že tri leta rožice cvetijo in svečke Ti v spomin gorijo, a nas pa le zelo hudo boli, ker Tebe, draga Vilma, več med nami ni. Vsi tvoji Z neizmerno bolečino v srcu se ob nenadomestljivi izgubi iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu kot dobrega prijatelja in prijaznega soseda. Odšel si, a ostal boš z nami. Tvoji domači Ugasnilo je sonce v prijaznih očeh. V spomin odhaja kmet, žlahten in skromen, z besedo domačo in zemljo v dlaneh, Drevo umira stoje na domačih tleh. (Slavica) ZAHVALA V 97. letu starosti nas je za vedno zapustil naš predragi oče, tast, dedek in pradedek Jožef Sapač iz Brezovec 24 Z žalostjo in bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, številnim prijateljem, posebno prijateljem sina Evgena z Ministrstva za kmetijstvo in Sindikata kmetov, znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter izrekli in poslali pisna sožalja. Hvala za darovane vence, cvetje, sveče in prispevke za mrliško vežico. Posebna zahvala g. duhovniku Evgenu Balažiču in gospe Violi Bertalanič za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi za storitve in odigrano Tišino. Zahvaljujemo vse tudi bolniškemu osebju 2. nadstropja kirurškega oddelka soboške bolnišnice. Vsem ■ iskrena hvala! Sporočamo žalostno vest, da je umrl dragi sodelavec Božidar Kavaš Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kolektiv uprave Pomurskega zdravstvenega zavoda Murska Sobota Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala bo, ker te ni. V SPOMIN 18. aprila je minilo leto dni, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, brat in stric Viktor Vidonja iz Sotine 96 Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, mu prižgete sveče in s cvetjem okrasite grob. > Vsi njegovi Mineva osem let od izgube našega moža Štefana Heriča roj. v Šalovcih iz Murske Sobote Hvala vsem za podarjen cvet, prižgano svečo in lepo misel. Žena Ana z družino Pomlad je prišla, vse se prebuja in oživi, kar meni si vzela, se več ne zbudi. N SPOMIN Danes, 20. aprila, mineva žalostno leto od izgube našega najdražjega Štefana Šinka iz Rogašovec 16 Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče in poklonite cvetje. Vsi njegovi najdražji Ajta, nikoli Te ne bomo pozabili, počivaj v miru! Tvoji najdražji V SPOMIN Tiho in mirno je v 47. letu za vedno zaspal sin, mož, oče, dedek, tast, brat. a in stric ZAHVALA 19. aprila mineva leto žalosti, odkar nas je brez slovesa zapustil nas dragi sin, brat, stric in prijatelj Anton Sabotin iz Strehovec 71 Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje na njegov prerani grob. Vsi njegovi Naš dom že leto polni le praznina, odkar odšel si ti od nas, na grobu tvojem svečka se prižiga, za lep spomin,' spomin na te. V SPOMIN Boleč je spomin na 22. april, ko nas je nepričakovano in prezgodaj zapustil Štefan Rogač iz Nuskove Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi! Stanislav Krauthaker iz Lipovec 114 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku Jožetu Hozjanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govornikom za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebištvu Jurič. Posebna zahvala je namenjena osebju internega oddelka za lajšanje bolečin, gasilcem občine Beltinci, sodelavcem iz Mure - TŽP, 426. brigade, učencem in razredniku 3. EM, letniku 1982 iz Lipovec, mehanikom TŽO in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: mama Marta, žena Olga, sin Boris, hčerka Simona z družino, sestra Ema z družino, brat Anton z družino, tast in tašča ter drugo sorodstvo DRAGI DEDI - ZELO TE BOM POGREŠAL! Vnuk Marcel Sredi temne noči zaprl si svoje oči. Srečo kratko sva užila in prezgodaj se ločila. Misli moje slika so spomina, v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA