í RAČUNALNIŠKA ANALIZA »NAPADOV NA JLA« Igor 2. Žagar*, Peter Tancig" Računalniška analiza »napadov na JLA« I. del 1. Nekako konec junija 1988 je prišlo na pobudo Scmiotične sekcije Slovenskega sociološkega društva do zamisli, da bi se s sodelovanjem RK ZSMS lotili analize člankov, ki - tako ali drugače - obravnavajo JLA. Povod zanjo je bilo prav nezadovoljstvo s slavno »analizo 200 člankov«, ki javnosti ni bila nikoli predstavljena - ne analiza, ne članki, ki naj bi jih analizirala - drugače kot v obliki površnih in nepopolnih statistik, najpogosteje povzetih v sredstvih javnega obveščanja. Vzpostavili smo sodelovanje med Inštitutom za sociologijo, kjer poteka raziskava »Aspekti teorije (samoupravnega) diskurza: od ilokucije k teoriji argumentacije«, in Laboratorijem za računalniško razumevanje jezika pri Institutu Jožefa Štefana, ki je v pomoč ponudil svoje izkušnje pri obdelavi in analizi besedil, in akcija je stekla. 2. Odločili smo se, da se lotimo analize vseh časopisnih in revialnih člankov, ki kakorkoli obravnavajo JLA, in sicer v obdobju od 1.1.1988 do 31. VI. 1988. Sprva smo mislili v analizo zajeti vse jugoslovanske časnike in revije, pregled materiala pa je pokazal, da bi bila zadeva finančno povsem neizvedljiva (vse članke je bilo potrebno najprej pretipkati - vnesti v računalnik oz. na računalniški spominski medij - diskete; o problematiki vnosa podatkov v računalnik in računalniških obdelav kasneje), časovno pa bi to analizo tako podaljšalo, da bi njeni rezultati v trenutku objave morda sploh ne bili več zanimivi, kaj šele aktualni. Odločili smo se torej za vse slovenske časopisne in revialne članke, ki kakorkoli obravnavajo JLA (ali gre res za napade in v kakšnem obsegu, naj bi pokazala šele analiza), saj so obtožbe o »napadih« na JLA, z redkimi izjemami, letele prav na slovenska glasila javnega obveščanja. Članke smo zbrali v dokumentaciji Dela, pri čemer smo iz razumljivih razlogov obšli časopise in revije, ki se delovanja JLA lotevajo strokovno (Naša obramba).1 * InSutul z« sociologijo. Ljubljana. ** Institut »Jožef Slcfan«, Ljubljana. 1 Statistike o Številu Člankov, njihovih avtorjih in glasilih, v katerih so bili objavljeni, so prikazane v Pribgi I. 141 V naslednji ločki podajamo kratek oris problematike pretvorbe tekstov člankov v računalniško berljivo obliko in podatke o velikosti tako nastale baze tekstualnih podatkov, ki smo jo analizirali s pomočjo računalnika. 3. Za vnos v računalniško berljivo obliko smo dali izbrane članke pretipkati na računalniški pomnilniSki medij (diskete) na osebnem računalniku vrste IBM PC. Pri naši količini zajetih tekstov je bil lak vnos podatkov v računalnik dolgotrajen in finančno zahteven. K temu je potrebno prišteti še nekaj ciklusov pregledovanja, primerjanja z originali in popravljanja že vnesenih tekstov, kar vse podaljša in podraži tak način dela Tehnično bolj popolna in hitrejša možnost je direkten vnos tekstov z napravo za optično prepoznavanje znakov (OCR - C^tical Charactcr Rccognition), ki tudi pri nas žc prodira v praktično uporabo. Ce odštejemo nekaj problemov, ki jih imajo tudi sodobni paketi z diakritiko nekaterih naših črk, ostaja glavni problem slaba kvaliteta kopij vhodnih tekstov, ki otežuje oz. onemogoča tak pristop. Skupno 3SS zajetih člankov (na približno 1500 straneh) predstavlja zajetno bazo tekstualnih podatkov, veliko čez 2,5 milijona znakov. Naslednji korak je odločitev za programski paket, s katerim bomo realizirali naSc zahteve po računalniški obdelavi (več o tem v nadaljevanju). 4. Na prvi metodološki problem smo naleteli ob definiciji oz. določitvi kriterijev »napadov na JLA«. Kaj vse je lahko napad na JLA? Vprašanje se zastavlja s toliko večjo ostrino, ker o časopisnih člankih kot o napadih govori institucija, v katere besednjaku je »napad« vse kaj drugega kot izražanje mnenj s peresom in papirjem. Da bi se izvili iz te zagate, smo k sodelovanju povabili strokovnjake Ljubljanskega armadnega območja, vendar pa na pLsmo, ki ga jc podpisal predsednik RK ZSMS Jože Školč, nismo dobili nikakršnega odgovora (pismo je na voljo v dokumentaciji RK ZSMS). 5. Da bi se izognili očitkom o samovoljni izbiri kriterijev, smo analizo zastavili tristopenjsko. Na prvi stopnji,1 katere metodologijo in rezultate podrobneje opisujemo v tem prispevku, smo se odločili za kriterije, ki so bili očitno tudi kriteriji same JLA. Za sejo Zvezne skupščine 17. III. 1988 so namreč Odbor za ljudsko obrambo, Odbor za notranjo politiko in Komisija za nadzor Službe državne varnosti pripravili Informacijo o napadih na koncept splošnega ljudskega odpora, JLA in Službo državne varnosti (na svoji seji 25. III. 1988 jo je povzel tudi Vojni svet), kjer eksplicitno navajajo po njenem mnenju najznačilnejše in najbolj grobe napade na JLA (Priloga 2, zlasti str. 158 in naslednje). O JLA naj bi se trdilo, da je neprimerna, konzervativna, unitaristična, nadnacionalna, protihrvatska, protislovenska, proti-muslimanska, proruska, stalinistična, tuja, okupatorska, fašistična, razbojniška, neučinkovita, obremenjujoči faktor (gospodarstva), vzrok inflacije, dcbclokožna institucija, pijavka, zaSčitnica umazane politike, da bi ob morebitni agresiji takoj 10 zastavitvi analize na drugi in tretji stopnji, ki bo naia naslednja naloga, govori predzadnja točka prispevka. 142 kapitulirala in da sc jo skuša razbiti z zahtevami po civilncm služenja Z vprašanjem izbire kriterijev, njihove argumcntiranosli in ustreznosti se nismo ukvarjali. Zanimalo nas je le, ali je tako opredeljene »napade« na JLA mogoče zasledili v slovenskem tisku, in če jih je mogoče zasledili, v kakšni obliki se pojavljajo. 6. Pri odločitvi za vrsto računalnika, na katerem bomo obdelovali našo bazo podatkov, moramo upoštevali vrsto faktorjev, med katerimi sta seveda najvažnejša obstoj in možnost uporabe programskega paketa za obdelave tekstualnih podatkov, katerega možnosti čimbolj ustrezajo našim potrebam oz. zahtevam za obdelavo. Ker gre običajno za velike količine podatkov, ki zahtevajo dosti zunanjega (sekundarnega) spomina za vmesne in končne datoteke, sc po možnosti odločimo za čimvečji računalnik. Ta odločitev se tudi sklada z zahtevnostjo obdelav, ki so zaradi kombinaioričnc narave nekaterih osnovnih algoritmov zelo »požrešne« in potrebujejo čim večjo računalniško moč, in s potrebo po večkratnih ponovitvah obdelav - bodisi zaradi napak ali pa zaradi novih zahtev, ki nastajajo med samo analizo. Pri tem iterativnem procesu pa pride običajno tudi do zahtev za spremembo samega programa, ker le ta praviloma ne omogoča vnaprej realizacije vseh želja uporabnikov.1 Naslednji razlog za odločitev za velik računalnik jc perspektiva izredno velikih tekstualnih baz podatkov, s katerimi sc približujemo idealu raziskovalca določene problematike, tj. (popolni) zajetosti predmeta raziskave, kjer jc reprezentativnost gradiva v neposrednem odnosu z njegovo velikostjo. Pri takih velikih bazah podatkov pa nastopijo novi problemi (npr. različne verzije podatkov oz. rezultatov in njihova varnost ter shranjevanje), ki so rešljivi edino na velikih računalnikih oz. v ustrezno organiziranih računskih centrih. Za naše obdelave smo uporabili programski paket OKUS, ki ga v Laboratoriju za računalniško razumevanje jezika razvijamo že vrsto let in stalno dopolnjujemo z novimi funkcionalnimi zmožnostmi, ki odražajo (smiselne) zahteve uporabnikov tega paketa (lingvistov, sociologov, raziskovalcev literature, slovaristov). Sistem OKUS (Obdelava Konkordanc z Lfcorabo Satelitov) služi za obdelavo (velikih) tekstualnih baz'in je zasnovan na sodobnih principih sistemov za upravljanje baz podatkov. Programski paket OKUS leče na računalnikih vrste DEC-VAX in pri naši raziskavi smo uporabljali največji računalnik te vrste (VENUS) na Institutu Jožefa Štefana. 7. Program OKUS omogoča poljubno organizacijo baze podatkov (označevanje tekstov in njihovih delov s t. i. selektorji ali identifikatorji). Pri naši raziskavi smo se odločili za sledeče oznake vsakega posameznega članka: ' Avtorja se posebej želiva zahvaliti zunanjim sodelavcem (Študentom računalništva: Gora/du Božiču, Matiji Grabnarju in Sandiju Kodriču) Laboratorija za računalniško razumevanje jezika IJS, ki so pomagali tako pri računalniški analizi korpusa člankov kot pri dopolnjevanju programa za analizo tekstualnih korpusov, kadar se je to med samo analizo izkazalo za potrebno. 143 a) avtor. b) naslov; c) datum natisa; C) vir (časopis, revija). Zek) fleksibilen način izbiranja delov baze podatkov v obdelavo omogoča Številne pristope oz. poudarke analiz danega korpusa podatkov. Naštejemo jih le nekaj: a) ccbtna baza podatkov - kar je bil izbrani način pri naSi analizi; b) longitudinalne Študije prek posameznih avtorjev, virov, časovnih obdobij in njihovih kombinacij; c) transverzalne (komparativne) analize, npr. določenih virov v določenih časovnih obdobjih. 8. Osnovni način analize tekstualnih korpusov s sistemom OKUS je L i. generira-nje konkordanc, kar pomeni prikaz vsake besede (natančneje rečeno, pojavne oblike besede) v njenem kontekstu. To je zelo posplošen in pomanjkljiv opis, vendar zadostuje za razumevanje osnovnega pristopa k računalniški obdelavi v naSi raziskavi.4 Naslednji način uporabe takega paketa so L i. frekvenčni slovarji, kar pomeni prikaz različnih besednih oblik skupaj s frekvencami njihovega pojavljanja (dejansko so to degenerirane konkordancc - brez konteksta). Ta način često služi za preliminarne analize, med katerimi se na osnovi njihove reprezentativnosti (pogostnosti) odločimo za nabore besed, ki jih želimo nadalje podvreči bolj podrobni analizi. Statistični profili nam podajajo različne (absolutne in relativne) statistike prek izbranega dela baze podatkov glede na začetno črko, dolžino in frekvenco pojavljanja posameznih besed. Pogosto želimo našo analizo napraviti ne za posamezne besede, ampak za skupine besed (besedne zveze, sintagme). To dosežemo s L i. kolokacijami, kar pomeni prikaz vseh (so)pojavljanj določenega Števila (do S v sistemu OKUS) besednih oblik. Pri tem načinu so možne različne zahteve, npr. fiksni ali poljubni vrstni red navedenih besed, dovoljena največja medsebojna razdalja med posameznimi iskanimi besedami, individualne (enkratne) ali L i. skupinske (večkratne) posamezne besede v iskanih besednih zvezah ipd. Večnivojskost in s tem večjo uporabnost analiz s sistemom OKUS je mogoče doseči s tehniko t. i. označevanja (angleško tagging), pri kateri (interaktivno) izbiramo posamezne besede ali določene dele besedil in jih asociiramo s poljubnimi oznakami (npr. pridevnik, glagol za različna lingvistična proučevanja, stopnje semanii- * Tu lc omenimo potrebo po parametrski določitvi različnih značilnosti zajetih tekstov, kot so npr. abeceda, ločila, diakritična znamenja, oznake za deljenje besed itd. Nadalje so nujne različne možnosti, ki jih mora omogočati bolj napreden sistem take vrste, za izbiro besed, ki jih želimo (ali pa nočemo) prikazali v taki analizi, in za omejitev ter način predstavljanja konteksta njihovega pojavljanja. 144 čnega difcrcnciala itd.). Skratka, poljubne oznake, relevantne oz. smiselne za dano analizo. Naslednje stopnje analize se izvajajo nad oz. s temi oznakami. Končno je potrebno omeniti Se specifičnost slovenščine, tj. bogato morfologijo in besedoivorje, ki se odražata v velikem Številu pojavnih besednih oblik, ki so vse izraz (realizacija) ene same osnovne (izhodiščne, kanonične) besedne oblike (npr. samostalnika, pridevnika, glagola). To razmerje pojavno: osno\i)o je Se dosti večje, če za osnovno obliko vzamemo koncept (npr. pomenski), ki se lahko realizira z različnimi pojavnimi oblikami različnih sintaktičnih (lcksikalnih) razredov (npr. igra, igrati, igranje, igraje, igrajoč... za koncept »igra«). V sistemu OKUS se te problematike lahko lotimo na več načinov, tu omenimo le Iskanje (specificiranjc) korenskih oblik in označevanje; slednje bomo podrobneje prikazali v nadaljevanju. 9. V prvem koraku smo torej vzeli prej navedenih 21 oznak »napadov« (in njihove sklonske in pridevniSko-prilastkovne različice) na JLA po Informaciji za Zvezno skupščino ter z računalniško obdelavo (gerteriranjem kolokacij) ugotavljali, ali je v katerem od člankov v naSem korpusu s katero od teh oznak dejansko opredeljen kateri od izrazov, ki opisuje (omenja) JLA. Za izraze, ki govorijo o JLA, smo na osnovi analize naScga tekstualnega korpusa s pomočjo konkordanc in frekvenčnih seznamov izbrali sledeče: armada, armija, JLA, JNA, vojska in seveda njihove sklonske in pridevniSko-prilastkovne različice, kot so npr. armade, armadi, armad-ni, armadno itn. Opredelitev oznak za JLA z izbranimi »napadi« smo definirali kot sopojavljanje (kolokacijo) obeh izrazov na določeni razdalji; izraze za »napade« smo shranili pod skupinsko spremenljivko Napad in oznake za JLA pod skupinsko spremenljivko Armada. Zaradi uporabe skupinskih spremenljivk smo se morali odločili za razdaljo med izrazi, izraženo v Številu vrstic; odločili smo se za maksimalno razdaljo 5 vrstic. 10. V 355 člankih 169 znanih različnih avtorjev (in 111 nepodpisanih), objavljenih v 20 slovenskih časopisih (in 12 nenavedenih virih) v prvi polovici leta 1988 (od začetka januarja do začetka julija) jc analiza našega korpusa dala naslednje rezultate (statistika pojavljanja posameznih sklonskih in pridevniSko-prilastkovnih različic izrazov, ki označujejo JLA in »napade« nanjo je v Prilogi 3 ). Odkritih jc bilo 629 kolokacij, opredeljenih v predhodni točki (integralno so objavljene kot Priloga 4), ki jih lahko razvrstimo v naslednje skupine oz. modalitete: a) v primeru 5 kolokacij (0,79%) sta iskani besedi (oz. iskane 3 besede, kadar gre za dvobesedne opise »napadov«) v iskani povezavi, ki bi jo glede na kriterije, opisane pod točko 5, lahko opredelili kot napad na JLA. Te kolokacijc se v Prilogi 3 pojavljajo v naslednjih vrsticah: 3987 - 3989 4001 - 4003 4046 - 4049 ' Mogoče bi bilo smiselno podati Se (nekoliko daljio) statistiko pojavljanja različnih parov -. 