V 24. letu nas je tragično zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat in vnuk Boštjan Matko iz Gančan 5 Ob pretresljivi izgubi se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, botrini, prijateljem, vrstnikom letnika ’76in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili žalost in bolečino, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala govorniku za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči ■ žena Zlatka, hčerkica Nuša, mama, ati ter sestra Mateja Na tvojem grobu cvetje spet cveti, tebi v spomin, meni v tolažbo. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalost in prazen dom. V SPOMIN 22. aprila minevata dve leti žalosti in bolečine od takrat, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, ata, tast, stari ata, svak, boter, bratranec in stric Anton Trplan iz Čepinec 100 Hvala vsem od blizu in daleč, ki se ga s srcem še spominjate, vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu ter prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi, ki smo te imeli zelo radi 34 OGLASI 20. april 2000, vbmi TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Veinarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 stihi: >Tpohištvozavas Zatri um Ljutomer, tel.: {0691 84 90 90, od 8.00 do 18.00 Krog, tel.: 1069135 460, od 9.00 do 17.00 x vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... ' Pokličite nas vsak dan razen nedelje 1 od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid. I Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota • garažna vrata dvoriščna vrata » daljinski • ograje • kovane ograje • zapornice • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police • žaluzije 35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@sioi.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO IA KURILNICA OUA RVKilKA (069) 545 92 80 S Od 8.00 do 20.00 Dostava brezplačna! SIGDAR NA VOLOU! Vsak mesec žrebanje: 3 x 1OOO I kurilnega olja. Zidarstvo-Fasaderstvo in izolacije zidov Strojni ometi JOŽE HORVAT s. p. Filovci 110, 9222 Bogojina, tel. & taks: (069) 47 014 GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300 BI BILI RADI UREJENI, LEPI, ELEGANTNI! OBIŠČITE FRIZERSKI SALON MARIJE HOZJAN V MALI POLANI 114. • VSE VRSTE ŽENSKIH PRIČESK * MODNO OBLIKOVAJE FRIZUR POKLIČITE: (069)70 672, 041 881 556 UA ALUMINIJASTIH ROLET * IZOLACIJA ■ PROTIHRUPNOST * VARNOST I062’ 703 00 43. faks.:IO621 703 50 44 NEPREMIČNINSKA HIŠA Slovenska 43, Murska Sobota ________069/304-123________ -Prodaja, nakup, oddaja, najem -NAJŠIRŠI IZBOR NEPREMIČNIN V POMURJU -Urejamo vso dokumentacijo ob najnižjih stroških HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice. Brezje 6, tel. & faks: (069I 48 426. GSM: 041 m 426, 041 733 948 ALI ŽELITE PRODATI - KUPITI DELNICE? PREVAJANJE Potrebujete prevode? Sodno overovljene, strokovno in hitro opravljene po konkurenčnih cenah iz NEMŠKEGA, ANGLEŠKEGA IN RUSKEGA JEZIKA! LINGO Grajska 16a, Murska Sobota (poleg zdravstvenega doma), tel.: (069) 32 378, GSM: 041 564 105 SEFtVIS kmetijske mehanizacije, motornih žgg, kosilnic, mopedov... ALOJZ PUHAN s. p. Strehovci 50, 9223 Dobrovnik - Dobronak, tel.: (069) 79 418 MURSKA SOBOTA, Slovenska 42 069/ 32 - 945 NAJNIŽJA PROVIZIJA V SLOVENIJI 0,7% ? »KUPAJ PROTI | KRI f Ml |NALU| ©080-1200j POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 Imate gotovino in želite povečati njeno vrednost? Za izpolnitev Vaše želje je več možnosti, mi pa Vam svetujemo, da denar vežete kot depozit za nekaj mesecev: 3,4, 5,6,... ali 12. To Vam bo prineslo ugodne obresti. In to še ni vse! Vsaka nadaljnja vezava do sedme ponovitve Vam bo še zvišala obresti. Vasi prihranki bodo rasli hitro kot še nikoli. Vztrajnost se zdaj še bogateje