145 4054 - 4057 16479 - 16482 b) v primeru 12 kolokacij (1,90%) sla iskani besedi (besede) v iskani povezavi, vendar kol citat drugega: 3873 - 3875 (nadnacionalni - JLA) 3873 - 3875 (unilarisiični - JLA) 4017 - 4019 4634 - 4636 (JLA - okupatorsko) 4634 - 4636 (okupatorsko - vojsko) 22795 - 22798 22800 - 22802 22805 - 22807 (vojakom - tuje) 22805 - 22807 (vojakom - tujo) 22807 - 22809 22807 - 22810 26470 - 26472 c) v primeru 42 kolokacij (6,67%) sla iskani besedi (besede) v iskani povezavi, vendar na način »kot da« gre za citat drugega: 1054 - 1057 (JLA - faSistoidno) 1054 - 1057 (JLA - okupatorsko) 1056 - 1058 3534 - 3537 (armadi • civilno) 3534 - 3537 (civilno - vojaškega) 9264 - 9266 9409 - 9411 9409 - 9413 11765 - 11767 13827 - 13829 14031 - 14036 17397 - 17400 19256 - 19259 19257 - 19260 19258 - 19261 20571 - 20573 22791 - 22793 (JLA - unilaristična) 22791 - 22793 (JLA - nadnacionalna) 22792 - 22796 (okupatorska - armadi) 22792 - 227% (tuja - armadi) 22826 - 22829 25446 - 25448 26360 - 26362 26490 - 26492 26789 - 26791 27779 - 27782 27779 - 27783 146 27781 - 27784 27884 - 27886 27884 - 27889 27888 - 27894 27894 - 27896 (JLA - anuhrvatska) 27894 - 278% (JLA - antislovcnska) 27897 - 27900 (fašistično - JLA) 27897 - 27900 (razbojniško - JLA) 27898 - 27900 27898 - 27902 28340 - 28342 28851 - 28857 (JLA - faSistoidna) 28851 - 28857 (JLA - proruska) 29068 - 29070 29305 - 29307 č) v primeru 570 kolokacij (90,64%) pa iskani besedi (besede) nista v iskani povezavi. Seveda nam te statistike ne povedo vsega. Kar 4 »pozitivne« kolokacijc pod a) so namreč iz razprave Veljka NamorSa O nad-nacionalni ureditvi JLA, objavljene v februarski Številke Nove revije. Omenili smo že, da se ne bomo spuSčali v analizo kriterijev skupščinske komisije, toda ali je mogoče o armadi, ki je sestavljena iz 8 in več nacionalnosti reči kaj drugega, kot da je organizirana nadnacionalno, in ali lahko v tem primeru to sploh imamo za napad na JLA? Podobno bi lahko rekli /a Ruplovo trditev, da jc uradni jezik JLA za Slovcnca - faktično gledano - tuj jezik. Prav tako ne moremo imeti za napad 12 kolokacij pod b), kjer lahko iskano povezavo med besedama (besedami) zasledimo kot citat, v katerem avtor za nameček opisuje, kaj vse bi napadi na JLA bitko bili (kot po pravilu skoraj vseh 12 primerov »brani« in ne »napada« JLA). Verjetno najzanimivejša jc modalitcta »kol da« gre za citat 42 kolokacij pod c), njen pojav pa je - sodeč po datumih objave /adevanih člankov - v neposredni zvezi z Informacijo skupščinske Komisije za nadzor dela JLA in službe državne varnosti ter sejo Vojnega sveta. Ta dva dogodka piscc (kot po pravilu gre tudi v tem primeru za »branitelje« in ne »napadalce« JLA) kot da odvežeta dolžnosti konkretnega citiranja, tj. navajanja avtorjev, časopisov in datumov objave člankov; po Informaciji skupščinske komisije in seji Vojnega sveta konkretni citati za identifikacijo referenta kol da niso več potrebni, že sama obsodba »neprimernega pisanja« jc dovolj, da ludi res gre za neprimerno pisanje, ne da bi to neprimerno pisanje tudi kdo konkretno navedel. Tipičen primer takega pisanje je članek Slavka SorSaka, objavljen v rubriki »NaproScn za premislek« revije TV-15 (vrsticc 28851-28857 Priloge 4 ). SorSak navaja povsem enake opredelitve kot skupščinska Informacija, da pa jc bil njegov članek objavljen tri tedne pred njo pač le Sc dodatno potrjuje zapostavljenost skupščinskega sistema glede na vladajočo politično informacijo. 147 Informacija skupščinske Komisije torej obrne optiko in meta-nivo poslane sam svoj predmet, kar z drugimi besedami pomeni, da za resničnost neke izjave ni nujno potrebno, da se ujema z materialno realnostjo; če je izročena s pravega, privilegiranega mesta, si Zeleno realnost lahko ustvari sama, prav kakor jo v primeru nadnacionalnosli JLA lahko utaji (s tem sc bomo podrobneje ukvarjali na naslednji stopnji analize; glej točko 11.). Primer 570 kolokacij pod č), kjer iskani besedi (besede) nista v nikakršni zvezi, verjetno ne potrebuje dodatnega pojasnila: če besedi nista v nikakršni zvezi, je to pač težko povedati drugače, kot da nista v nikakršni zvezi... Če naj sodimo po rezultatih prvostopenjske analize, ki si je - ne pozabimo! - za kriterij »napadov na JLA« vzela kriterije JLA same, potem moramo ugotovili, da napadov na JLA ni bilo. 11. Zastavitev analize na drugi in tretji stopnji je bolj formalno-strukturnc narave, kar pa ni slabost analize, temveč njena prednost; če namreč nimamo na razpolago konkretnih meril in kriterijev, v skladu s katerimi naj se odločimo, ali nekaj je ali ni napad na JLA, polem lahko dobimo najbolj konkretne rezultate prav s formalno analizo tekstovne formacije. Na drugi stopnji naj analiza pokaže, kakšna je v člankih, ki smo jih zajeli v analizo, razporeditev ilokucijskc moči (predvsem razmerje asenivi - dcklarativi). Tretja stopnja analize pa naj pokaže argumentauvno strukturo v analizo zajetih člankov. Razmerje med asertivi in dcklarativi je v našem primeru »napadov« na JLA zanimivo predvsem zato, ker z asertivi le trdimo, da nekaj je oz. ni res (nekaj, kar je bolj ali manj empirično preverljivo), z dcklarativi, kijih lahko izrečemo le iz socialno privilegiranega položaja - ki so dcklarativi le, če jih izrečemo iz takšnega položaja! -pa tako rekoč vzpostavljamo novo realnost. Ko govorimo o argumentalivru strukturi (člankov), pri tem (prav tako kot v primeru dcklarativov) ne mislimo na sklepanje, katerega sklep bi bil podprt s kakim zunaj-jezikovnim argumentom. Nasprotno, gre nam za argumentacijo v jeziku, za argumentacijo, ki je le vpisana v jezik, in ki nam prav zalo dovoljuje sklepanja, ki gredo mimo ali celo proti sklepom, ki jih podpirajo zunaj-jezikovni argumenti. Tako zastavljena analiza nam bo dala vsaj še en stranski produkt: pokazala nam bo, kako in kje sc v družbi vidi JLA sama. 12. Sistem OKUS bo tudi pri teh naslednjih stopnjah analize neprecenljivo orodje, saj si ni mogoče zamislili zahtevanih kompleksnih »ročnih« analiz nad tako velikimi bazami tekstualnih podatkov, kot je naša baza člankov. Prva faza analize bo določitev izbranih konkordanc in kolokacij oz. njihovih kontekstov - podobno kot pri prvi stopnji naše raziskave, ki bodo omejili prostor za nadaljnje faze dela. Pri naslednjih fazah analize bo ponekod zadoščal »klasičen« pristop prek generi-ranja konkordanc in/ali kolokacij, tj. iskanje kontekstov posameznih (skupin) be- 148 scd, kot sla to npr. členka sicer, pač (za določitev argumentativne strukture). Določene analize bo mogoče realizirati samo s tehniko označevanja, pri kateri bomo (interaktivno) izbirali določene dele besedil in jih asociirali s poljubnimi oznakami, npr. asertivi, direktivi ipd. Naslednje stopnje analize se bodo izvajale nad oz. s temi oznakami. Razširitev sistema OKUS z enostavnim slovarjem parov oblike - bi omogočila skrajšanje časa za označevanje posameznih besed. Lahko si zamislimo uporabo različnih slovarjev za različne analize tekstovnih korpusov, saj so oznake v slovarju poljubne (sintaktične, semantične ipd.) in omogočajo različne načine predstavljanja (statistike, profili, kategorizacije). Naravno razširitev te enostavne sheme bi predstavljal slovar, ki bi vseboval korene besednih oblik, dobesedne kolokacijc, kolokacije korenskih oblik besed, skupinske kolokacijc • skupaj z ustreznimi oznakami. Bolj ambiciozna vizija nadaljnjega razvoja sistema OKUS pa je Li. inteligentno iskanje, ki zahteva vgradnjo večje stopnje znanja o jeziku (npr. slovar z oznakami različnih vrst govornih dejanj pri posameznih glagolih) oz. o fenomenih, ki jih proučujemo z analizo verbalnega obnašanja (sporočanja). Se naslednji korak pa je sintaktična analiza, ki bi omogočila študij odnosov med sintaktičnimi in semantičnimi (in/ali pragmatičnimi) oznakami oz. strukturami. 149 Priloga 1 Statistike števila člankov, njihovih avtorjev in glasil, v katerih so bili objavljeni Avtor Število ¿tankov Število besed Od vseh besed (%) AKTIV NOVINARJEV 3 496 0,19 ALEKSANDER ZORN 1 507 0.20 ALENKA PUHAR 918 0.35 ALENKA VILFAN 1 897 0,35 ALOJZ SMOLNIKAR 1 454 0,17 ALOJZ SKET 999 0.38 AL. PLOVESK1 1 283 0,11 ANDREJ KOVAČ 1 685 0,26 ANDREJ NOVAK 1 1252 0,48 ANDREJ STEMBAL 1 587 0,23 ANTON GREGORlC 1 51 0,02 ANTON SUS1C 1084 0.42 A. HAFNER 1 533 0,21 A.P. 1 162 0,06 A. PLAVEVSKA 1 541 0,21 BOŽO PETRAČ 1 613 0.24 BOGDAN TANKOSI 1 174 0,07 BOGOMIR SEF1C 3369 1.30 BOGO GORJAN 372 0,14 BORISLAV VUCET1Č 1 1710 0,66 BORIS JEZ 3275 1,26 BOŠTJAN M ZUPANČIČ 1 1342 0.52 BRACO ROTAR 1759 0,68 BRANKO PODOBNIK 1 418 0,16 BRANKO SOBAN 1628 0,63 B.C. 1 452 0.17 B.S. 1390 0,54 CIRIL BRAJER 1 853 0^3 CIRIL ZLOBEC 1 2752 1,06 coriC MESKO 1 1433 0,55 CM. 1 216 0.08 150 Avior S lovilo člankov število besed Od vseh besed (%) DANICA PETROVIČ 1 763 0.29 DARIJ ZADN1KAR 1 1004 0.39 DARINKA KLADN1K 1 828 032 DARJA VERBIČ 1976 0,76 DARKA ZVONAR 1 2449 0,94 DEJAN KOVAČ 1 532 0.20 DEJAN VERClC 1668 0.65 DEJAN VERClC 817 0,31 DIMITRIJ RUPEL 1 99 0.04 DNS 1 318 0.12 DRAGAN OURIC 1 1019 0.39 DR. M. MULEJ 1 1407 0.54 DR. V. PREDOJEVIC 1 1007 0.39 D. V. 1 212 0,08 D. VERClC 1 253 0.10 PERI 2ERDIN 1 1196 0.46 FRANCE BUČAR 1 2471 0.95 FRANCE FAJDIGA 1 345 0,13 FRANCI ZAVRL 1 460 0,18 C.AJA PETKOV |C 1 746 0.29 gorazd drevensek 1 153 0,06 GREGOR TOMC 1 2137 0,82 gucek sostaric 1722 0,66 hribar puharterzan 1 722 0.28 HRVAŠKI ODBOR ZA 1 580 0.22 igor Žagar 1 833 0.32 IGO GRUDEN 1 216 0.08 IGO TRATNIK 2297 0,89 k) sz.di.s 1 278 0.11 IRENA FERENC 1 389 0.15 IVAN DOLNlCAR 1 896 0,35 IVAN JAN I 593 0.23 IVAN LAH 1 963 0,37 IVAN LORRER l 283 0.11 IVAN SKERBEC 1 687 0.26 IVO BAJT 1 1118 0,43 IVO K ULJ A J 1 927 0,36 JAK KOPRIVC 1 615 0.24 JANATASKAR 2074 0,80 JANEZ JANŠA 1 677 _0,26 JANEZ JERMAN 1 111 0.04 JANEZ KOROŠEC 1 473 0.18 JANEZ STANIČ 1 464 0.18 JANEZ STRehovec 1 477 0,18 JANKO LORENCI 1 1945 0.75 JASMIN DRZANlC 1 417 0.16 jasna babic 1 1873 _0,72 JASA ZLOBEC 1 1855 0.71 JELKA SUTEJ 2 905 0,35 151 Število Število Od vseh Avior člankov besed besed (%) JOZEBERCE 1 114 0,64 JOŽE SMOLE 2 1309 0,50 JOŽE VOGRINC 1 755 0,29 JOŽE VOLFAND 1 1106 0.43 JOVAN P JE VIČ 1 879 0,34 J.D. I 200 0,08 J.P. 1 245 0,09 KORSIKA BAVČAR 1 376 0,14 LENART ŠETINC 1 267 0.10 LJUBO BAVCON 1 2275 0.88 LOJZE SKOK 1 450 0.17 LOJZ PODGORŠEK 1 205 0.08 L.K. 1 563 0,22 MAJA KONVAUNKA 1 645 0.25 MAKS KUBO 1 547 0,21 MARJAN KOS 1 291 0,11 MARJAN ŠETINC 1 587 0.23 MARKO 1 359 0.14 MARKO HREN 4 2739 1,06 MARTIN IVANIC 1 1574 0,61 MATE DOLENC 1 404 0,16 META ROGUČ 1 649 0.25 MIHAJLO TER/JČ 2 2463 0.95 MIHA KOVAČ 2 2694 1,04 MILAN KOREN 1 1489 0.57 MILAN KUČAN 2 3488 1,34 MILAN MEDEN 3 3016 1.16 MILAN MUDRINIČ 1 258 0,10 MILAN PRPIC 1 715 0.28 MILAN RANIC * 2 234 0,09 MILOŠ PROSENC 2 1002 0,39 MIRKO LERENCI 1 3369 . _ 1,30 MIROSLAV ZARIC 1 834 0,32 MISA VIPOTNIK 1 508 0,20 MOJCA DRČAR MURKO 3 3251 1,25 MOJM1R OCVIRK 1 351 0,14 M.K. 1 247 0,10 M. KOS 1 296 0,11 M. ROGLIČ IN T. PERIC 1 395 0,15 M. S. 1 408 0,16 NEMANJA VASIC 1 392 0.15 ODBOR ZA ZAŠČITO 3 1569 0,61 PAVLE ZRIMSEK 1 687 0.26 PAVLE CELIK 2 877 034 PETER BEKEŠ 1 2053 0.79 PETER BREZNIK 1 600 0.23 PODPISNIKI 1 427 0,16 PREDSEDSTVO SRS 1 464 0.18 RADO BORDON 1 1772 0,68 152 Število Število Od vseh Avtor_člankov_besed__besed (%) RADORIHA 1 483 0,19 RAJKO KOGEJ_1_1553__0,60 REPUBLIŠKI KOMITE _1_103____0.04 ROBERT BOTTERI _1_533__0,21 SAŠ JOVANOVSKI_1__459 __0,18 SKUPINA DELEGATOV SL 1_ 1639 0,63 SLAVKO SORSAK 3 2155 0.83 ŠLAVOJ ZIZEK _1_1773_ _ 0,68 SLOBODAN DUK1Č_1_ 487 0J9 SLOBODAN RAKOCEVIC 1 1828 __0,70 S M. 3 1979 0.76 TANJUG 2 1865 ____0.72 TOMA?. ERTL 3 ~~~ 4354_1,68 TOMAŽ GERDEN 1 392_0,15 TOMAŽ MASTNAK_1_799__0,3_1 TOMO LJUBIČ 1 352^ 0.14 TONE PAVČEK 1____ 1107__0,43 TONE ŠTEFANEC__508" 0,20 TONI PERIC_6____51J7_ ___1,98 UREDNIŠTVA_1_ 301______ 0,12 UROS UPUSCEK 1 770 030 UROSMAHKOVEC 1 1193 0,46 UROS SOSTARIC 2 1815 0,70 VASJA VENTURINI_1__678?____2,62 VELIKO NAMOR$ 1 5471 _2,11 VESNA MARINClC____4 1536__________0,59 VIKTOR BLAŽIČ_1_2287__0,88 VINE BRSTER ____L__J551_0,60 VINKO VASLE_1_1003_0,39 VIPOTN1K PERIC_1_477_0,18 VLADISLAV SRES__1_____357___0,14 VLADO SLAMBERGER_2_1729_0£7 V^MARINCIC 1 254 _ 0,10 V.V. _2_4M__0,17 ZDRAVKA C1CM1RKO POK 1 210 _0,08 ZOJA SKUSEK___1_____634___ 0,24 ZORAN STRBAC_1_382_0.15 Z.D. PRAVNIKOV_ _1____ _ _761____0,29 Z. KALTNEKAR___1 l73_ 0^ ŽARKO HOJNIK_2_1563_0,60 L2BOGAR 1 240 0,09 4. M. RAZRED_1_381_0.15 83 PODPISANIH_1_242______OjO? 12 6200 2.40 skupaj_355_259519_lflO 154 Priloga 2 Informacija o napadih na koncept SLO, JLA in SDV za sejo Zvezne skupščine 17. marca 1988 Na sodnici Odbora Saveznog veía za narodnu odbranu, održanoj 2.2. 1988. goe mogu nači i u drugim glasilima, najčdče u tzv. omladinskuj tumpi ili u I ulovim» /ahavnog i revijalnog ianii Anali/a 179 objavljenih ickilova, na primer (iz »Mladine« 142, »Katedre« 16 i »Tribune« 21). p«*i raje da su u sadr?aj večine njih ugradjene negativne vrednosti o koncepciji ONO. a posebno o JNA i njenom rukovudcčcm kadru A od 50 i/dvojenih negativnih tuvova na kancepciju ONO odnosi se 9, JNA 19, mkovodcči armijski kadar 14. Na ulogu JNA u poliučkum sistemu socijaliiltčkog samoupravljanja tidnou sc 8 suvuva. 