obrestuje! Oplemenitite svoje prihranke! Za vse podrobnosti o depozitih se oglasite v katerikoli enoti naše banke ali pa si jih oglejte na internetu: ‘ http:ZAvww.abanka.si BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI ISIS , 20. april 2000 NAPOVEDNIK 35 kulturni koledar KONCERT MURSKA SOBOTA - V četrtek, 20. aprila, ob 19. uri bo v kinodvorani na jubilejnem koncertu nastopil Big Bend Murska Sobota z gostom New Swing Ouartet. - V petek, 21. aprila, ob 20. uri bo na grajskem dvorišču nastopila skupina Siddharta. Njene pre-dskupine bodo: Juff (Lendava), Shyam (Krško) in Shit Happens (Maribor). - V soboto, 22. aprila, ob 21. uri bo v Bully’s pubu nastopila skupina Kontrabant. - M soboto, 22. aprila, ob 21. uri bo nastopila v Čardi na zabavi Kluba prekmurskih študentov skupina Ten High. Obljubljajo goste presenečenja, šušlja se, da bo to skupina Power Dancers in morda še kdo... DOGODEK MURSKA SOBOTA - V petek, 21. aprila, bo ob dnevu knjige pred restavracijo Zvezda MIKK postavil svojo stojnico. - V nedeljo, 23. aprila, ob 9. uri bo v cerkvi sv. Nikolaja velikonočna procesija, ki jo bo vodil apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Edmond Farhad. - V sredo, 26. aprila, ob 21. uri bo v Čardi zabava gimnazije in ekonomske šole. BOGOJINA - V petek, 21. aprila, bo bolšji sejem. - V soboto, 22. aprila, bo pohod pomladi od Bogojine do Pindže. SVETI JURIJ - V nedeljo, 23. aprila, ob 20. uri se bo začelo na Skurijevem bregu velikonočno kresovanje. OTVORITEV ŠALOVCI - V nedeljo, 23. aprila, si lahko ogledate velikonočno razstavo. RADENCI - V soboto, 22. aprila, ob 9. uri bodo v prostorih SMC pri cerkvi Sv. Cirila in Metoda odprli velikonočno likovno razstavo. FILM MURSKA SOBOTA - V torek, 25. aprila, ob 19. uri bodo v MIKK-u predvajali ari film Accion Mutante. Gre za špansko znanstvenofantastično komedijo režiserja Alexa de la Iglesie iz leta 1993. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V galeriji so na ogled dela učiteljev likovnih predmetov ter akademskih slikarjev in kiparjev - nekdanjih dijakov Gimnazije Murska Sobota. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij soboškega fotokluba na prosto temo. - V novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del Jožeta Horvata - Jakija. - V Art Caffeju so na ogled fotografije na temo Absolut wodka. - V MIKK-u so na ogled dela študenta 4. letnika Akademije za likovno umetnost Aleksandra Vukana. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del študentk 3. letnika Oblikovanja tekstilij in oblačil Manice Stvarnik in Sonje Toplak. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po tel.: 21 433. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem in splošno muzejsko zbirko. PUCONCI - V občinski stavbi so na ogled dela slikarke Irme Premrl. LAAFELD/POTRNA, GORNJA RADGONA - V Pavlovi hiši je na ogled razstava o izumitelju Johannu Janezu Puchu. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo DELAVEC BREZ POKLICA PRIUČEN DELAVEC Z ZNANJEM ZIDARSKEGA IN KERAMIČNEGA DELA (MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE); določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 23. 04 00' PEČEK LEON S. P. OBLAGANJE TAL IN STEN Z UMETNIM KAMNOM, RAZLAGOVA ULICA 18, MURSKA SOBOTA KUHARICA ALI POMOŽNA KUHARICA (KONČANA VSAJ OSNOVNA SOLA ALI POKLICNA ŠOLA, IMETI MORA PRAKSO V GOST LOKALU S PREHRANO); nedoločen čas; Samsko stanovanje; do 17. 05. 00; BELI GRAD D. O. O ČRENŠOVCI, ULICA PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI POMOŽNI DELAVEC POMOŽNA NATAKARICA (KONČANA VSAJ OŠ, ZAPOSLI SE LAHKO TRGOVEC, KUHAR, NATAKAR S PRAKSO,MORA BITI UREJENA IN VESTNA); nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; Samsko stanovanje; do 17. 05. 00' BELI GRAD D. 0. O. ČRENŠOVCI, ULICA PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI NATAKARSKI pomočnik dekle ZA STREŽBO (NATAKARICA-ZENSKI SPOL); nedoločen čas; Samsko nnn S! POSKUSNO IjELO 2 MESECA, do 10 05 00' MA-STROčS°čnS- P BAR MA0ČUNA . STROČJA VAS 20, LJUTOMER VRTNAR PB°DAJA lončnic, aranžiranje daril, IZDELAVA RAZLIČNIH ŠOPKOV, VENCEV (ZAPOSLI SE IAHKOTTUDI ARANŽERSKI TEHNIK); nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 10. 05. 00; MATAJ BERNARDA S. P. CVETJE GLORIOSA, SLOVENSKA 36, MURSKA SOBOTA STRUGAR KOVINOSTRUGAR; določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; do 23. 04. 00; IN-GLAR D. O. O. PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PRODAJO, PANONSKA 23, GORNJA RADGONA FINOMEHANIK OPTIK II.; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; do 21. 04. 00; ABA OPTIKA - FOTO D. O. O. PE MURSKA SOBOTA, TRŽNICA, MURSKA SOBOTA ZIDAR ZIDAR-GRADBINEC II. (SAMOSTOJNO ZIDARSKO DELO); nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 21. 04. 00; DISKONT - UNI-VERZAL NA VELIKO IN MALO D. O. O., KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 136, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU PRODAJALEC AVTOM., REZ. DEL., KMET. MEHAN. PRODAJALEC REZERVNIH DELOV IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE (PROŠNJE Z DOKAZILI POSLATI NA TRGOAVTO D.D.,PRISTANIŠKE 43/A,KOPER; določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba __________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 4 11 12 2 2 31 jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije-B; ostali pogoji: 2-MESECNO POSKUSNO DELO,DOBRO POZNAVANJE BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE - AVTOBRAN-ŽA; do 25. 04. 00; MERCATOR TRGOAVTO KOPER PE MURSKA SOBOTA PLESE 1, MURSKA SOBOTA; št. del' mest: 2 NATAKAR NATAKARICA V MINI BARU; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 30..04. 00; LUKNJAR ZDENKA-TRGOVINA, LOGA-ROVCI 27, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU NATAKARICA; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 22. 04. 00; BALI-GAČ ANTON S. P. GOSTILNA TONČEK, BELTINCI, PANONSKA 27, BELTINCI NATAKARICA (POSKUSNO DELO 1 MESEC, MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE); določen čas 3 mes.; do 29. 04. 00; JURKOVIČ NADJA S. P. OKRE-PČEVALNICA-PICERIJA KUČAN, KRIŽEVCI 75, KRIŽEVCI NATAKARICA (ŽENSKI SPOL); določen čas 24 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 28.04.00; POGAČNIK BOŠTJAN S. P. FITNESS CENTER LJUTOMER, PREŠERNOVA 7, LJUTOMER NATAKAR ALI KUHAR (POSKUSNO DELO 1 MESEC, UREJENOST, PRIJAZNOST DO STRANK); določen čas 6 mes.; do 21. 04. 00; BIM Z ZVEZDICO D.O.O., M.SOBOTA, CIRIL METODOVA 50, MURSKA SOBOTA STROJNI TEHNIK STROJNI TEHNIK - PRIPRAVNIK (DELA NA RAČUNALNIKU ZATO MORA IMETI RAČUNALNIŠKO POZNAVANJE AUTOCAD IN GENIUS); določen čas 6 mes.; do 21. 04. 00; KUTSENITS INTERNATIONAL D. O. O. MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 29, MURSKA SOBOTA KONTROLOR; določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; do 23. 04. 00; IN-GLAR D. O. O. PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PRODAJO, PANONSKA 23, GORNJA RADGONA ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK SERVISER ELEKTRIČNIH ROČNIH ORODIJ, BELE TEHNIKE (MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS); določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 25.04.00; ISKRA PRINS, LJUBLJANA PE MURSKA SOBOTA, NEMČAVCI 1D, MURSKA SOBOTA RAČUNALNIŠKI TEHNIK PROGRAMER (LAHKO PRIPRAVNIK, POSKUSNA DOBA 6 MESECEV, ODSLUŽEN VOJAŠKI ROK, DOBRO POZNAVANJE PROGRAMSKIH JEZIKOV); določen čas 24 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: IZOBRAZBA JE LAHKO DRUGE USTREZNE SMERI; do 25. 