158 ideološko političkc platforme u vc/j m odbranam zemlje i karaktcrom i ulogom JNA, koja jc u gruboj ncsaglasnosti s opredeljenjima druitva izraženim u Uslavu SFRJ i osnovnim dokument ima SKJ. U sadržajnom pogledu U platforma jc us morena na: osporavanje mesta i uloge JNA u naSem odbrambeno zaiti tnom i poli ličkom sistemu: stavljanje pod sumnju opitejugoslovenskog karaktera naše armije; os por a vanje nekih bitnih načela organ i/ovano-sti JNA i strateških pravaca i njegovog daljeg razvoja; nasiojanje da se radikalno smanje sredstva za financiranje JNA, osporavanje borbene sposobnosti JNA i sistema opitenarodne odbrane i društvene samo/ašute, diskreditaciju moralno političkog integriteta i društvenog ugleda JNA i njenog starešinog kadra. R adi sc, zapravo, o nastojanjima da se društvu nametne alternativna odbrambena koncepcija čija se bit ogloda u težnji da sc jedinstveni sistem odbrane SFRJ dezintegriše i JNA, kao zajednička oružana sila svih naroda i narodnosti, radnih ljudi i gradjana naše zemlje, onesposobi /.a vršenje svoje ustavne funkcije u odbrani naic nc/avisnosti. teritorijalne celokup-nosti i uslavom utvrdjcnog poretka SFRJ, Sto bi trebalo da bude odlučujuči korak u razgradnji Jugoslavije kao jedinstvenc savezne države federalivnog i samoupravno-demokralskog uredjenja. Da se radi upravo o lome, potvrdjuju i stalni zahtevi da se jedinice oružanih snaga formiraju na nacionalnoj osnovi i funkcije JNA prenesu na teritorijalnu odbraiui. a zalim na narodnu zaštitu. Taktika kojom sc želi ostvanti navedeni cilj ogleda sc u težnji da se JNA. pre svega njen starešinski kadar, kompromituje i prikaže kao velika opasnost po društvo, samoupravljanje i nacionalnu ravno pravnost, da sc iznuua potkopa i oslabi idcjno-političko jedinstvo i borbena gotovost JNA. da sc društvu nametnu neprmcipijelne javne polcmtčke rasprave o njoj i odbrani, da sc JNA odvoji od naroda. U poslednje vreme posebna je intcncija da sc pod-siakne strah od JNA i i/a/ovc ncvcnca u nju, kao navodnog nosioca prcdsioječeg vojnog udara i protagoniste ccntralisličkih. birokralskodogmalskih i etatis ličkih tcndcncija. U ime lažnog slobodarstva, navodne demokrati jc i pluralizma ideja, poseže sc za tipično nedemo-kratskim metodama i sredstvima za metodama i sredstvima koja pripadaju arsenalu spcci-jalnog rata. Nesumnjivo jc da se radi o pojavama i lendencijama s ozbiljnim političkim implikacijama. Napadi na konccpciju opšienarodne odbrane i JNA otežavaju napore u stabilizaciji društvenih prilika, od vlače pažnju idejne konfuzije i političkc konfrontacije u društvu. Oni nanose štetu dnišlvenom ugledu JNA i negativno utiču na sposobnost zemlje da očuva vlasutu ne zavisnost i suvereni tet. šlo je primarna pretpostavka i/.laska iz krize i razvoja zemlje na samoupravnim osnovama. Treba, lak od je, ukazati da napadi na JNA i lolcrantan odnos prema njihovim nosiocima imaju negativan uticaj na političko raspolo2cnje starešinskog kadra i moralno-p^litičko si* nje u celini. Oni otciavaju poliučki rad i napore subjektivnih snaga u JNA da sc Pili»« idejno političko jedinstvo njenog sastava i u korenu suzbijc svaki oblik političkc odbojnosti i rcvanŠi/ma prema bilo kom narodu i narodnosti SFRJ. Ncsumnjivo jc da bi svako produ žavanje lakvog odnosa prema JNA i njenom kadru donelo joi vete probleme u odzivu za vojne škole i popuni JNA. Uporcdo sa intenziviranjem kampanje proliv koncepcije ONO i JLA postaju sve očigledniji i krajnji ciljcvi njenih krcatora i izvršilaca. Poslednji napisi u »Novoj reviji«, »Mladini«, »Katedri« i nekim drugim glasilima nc osiavljaju viic nikakvu sumnju da se radi o napadu antisocijalističkih i anlisamou pravnih snaga na celokupne te kovine naše revolucije, na soci-jalističko samoupravno društveno urcdjenjc. ravnopravnost i bratstvo i jedinstvo naših naroda i narodnosti, na Fcdcraciju, vodeču idejno-političku ulogu SKJ. nesvrstani medjunarodni položaj SFRJ, na delo i lik drugova Tita. Kardelja i drugih islaknutih rcvolucionara, na ulogu Prodscdništva SFRJ, mlnosno na lemeljc Ustava SFRJ. lstovremcno se otvoreno pro-pagiraju buržoaski pluralizam, odnosno višepartijski sistem, konfederativno uredjenje države i druge pretpostavke za pramenu dnišivenog uredjenja i odcepi jenja pojedinih delova tako r a/hijene države. Očigledno jc da napadi na JNA i kocepciju opSlenarodne odbrane, predstavljaju samo etapni cilj, sračunat na to da se JNA dezinlcgnšc i onesposobi za vrScnje svoje ustavne funkcije u odbrani ne zavisnosti, teritorijalne cclokupnosti i Ustavom utvrdjcnog poretka, što bi trebalo da bude i odlučujuči korak ka razbijanju Jugoslavije kao jcdin- 159 stvene savezne drŽave foderativnog, socijalističkog i samoupravnog uredjenja. Nosiocima napada na JNA veoma se turi. pored ostalih razloga i zbog početka javne ras pri ve o ustavnim premenama, u kojoj tele da pokrenu neprincipijelne rasprave o sistemu opitenarodne odbrane i JNA. S tim u vezi, treba ukazati da u Kri t if ko j analizi funkcionisa-nja političkog sistema socijalističkog samoupravljanja nije ukazano na potrebu da se u sistemu opitenarodne odbrane ide na izmene ustavnih ili bitnije izmene odgovarajučih zakonskih rcienja. Polazoči od ovih ocena, ni u Predlogu Predsedniitva SFRJ da se pristupi prani eni Ustava SFRJ nije bilo predloga, osim u oblasti finansiranja JNA, da se menjaju sadainja ustavna rcienja u oblasti opitenarodne odbrane. S tim u vezi. treba naglasiti da idejno-poli-tička osnova ustavnih pramena, od koje je pošlo Savezno veče i na koju su dale saglasnost sve rcpubličke i pokrajinske skupiline, proističe i iz odgovarajučih stavova XIII kongresa SKJ. Tokom proteklih godina i u javnim istupanjima nekih druitveno-političkih aktivista, javnih, kulturnih i drugih radnika iznoiene su, porod osla log, teze da generali, daklc, pripadnici JNA, nemaju pravo da govore o nekim reienjima o političkom sistemu; da u JNA postoji »tvrd« pristup u pogledu vojnog roka i nekih drugih stvari, koji je nesvojstven savremenoj civilizaciji i kulturi; da nam ne treba jedna jedinstvena annija gde čemo, kako se kaže. svi govorili jednak jezik i koračali levo-desno. O JNA se govorilo kao instituciji koja mnogo troii, a nista ne daje. Zahtevano je smanjivanje sredslava za njenu modemi zaciju i pri tomc ukazi v «no da se nedostaiak tzv. teikog naorutanja mote nadomestiti partizanskim načinom ratovanja. Istovremeno sa optuživanjem pripadnika JNA za navodni konzervativizam, ima zalaganja za tolerantan odnos prema onima koji istupaju protiv JNA, a tirne, u suilini. i za legalizaciju nekih njihovih teza, zasnovanih čak i na ncprihvatljivim idejnim stanoviitima. Ovakva istupanja su unosila zabunu i nedoumice u javnosti u pogledu opredeljenja mesta i uloge opitenarodne odbrane i JNA u političkom sistemu socijalističkog samoupravljanja. Nema sumnje da lak v g istupanja nebi ago vremena i nedovoljno energična reagovanja, pre svega odgovarajučih političkih, pa i nadležnih državnih organa, faktički ohrabruju pojedin-ce i grupe u njihovim nasrtajima na JNA i odbranu. S obzirom da u nekim reagovanjima na napade na koncepciju opitenarodne odbrane i JNA ima tendencije umanjivanja odgovornosti onih sredstava javnog informisanja koja su glavni nosioci tih napada i prebacivanja krivice na JNA zbog njene, navodne, zatvorenosti i nedo-voljne informisanosti javnosti o njenih aktivnostima i piano vi ma razvoja, treba ukazali da su Savezno veče i njegova radna tela rodovno razmatrala pitanja i probleme iz oblasti opitenarodne odbrane. Obim i sadrtina tog razmatranja utvrdjuje se svake godine progra-mima rada Saveznog veča i Odbora za narodnu odbranu. a u toku godine dopunjuje se naknadnim zahtev ima Veča, Odbora, pa i samih delegata za razmatranjc pojedinih pitanja iz ove oblasti na sodnicama Veča ili Odbora, kao i tratenjem odgovarajučih obaveitenja, objainjenja i podataka iz ove oblasti. U period u od 1974. do 1986. godine na sodnicama Saveznog veča i Odbora za narodnu odbranu razmatrano je 165 lačaka dnevnog reda iz oblasti zakonodavne aktivnosti, 174 tematska pitanja i 154 ostalih pitanja. Posebno treba naglasiti da su sva pitanja koja su se odnosila na zakonodavnu aktivnost bila o tvore na za javnost, da se svi predloži akata dosta vljaju skupitinama republika i autonomnih pokrajina i da se i u glasilima za delegatsku bazu daju pregledi osnovnih reienja koja se predlažu. Prilikom donoienja nekih značajnijih zakona iz ove oblasti tražena su i prethodna mišljenja skupitina republika i autonomnih pokrajina ili njihovih radnih tela. Osim Odbora za narodnu odbranu pitanja iz. oblasti opitenarodne odbrane razmatrala su i druga radna tela Saveznog veča - u okviru svog delokruga. Treba, takodje, ukazati da je problematika programiranja rada uvek bila otvorena, da su se načrti programa rada dostavljali odgovarajučim radnim telima skupitina republika i autonomnih pokrajina, kao i telima koja se u federaciji bave pitanjima narodne odbrane - radi davanja sugestija i predloga za unoienje odred jenih pitanja u program rada Veča i Odbora. Znatan deo politike u oblasti opitenarodne odbrane uvrdjujc se na osnovu usaglaiavanja stavova republika i autonomnih pokrajina (druitveni plan Jugoslavije, rezolucije o sprovo-djenju druitvenih planova u tekučoj godini, ukupan obim budteta federacije, regulisanje 160 odnosa u ekonomskim odnosima u proizvodnji naoružanja i vojne opreme i udruživanju u zajcdnicu naoružanja i vojne opreme i dr). Sto ukazuje i na obim podruStvljavanja ovc problematike, s obzirom na brojne subjekte koji učestvuju u donoSenju ovih akau. Tako je na primer, Dugoročnim dmStvenim planom Jugoslavije za period od 1986. do 2000. godine utvrdjeno da je potrebno osigurati »razvijanje i unapredjivanje vojnoekonomske saradnje sa pojedinim zemljama, pre svega sa ncsvrsuuiim zemljama i zemljama u razvoju, na osrvovu uzajamnih interesa«. Treba napomenuti da razmatranja pojedini h tematskih pitanja koja su nosila neki od stepena poverljivosti. nisu bila dostupna ni glasilima Skupi ti rvc SFRJ, a ni sredstv ima javnog tnfor-misanja. Medjutim. i na tim sodnicama Odbora prisustvovali su predstavnici sredstava jav-nog informisanja i u dogovoru sa predsednikom Odbora, izvcStavali su javnost o razmatra-nju odredjenog tematskog pitanja. Tematski materijali koji nisu nosili oznaku poverljivosti bili su do« tu pni sredstvima javnog informisanja. Posebno treba ukazati da su neka najzna-čajraja pitanja iz ove oblasti, koja su razmatrana na sednicama Saveznog veča, prethodno bila razmatrana i na sednicama radnih tela u skupStinama republika i autonomnih pokrajina. Navedeni podaci ukazuju da je u radu Skupi ti nc SFRJ bilo dovoljno mogučnosti da se javnost tnformiie o pitanjima iz oMasti opitenarodne odbrane. I po red toga, svakako da postoje dalje mogučnosti za joS bolje informisanje javnosti o ovoj problematici, pre svega kroz smanji vanje broja malerijala koji nose oznaku poverljivosti. odnosno kroz unoSenje pover-ljivih podalaka u posebne priloge koji bi se dostavljali samo delegatima. Sto bi stvorilo uslove da se sa pitanjima sadržanim u osnovnom materijalu potpunije informiie i javnost. S druge strane, treba imati u vidu da i komande, jcdmicc i ustanove JNA razvijaju izuzetnu aktivnost na neposrednom medjusobnom upoznavanju sa radnim ljudima i gradjanima, a posebno sa omladinom kroz uzajamne pose te, priredbe, radne akcije i pri godne manifestacije. Informisanje javnosti o oruJ.anim snagama SFRJ se osnovnim delom odvija svake godine prema »orijen tac ionom programu« koga SSNO dostavlja svim redakcijama sredstava javnog informisanja Sirom Jugoslavije. Iz njega se vidi, po sadržaju. mestu i vremenu, Su sve stoji na razpolaganju novinarima sa strane oružanih snaga, a njihova je stvar da li če to iskoristiti (u Orijcntacianom programu za informisanje javnosti za 1988. godinu sadržana jc 371 tema o kojoj novinari mogu pisali). Na ovaj način, ali i van ovog programa, samo kroz Stampu jc realizovano proSle godine 36.230napisa, a 1986. - kada je obeleževano 45 godina stvaranja i razvoja JNA - gotovo 40.000 članaka. O radio i TV emisijama u SSNO se ne vodi posebna evidenci ja. Tokom godine najviSe stareSine JNA i po nekoliko pula istupaju preko sredstava informisanja i na javnim skupovima. Očito je da se ne radi o zatvorcnosti JNA, več o to me da se dobiju oni podaci koje svako druStvo i armija čuva kao tajnu, S tim u vezi, treba ukazati da, na primer, list »Mladina« za poslednjih pet godina nije prihvatio ni jedan poziv da poSalje svoje novinare u organizovanu posetu jedinicama i ustanovama JNA. Nedavno su se ogluSili i o poziv da upute svog izveitača za pračenje velike značajne vežbe »Jesen '87" koja je izvedena na področju SR Slovenije. Medjutim, portekad dolaze nenaja-vljeni i sa unapred stvorenim prcdodj.bama, pa kada budu upučeni na normalnu komunikaciji!, i to iskoriste za napad. Kada sc govori o informisanju javnosti o pitanjima iz opitenarodne odbrane treba ukazali da su u Zakonu o opStenarodnoj odbrani precizno naznačene obave/e osnovnih i drugih organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajcdnica u oblasti radija, televizije i Stampe i drugih organizacija i zajednica u oblasti javnog informisanja da. u okviru svoje redovne delatnosti, informiSu gradjane o pitanjima opitenarodne odbrane, doprinose njihovom vaspitanju i obrazov anju i os tv aru ju druge zadatke u ovoj oblasti. Nepridrža-vanje ove obaveze, kao i sama činjcnica da je, pre svega, deo omladinske itampe pogreSno angažovan u odnosu na odbranu zemlje, predstavlja značajan pohtički problem, s obzirom na mesto i ulogu mladih u celini naSeg druStvenog života i razvoja pa, saglasno lome, i odbrani zemlje. Mada nisu bez osnova pretpostavke da kreatori i nosioci neprihvadjivih teza o opStenarodnoj odbrani i