04 00; ABAK.NET D. O.O., MIKLOŠ KUZMIČA 4, MURSKA SOBOTA TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVINSKI POSLOVODJA (KANDIDATI NAJ PROŠNJE POŠLJEJO NA TRGOAVTO D.D., PRISTANIŠKA 43/A, KOPER); določen čas 6 mes.; 3 L delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: 3 MESEČNO POSKUSNO DELO,DOBRO POZNAVANJE ORGANIZACIJE DELA IN BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE AVTOSTROKA; do 25. 04. 00; MERCATOR TRGOAVTO KOPER PE MURSKA SOBOTA, PLESE 1, MURSKA SOBOTA EKONOMSKI TEHNIK ZASTOPNIK POSPEŠEVALEC ZA PRIMORSKO (IZPIT B KATEGORIJE); določen čas 12 mes.; 3 L delovnih izkušenj; do 21. 04. 00; RADENSKA - TRI SRCA, POLNILNICA MINERALNIH VOD IN PIJAČ, RADENCI D. O. O. , RADENCI EKONOMSKI TEHNIK - PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 03. 05. 00; KUTSENITS INTERNATIONAL D. O. O. MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 29, MURSKA SOBOTA POSLOVNI SEKRETAR (ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK,POSKUSNA DOBA 6 MESECEV, OSNOVNA RAČUNOVODSKA ZNANJA,ODLUŽEN VOJ. ROK); določen čas 24 mes.; jeziki: angleški jezik - govosio in pisno, nemški jezik -govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; do 25. 04. 00; ABAK.NET D.O.O. , MIKLOŠ KUZMIČA 4, MURSKA SOBOTA EKONOM-ARHIVAR-7ZDRŽEVALEC-DE-LAVEC PRI SPREJEMU IN ODPRAVI PISANJ(NABAVA POTROŠ. MAT., ARHIVIRANJE,VZDRŽEVALNA DELA); nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POZNAVANJE DELA Z RAČUNALNIKOM, IZPIT ZA KURJAČA (PO PREDPISU),POSKUSNO DELO 2 MESECA,IZPIT B KATEGORIJE; do 25. 04. 00; OKRAJNO SODIŠČE V GORNJI RADGONI, KERENČIČEVA 3, GORNJA RADGONA EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK OBRAČUNSKI REFERENT IN PRODAJALEC (ZNANJE IN IZKUŠNJE PRI VODENJU DOKUMENTACIJE S PODROČJA TRGOVINE IN STORITEV); določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: NATANČNOST, VESTNOST, DOSLEDNOST PRI DELU, VESELJE IN ŽELJA PO DELU S STRANKAMI (MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS); do 25.04.00; ISKRA PRINS, LJUBLJANA Murska Sobota Četrtek, 20. aprila: Ni predstav! Petek, 21. aprila: ob 16.30 slovenski mladinski film Nepopisan list, ob 18.00 in 20.30 ameriška psihološka srhljivka Nadarjeni gospod Ripley Sobota, 22. aprila: ob 16.30' Nepopisan list, ob 18.00 in 20.30 Nadarjeni gospod Ripley Nedelja, 23. aprila: ob 16.30 Nepopisan list, ob 18.00 in 20.30 Nadarjeni gospod Ripley Sreda, 26. aprila: ob 18.00 in 20.15 ameriška črna komedija Lepota po ameriško Ljutomer Do konca oddaje člankov nismo prejeli sporeda! Domislica za MIKK! Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota razpisuje natečaj za najduhovitejšo skovanko na kratico MIKK. Domislice lahko pošljete na njihov naslov: p. p. 196, 9001 M. Sobota, do konca tega meseca. Trije nagrajenci bodo dobili prost vstop na vse koncerte in gledališke predstave, ki jih bo organiziral MIKK v tem letu. TKI PE MURSKA SOBOTA, NEMČAVCI 1D, MURSKA SOBOTA UPRAVNI TEHNIK TAJNICA ŽUPANA (POSKUSNO DELO 1 MESEC); določen čas 12 mes.; 21. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; do 25,04. 00; OBČINA ROGA-ŠOVCI URAD ŽUPANA, ROGAŠOVCI , ROGAŠOVCI ADMINISTRATIVNI TEHNIK ADMINISTRATIVNI TEHNIK - PRIPRAVNIK' določen čas 6 mes.; do 03. 05. 00' KUTSENITS INTERNATIONAL D. O. O MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 29, MURSKA SOBOTA INŽENIR STROJNIŠTVA INŽENIR STROJNIŠTVA - PRIPRAVNIK POZNAVANJE RAČUNALNIŠKIH PRO- GRAMOV AUTO-CAD IN GENIUS), določen čas 9 mes.; do 21.04. 00, KUTSENITS INTERNATIONAL D. O. O. M. SOBOTA, LENDAVSKA 29, MURSKA SOBOTA VODJA OBRATA MEHANSKE OBDELAVE' določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; do 23. 04. 