JNA nisu samo novinari, več da su oni samo izvrSioci, največu odgovornost za 161 ovakvo stanje snose, ipak, same novinske rcdakcije. One su dužne da onemoguče stavove i ideje koje su neprimerne i neprihvailjive 7.a naie socijalističko druStvo. Osnivači glasila, kao i njihovi saveti. tu odgovornost moraju joi viie zaoitriti u smislu doslednijeg prcdu/imarija predvidjenih mera. Posebnu pažnju zaslužuje osposobljavanje kadrov a, koji prate sistem opStcnarodnc odbrane i oružanc snage, u javnim glasilima. U nekim revijalnim i omladinskim izdanjima ovi kadro-vi očigledrvo nisu u dovoljnoj meri osposobljeni da produbljenije prate ovu problem al tku, te je sloga nužno njihovo sta]no usavriavanje u pračenju ovc problemaiikc. Buduči da napadi na koncepciju opitenarodne odbrane i IN A predstavljaju sastavni deo pojačanih napada antisocijalis ličkih i antisamoupravnih snaga na sveukupne tekovine naše revolucije, na na£ dmitveno politički sistem, ulogu SKJ, federaciju i jedinstvo zemlje, oni zahtevaju adekvatno reago vanje svih subjekata političkog sistema, u skladu sa njihovim ustavnim dužnostima i pravilima. D Službe bezbednosti kao sastavni deo sistema društvene samo zai Ulc stalna su meta napada neprijalclja politike Saveza komunista i ustav nog porclka SFRJ. Ti napadi, sastavni su deo strategije nosilaca neprijateljske aktivnosti i imaju za cilj da slabljenjem odbrambenog i zaiutnog sistema druitva dovedu u pitanje politički sistem socijalistiCkog samoupravljanja i državno uredjenje SFRJ. Smiiljenim nastupom neprijatelja u poslednje vreme deo tih napada vrii se preko po jedrnih sredsuva javnog komuniciranja s ciljem da se utiče na formiranje negativnog mnjenja u odnosu na zaititne društvene mehanizme i samu koncepciju druitvene samo zai tite, da se službe bezbednosti druitveno izoluju i da se prepuste same sebi. U novije vreme sve primetniji su napisi u sredstvima informisanja, koji uliču na stvaranje negativne slike u javnosti o Službi državne bezbednosti. Aulori tih napisa Službu državne bezbednosti prikazu ju kao relikt proilosli, nepotreban ostatak btrokratskog socijalizma. Jedan broj autora takvih članska, žrtve su vlastite želje da slede pomodni trend pisanja o tabuisa-nim temama, čak i kada se suilina problematike o kojoj se piše nedovoljno poznaje. Otvaranje sredsuva informisanja antisocijalislički i neprijateljski orijentisani pojedinci, shvatili su kao mogočnost za name tanje javnosti vlastitih slavova o Službi državne bezbednosti. Intenziviranje napada na Službe bezbednosti u sadainjem trenutku uslovljcno je na-stojanjima oponenlskih i neprijateljskih struktura da promene Ustava iskorisie za drugačije ustavno i zakonsko regulisanje poslov» opitenarodne odbrane i druiivene samo zaiti le. a u tom sklopu i Službe bezbednosti. Pri to me ove snage polaze od vlastite proč ene da je stabilnost sistema, pod dejstvom dugo-trajne ekonomske krize, ozbiljno poljuljana i da snaga JNA i Službe bezbednosti kao segment državnog i političkog sistema koji uspešno funkcioniiu, izvire iz njihovog druitvenog k ar akter a, koncepcije ONO i DSZ, da se one oslanjaju na poverenje. podriku i pomoč radnih ljudi i gradjana, ncprijatclj pokušava da JNA i SDB izoluje od gradjana i da ih prinudi da se, umesto poslov ima zaštite teritorijalnog integriteta i ustavnog poretka SFRJ, bave sopslve-nom zaititom. Pojedina sredstva informisanja ustupila su svoje stranice za osporavanje zakonitosti rada m napada na Službu državne bezbednosti. Ljubljanska »Mladina«, uvela je stalnu rubriku posvečenu »primerima« prisluikivanja i kontrole telefona gradjana od strane Službe državne bezbednosti. »Književne novine« iz Beograda stavljaju pod sumnju i one mere koje je Služb« državne bezbednosti po zakonu obavezna da koristi u svom rado. upozorenje gradjana koji svojom aktivnoiču ugrožavaju bezbednost zemlje, oduzimanje putne isprave i si. Ljubljanska »Tribuna«, decembra proilc godine objavila je napis nepoznalog autora u kome se, po uzoru na emigrantsku Stampu, SDB optužuje za smrt hapicnog lica koje je umrlo na s lobodi prirodnom smrču od srčanog udara. U novije vreme brojne su knjige, feljtoni, sečanja. intervjui i filmovi koji tcndeciozno, u negativnom svetlu i van istonjskog konteksta i realnih odnosa, rcintcrprctiraju pojedine 162 dogadjaje iz naje revolucije, uključujuči i ulogu i rad Službi državne bezbednosti. Resolucija IB i Goli olok služe kao izvori za osporavanje revolucije i napade na SDB i njene pripadnike. Nafin na koji se to u jednom broju slučajeva danas radi je, ne samo atak na Službu bezbednosti, več pre svega, napad na revoluciju i njene tekovine. Mcmoari i fcljtonistika o ovom periodu, veito se gamiraju optužbama o pojedinačnim slučaje v ima prekoračenja ovlaSčcnja i /loupotrebama u službama bezbednosti. Da bi osnažili vlasLite teze o SDB kao sili iznad društva koja ugroJava i demokratski razvoj i slobode gradjana, pronalaze se i lansiraju novi slučajevi. Službama bezbednosti se imputira da u svom radu koriste sredstva koja nisu zakonom pred-vid jena, da u pribavljanju dokaza ne biraju sredstva, posebno se apostrofiraju navodne zlo-upotrebe na Steni sloboda i prava gradjana. Destruktivnom tematizacijom takozvanih dosijea stvara se privid da SDB kri i zakone i da deluje na način osudjen na IV (brionskem) plenumu CK SKJ. U javnosti se na taj način pothranjuje stereotip da je svaki dosije nezakonit, ispuitajuči iz vida da je dokumentarnost u radu SDB garancija zakonitosti i osnov za druitvenu kontrolu njenog rada. Primena zakonom predvidjenih sredstava i mera prema nosiocima neprijateljske aktivnosti prikazuje se kao ugrožavanje sloboda i prava gradjana. potpuno zanemarujuči i ispuStajuči iz vida da lica na koja se primenjuju te mere, svojim postupcima. dovode u pitanje i ugroža-vaju ustavni poredak. Posebnu vrslu napada prcdslavljaju napisi u kojima se preuveličava moč i uloga Službe bezbednosti u druitvu. Ovakvi članci plasiruju se s namerom da se javnost upozori na velika ovlaičenja službi bezbednosti. Potenciranjem pojedmačnih slučajev a umcianosti pripadnika službi u lakozvane političke slučajeve, u javnosti se želi stvoriti utisak da službe ne rade po zakonu, več po diklatu individualnih nosilaca političke vlasti itd. Službi državne bezbednosti se prigovara da je danas prestala biti profesionalna institucija, da je njen rad bremenit deformacija koje proizilaze iz sprege i nedozvoljenog mešanja poli-ličkih faktora u njen rad Na ovaj način za navodne zJoupotrebe i propuste SDB odgovornim se čini politički sistem i koncepcija zaitite tog sistema. Pored toga, nekritičnim tretiranjem u sredstvima informisanja pojedinačnih slučajeva nestručnosii. prekoračenja ovlaičenja ili drugih zloupotreb« osporava se stručni i moralni lik radnika SDB. Pojedinci u ime odred jenih medjunarodnih