00; INGLAR D. O. 0. PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PRODAJO, PANONSKA 23, GORNJA RADGONA EKONOMIST SAMOSTOJNI KOMERCIALIST PRODAJE SVEČ NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU; čas zaposlitve : ni podatka; jeziki, angleški jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno; znanje programskih orodij: ; vozniški izP'L kate9°n£R~’ do 25. 04. 00; HINCO D. O. O. PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE LEN-D^VA RUDARSKA 24. LENDAVA-LEN-DVA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA ORGANIZATOR INFORMA.SISTEMOV, določen čas 12 mes.; jeziki; angleški ipzik - aovorno in pisno; znanje progra-□ih orodij: ; do 25. 04d00, MURA D D .-TOVARNA MOŠKIH OBLAČIL, PLE SE 2, MURSKA SOBOTA ORGANIZATOR - PROGRAMER AOP (VISOKA ALI VIŠJA IZOBR. RAČUNAL. ALI ELEKTROTEHNIŠKE OZ.DRUGE SMERI); določen čas 12 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ', ostali pogoji: POZNAVANJE.ACCESSA, MSOFFICE, VVINDOVS 98, VISUAL BASIC, ZAŽELJENO TUDI ZNANJE WIN-DOVS NT IN NOVELL); do 25.04.00; POMURSKI ZDRAVSTVENI ZAVOD UPRAVA ZAVODA, ULICA ARHITEKTA NOVAKA 2, MURSKA SOBOTA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PATOLOGIJE ZDRAVNIK SPECIALIST PATOLOG NA ODDELKU ZA PATOLOGIJO (ZAPOSLI SE LAHKO TUDI TUJEC); nedoločen čas; 51. delovnih izkušenj; do 21.04.00; SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA, RAKIČAN, UL. DR.VRBNJAKA 6, MURSKA SOBOTA Delimo vstopnice za kino Oskarja za stranko moško vlogo je letos dobil Michael Caine, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vede! tudi naš nagrajenec Darko Zelko, Mladinska 12, Rakičan, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Kdo igra glavno vlogo v filmu Nadarjeni gospod Ripley? Odgovor: Kupon št. 16 Odgovore pošljite do 25. aprila na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. JA SAMO PJEVAM - Severina 2. SHAKE YOUR BON-BON - Ricky Martin 3. SEX BOMB - Tom Jones & Mousse T. 4. LA PLAČA - Jarabe de Palo 5. BE WITH YOU - Enrigue Iglesias 6. DONT WANNA LET YOU GO - Five 7. CAMBIO DOLOR - Natalia Oreiro PREDLOGI: DA ŽIVOTA IMAM DVA - Davor Radolfi SHA LA LA LA LA - Vengaboys GLORIOUS - Andreas Johnson LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. AMORE MIO - Jan Plestenjak 2. RECI DA Sl NORA NAME - Califomia 3. ZELENA DEŽELA - Victor/ 4. MOJE IME - Regina 5. ČUJ MOJ GLAS - Marta Zore 6. POJDI Z MENOJ V TOPLICE - MI2 7. HALO GOSPODIČNA - Magnifico PREDLOGI: NA LUNO - Power Dancers KDO LAHKO TE LJUBI KAKOR JAZ - Vili Resnik NOCOJ JOČE NEKO SRCE - Tulio Furlanič LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. HVALA Tl, MAMA- Petovio 2. ZAPIRAM KAMRICO - Vesele Štajerke 3. MOJA DOLINA - Podkrajški fantje 4. BELO PISMO - Trio Franca Flereta 5. VALENTINA - Braco Koren & Kraški kvintet 6. SMREKOVŠKI FIKA - Jože Galič & Glasba iz Slovenije 7. MAMINA RUTA - Ans. Braneta Klavžarja PREDLOGI: IZPIJ DO DNA - Ans. Štrk POLJUB ŽIVLJENJA - Viharnik MOJE DREVO - Dan in noč Izpolnjene kupone pošljite do srede, 26. aprila 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 16 - GLASUJEM ZA SKLADBO j Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Maribor Jabolka 150 180 160.... ... 200-280 Hruške 450 .. 300-400 400 .... ... 500-700 Pomaranče 240 180 .. 160-200.... 180 Limone 280 250 290 .... 250 Banane .. 150-200 200 200.... 200 Kivi 400 250 300 .... 400 Suhe slive . - 700 700.... 800 Orehi, jedrca .... - .... 800 990.... 1.000 Solata, puterica.. 400 350 400 .... 350 Solata, endivija... 350 270 300.... 300 Cvetača 350 300 300.... ... 350-400 Zeleno zelje 120 100 100.... 150 Kumare 500 350 380.... ... 400-500 Rdeče zelje 150 150 200.... - Korenček 250 230 240 .... 250 Paradižnik . 500-580 500 600 .... ... 400-500 Paprika 680 600 700.... 700-1.600 Čebula 100 80 100 .... 100 Mlada čebula 450 320 450.... 500 Mladi krompir 250 310 . 180-220 .... 250 Krompir 100 100 90 .... •... 100 Fižol 350 300 .... 400 Peteršilj 600 400 500 .... 800 Hren 400 420 450.... 500 Dateljni 1.000 880 .... 1.000 Rdeče grozdje.... 690 750 750.... 800 Ananas 400 500 400.... 450 Por 300 400.... 400 Klementine 280 260 200.... 250 Kitajsko zelje 200 300 Zelena 250 350.... 500 Kisla repa 200 200 200.... Kislo zelje 200 200 200.... 200 Lubenice 400 400 420 .... 500 Mandarine Bučke 280 350 250.... 500.... 250 500 Grenivke 300 250 300 .... 300 Suhe fige 700 800 .... 800 Ohrovt 250 300 .... 250 Suhe marelice.... 1.000 1.200.... 1.200 Koleraba Česen 400 200 400 400 ... 250 350 Jagode 1.000 1.000 800... 1.000 VESTNIK NA I WWW.P-INF.-Sil ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 18. 4. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 18. 4. 2000 od 00, ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,7193 14,6827 14,8248 Francija 1 30,8772 30,8004 31,0985 Nemčija 1 103,5577 103,3000 104,3000 Italija 100 10,4604 10,4344 10,5354 Švica 1 129,1635 127,5537 130,0893 ZDA 1 211,2666 210,7409 212,7810 V dvoje je lepše Klik NLB - spletna poslovalnica, ki je odprta 24 ur na dan, • vam omogoča, da lahko kar doma, v službi ali na potovanju (kjer se lahko priključite na internet) z nekaj preprostimi kliki z miško opravite naslednje bančne storitve: - vpogled v stanje in promet na svojem računu in računih, za katere ste pooblaščeni, - plačevanje obveznosti prek posebne in splošne položnice ter virmana, - prenose sredstev med računi v banki, - prenose sredstev na račune v drugih bankah, - pošiljanje in sprejemanje sporočil iz banke in - pregled sporočil, ki ste jih prejeli iz banke. Že kmalu se bo število dodatnih storitev zelo povečalo. Za uporabo spletne poslovalnice Klik NLB potrebujete osebni računalnik z dostopom do interneta. Ni vsakemu dano, da bi se poročil in dočakal zlato poroko. Karolina, dekliško Škrlec, rojena v Zamarkovi, in Jože Korošec, rojen v Jurovskem Dolu, pa imata srečo, saj sta svojo zakonsko zvezo pred kratkim potrdila z zlatoporočnim jubilejem. Zlata poroka je bila tudi posebna priložnost, da sta malo obudila spomine na svoja mlajša leta. Po poroki sta prevzela sedemhektarsko posestvo Jožetovih staršev, vendar je na njem delala predvsem Karolina, kajti Jože je bil zaposlen v gradbeništvu. Nekaj časa je imel celo svojo obrt. Pozneje je delal v Avstriji kot zidar -restavrator. V zakonu sta se jima rodila dva otroka. Po upokojitvi sta se Koroščeva preselila v novo hišo v Jurovskem Dolu, ki sta si jo zgradila za svoje mirno bivanje na jesen življenja. Da pa jima ne bi bil dolgčas, se Karolina posveča z velikim veseljem gospodinjstvu, Jože pa izdeluje nabožne kipe, zlasti Marije in Križanega. Vesela sta, da sta ju hčerka in sin obdarila s štirimi vnuki, ki ju radi obiskujejo. - Foto: L. Kr. Informacije dobite v svoji enoti Pomurske banke ali na spletnem naslovu: http://klik.n-lb.si pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR Tadeja državna prvakinja Lunine mene: 21. aprila bo sonce vzšlo ob 6. uri in 5 minut, zašlo pa ob 19. uri in 57 minut. Dan bo tako dolg 13 ur in 52 minut, kar je za petnajst minut več kot pred petimi dnevi. 26. aprila ob 21. uri in 33 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. £ o r . Praznični pohod na Kuglo 21. april, petek, veliki petek 22. april, sobota, velika sobota 23. april, nedelja, velika noč 24. april.-ponedeljek, veliki ponedeljek 25. april, torek, MARKO 26. april, sreda, PASHAZIJ V Idriji je bilo pred kratkim državno tekmovanje iz nemškega jezika za srednješolce, na katerem so, sodelovali tudi dijaki Gimnazije Murska Sobota (pod vodstvom mentorjev Alenke Cdr in Marjana Geča) - Tadeja Lutarič, Mateja Žekš, Štefan Vidonja, Simon Buček (nemščina kot prvi tuj jezik), Danijel Fartek, Petra Čeh, Iztok Frajman in Marko Virag (nemščina kot drugi tuj jezik). Večina jih je dosegla zelo dobre uvrstitve, najbolje pa se je odrezala Tadeja Lutarič iz 3. C-razreda, saj je postala državna prvakinja. JG, Foto: NJ S pohodom na najvišji vrh prek-murja, Serdiški breg oz. Kuglo ali Kugel, kot mu pravijo domačini, se je začel program prireditev ob prvem prazniku občine Rogašo-vci, 24. aprilom. Okrog 50 pohodnikov se je zbralo minulo nedeljo že ob 9. uri pred gostilno Valeč v Sotini, zanimivo je, da je bilo med njimi mnogo takih, ki ne prihajajo iz rogašovske, ampak iz bolj oddaljenih občin. Na pohod, ki ga je vodil svetnik Viktor Benko ml., predsednik odbora za gospodarstvo in turizem, se je krenilo kako uro pozneje v čudovitem sončnem vremenu po ozki stezi skozi goričke gozdove in hribe. Po postanku na več kot 400 metrov visokem vrhu so se udeleženci vrnili na drugo stran, kjer se je začela na posestvu v Kramarovcih ob 16. uri slavnostna sklepna prireditev, podprta z jedačo in pijačo. Besedilo in foto: TK SKUPAJ PROTI KRI | Ml (NALU| ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Štefan Prša - Pršek je po velikem slavju pri Copekovem mlinu, ko je podpisal delitveno bilanco s črenšovskim županom Tornarjem, spet nastopil pred kamerami, tokrat kot glasni zagovornik večinskega volilnega sistema v parlamentu in tako pljunil v brk odranskemu županu Markoji. Nič hudega, saj se Pršek že pripravlja na ministrsko mesto za lokalno samoupravo v Bajukovi vladi. Kot dober poznavalec razmer v tujini, še zlasti s štrkovo-mlinarskih potovanj, ima najboljše reference. *** Brezno najuspešnejšega gradbenega podjetja v Lendavi Gi-dosa, ki je celo prevzel Gradbenik, je zmeraj globlje. Poznavalci pravijo, da bi lahko bilo še globlje, če ne bi bilo svetovalne pogodbe z enim od Sakačevih podjetij. *** Čeprav Državljanski iniciativi, v kateri sedi tudi visoki predstavnik kapitala, po rodu Prekmurec Milan Gerič, pobuda za soboško škofijo ne diši preveč, se na novo organizirana laična iniciativa za to ne zmeni in še naprej zbira podpise za ustanovitev škofije. *** Soboški ZEU je te dni polno zaseden. Pripravlja namreč projektno dokumentacijo za podzemni prehod železniške proge pod reko Ledavo. Vodo bodo usmerili v razbremenilni kanal. To najbolj podpirajo ribiči, ki lovijo ribe nižje od soboške čistilne naprave. Tako jim namreč iz čistilne naprave ne bodo mogli več pošiljati fekalij, ki jim dušijo ribe. Herbert Šefer - Troedini funkcionarje že zahteval od Alojza Behka, da poskusi vsaj malo razveseliti jezne tovornjakarje v jutranji konici na petanjskem mostu. Tako jim bodo poskusili postreči z bevando in obloženim kruhkom. kkk Ljutomerski svetniki naj bi se pripravljali na sprejem odloka, v katerem bi namesto subvencij za rejo konj in krav te preusmerili v rejo pasemskih maček. Z deratizacijo avtobusne postaje so namreč še naprej neuspešni. *** Viktor Voršič, cankovski župan, je, potem ko se namesto z izvozom vode ukvarja z nakupom vode, sedaj doživel še en udarec, okraj so mu prestavili čez mejo. Kako bo na to reagiral Haider, ni znano. kkk Sedaj, ko so dobili tekstilci soboške Mure angleški nasvet, si ga še bolj želijo pri nogometaših. Nestrpno čakajo, kaj bo izrekel Anglež na temo soboškega nogometa. kkk Zunanja sodelavka prezidija je opozorila, da tako pompozna poroka dveh strank, ki se zaklinjata na krščanski etos, v postnem času ne more prinesti nič dobrega. Edino, kar jo je potolažilo, je bila izjava Ivana Omana, da ima veliko svatov malo skupnega's krščanskimi vrednotami. Po drugi strani pa je prezidij ugotovil, da je največji, asket kljub vsemu Jeno Sapač -Brzi, ki se zaradi postnega časa gostije sploh ni udeležil. SESKA Ki KOHJ