institucija koje u svojim program ima imaju zaiti tu ljudskih prava i sloboda. pod no se pretstavke kojima traže da nadležni državni i druitveni organi preispitaju zakonitost rada SDB. Na taj način se, koristenjem autoriteta medjunarodnih institucija, vrii pritisak na društvene institucije u zemlji, a rad Službe bezbednosti pod-vrgava s udu medjunarodne javnosti. Pojedina sredstva informisanja ustupaju svoje stranice za napade na Službe bezbednosti i licima koja se otvoreno zalažu za ruicnje političkog sistema socijalističkog samoupravljanja i naieg poštoječeg državnog uredjenja. Licima koja su bila osudjena i izdržala kaznu zatvora zbog ncpnjateljske delatnosti dozvoljava se da javnosti plasiraju svoju »istinu« o radu službi bezbednosti, ili da na javnom skupu - tribini u Udruženju književnika Srbije - izjavIjuju da u naiim zatvorima pošto je lica profesionalno zadužena za likvidaciju zatvorenika. Uko-liko na ovakve opuižbe ne reaguju subjekti druitvene samozaStite (učesnici skupa. nadležni pravosudni organi), postepeno se stvara negativna slika, ne samo o Službi bezbednosti, več i o poliličkom sistemu koji lolcnie takvo ponaianje, Sto je i jeste krajnji cilj protagonista ovakve aktivnosti. Pojedini novinski izveitaji sa sudjenja za dela ugrožavanja osnova druitvenog uredjenja i bezbednosti SFRJ neprijaleljskom propagandom - čl. 133. KZ SFRJ, koriste se, ne samo za nasade na SDB več i na pravni sistem. Službi bezbednosti se pripisuje da u prikupljanju dot ;a/a koristi pretnje, pritisak i učene. Branilac jed nog lica osudjenog za delo nc prijateljske propagande, žalbu na presudu »argumentovao« je saznanjima iz. srvdstava informisanja da su radnici SDB u predistražnom i istražnom postupku iskaze svedoka iznudili raznim vrstama fizičkog i psihičkog pritiska. 163 Javnim surrtnjičenjem i i/no Sen jem optužbi na račun Službe predstavlja juči javnosti pojedi-načne primere zloupo treba i prekoračenja ovlaičenja, potencirajuči njeno na vodno nezakonito ponaianje Služba se prikazuje kao sila iznad druitva. seje se strah i podstiče nepovere-nje radnih ljudi u Službu bezbednosti. Način pisanja i tretiranja problematike ONO i DSZ, rada organa i službi bezbednosti, u pojodinim sredstvima informisanja, u mnogome podseča na pisanje reakcionarne i emigrantske iiampe na Zapadu o istoj problematici. Ne mali broj tih napisa, iz naiih sredstava informisanja, direktno se prenosi na stranice ove Sumpc bez ikakvog komenura ili preponike. Sve to ukazuje da su napadi na sistem ONO i DSZ, JNA i Službu bezbednosti samo deo specijalnog rata protiv SFRJ usmerenog na slabljenje odbrambenih i zaititnih mehanizama, sa krajnjim ciljem ugrožavanja jugoslovcnske /ajcdnicc, njene nezavisnosli i integriteta. Pokuiaji odvajanja Službi bezbednosti od gradjanstva, sejanje sumnje u sistem ONO i DSZ je u funkciji napada na Titovu koncepcijo o opitenarodnoj odbrani i druitvenoj samozaititi. Odnos javnosti i sredstava informisanja prema Službi državne bezbednosti, determinisan je delom i specifičnostima i karakterom poslova i zadaLaka koje ona vrii. Največi deo radnih ljudi i gradjana u naioj zemlji ima poverenje i korektno se odnosi prema Službi državne bezbednosti. Medjulim, sadainji dr uit vem trenutak. u kome su kritičkom preispitivanju tz-ložcni gotovo sve druitvene i državne institucije, antisocijalističke snage shvatile su kao priliku za pojačani i frontalni atak na sve tekovine revolucije, uključujuči tu i konccpciju ONO i DSZ. U lom sklopu, napada se i Služba državne bezbednosti. Polazeči od druitvene oselljivosti poslova koje obavlja Služba državne bezbednosti, a u cilju osiguranja pridržavanja zakonskih ovlaičcnja, prema radnicima koji u vrienju dužnosti prekorače ili zloupotrebe ta ovlaičenja preduzimaju se u svakom konkretnom slučaju zakonom i internim aktima predvidjene mere. Svaka prijava gradjana i ukazi vanje na eventualno krSenje zakona veoma deuljno se ispituje i proverava. O utvrdjcnim činjenicama obavcStavaju se druitvena tela za usmeravanje i kontrolu rada službe bezbednosti. Porod toga, rad Službe državne bezbednosti kontroliiu Komisija za kontrolu SDB i druga tela nadležna za usmeravanje njenog rada u Federaciji, republikama i autonomnim pokrajinama. » • • Naie druitvo je otvoreno za sve konstruktivne predloge i inicijative usmerene ka daljoj dogradnji i jačanju političkog sistema socijalističkog samoupravljanja, a samim ti m i opitenarodne odbrane i druitvene samozaitite. Oči to je, medjutim, da inicijative i slavovi koji se iznose u pojedinim sredstvima javnog informisanja nisu usmereni ka daljem unapre-djivanju koncepcije opSienarodne odbrane i druitvene samozaitite, več ka destruktivnom negiranju i osporavanju temeljnih ustavnih opredeljenja koja se odnose na odbrarui i bez-bednost zemlje, a u krajnjem cilju ka negiranju i osporavanju celokupnih tekovina naie revolucije i naieg političkog sistema socijalističkog samoupravljanja. 164 Priloga 3 Statistika pojavljanj osameznih izrazov, i označujejo JLA in »napade« nanjo Stev. Oznaka Slcv. Oznaka pojav. jla pojav. »napadov« 13 armad 1 antihrvatska 137 armada 1 ant1musumanska 2 armadah 1 antislovenska 2 armadami 1 armadokrati 157 armade 1 armadokratov 117 armadi 21 civilna 2 armadna 51 civilne 6 armadne 29 civilnega 43 armadnega 12 civilnem 7 armadnem 26 civilni 3 armadn1 20 civilnih 7 armadnih 14 civilnim 1 armadn1mi 8 civilnimi 3 armadno 43 civilno 90 armado 1 civilnodru7.bene 1 armij 1 civilnost 9 armija 2 debelokozna 10 armije 1 fašiste 5 armiji 1 fašisti 1 armijska 5 fašistično 1 armijski 1 fasistoidi 1 armijsko 3 fasistoidna 1324 jla 1 fasistoidne 1 jlajevci 5 fasistoidnih 22 jna 1 faSistoidnimi 22 vojak 3 fasistoidno 17 vojaka 9 inflacija 13 vojake 2 inflacije 55 vojaki 6 inflacijo 2 vojakih 1 inflacijskem 7 vojakom 1 kapitulaciji 2 vojaku 1 kapitulantske 1 vojanl 1 kapitulirali Stev. Oznaka Stev. Oznaka pojav. jla pojav. »napadov« 3 vojaščine 1 konzervativna 89 vojaška 2 konzervativne 202 vojaške 3 konzervativnih 193 vojaškega 1 konzervativnimi 48 vojaškem 2 nadnacionalna 16 vojaškemu 1 nadnacionalne 2 vojaskepravosodne 3 nadnacionaln1 186 vojaški 1 nadnacionalnih 160 vojaških 1 nadnacionalno 49 vojaškim 1 neprimeren 34 vojaškimi 1 neprimerne 151 vojaško 6 neprimernega 1 vojaSkogospodarskega 1 neprimerni 2 vojaSkogospodarskim 9 neprimerno 1 vojaSkopoutiCna 1 neprimernosti 1 vojaSkopouticni 1 obremenjujoče 3 vojaskopolitlcnih 3 okupatorjem 1 vojaskopolitlcno 1 okupatorjev 3 vojaSkost 3 okupatorska 4 vojaskosti 1 okupatorski 1 vojaSkostrateSka 6 okupatorsko 1 vojaSkostrateSkega 1 proruska 1 vojaSkostrokovnem 1 prorusko 1 vojaSkotehnicno 2 protislovenske 8 vojašnic 1 protislovenskega 5 vojašnicah 7 protislovensko 10 vojašnice 1 razbojniško 16 vojašnici 1 stalinističen 17 vojašnico 1 stalinistična 1 vojen 2 stalinistične 1 vojina 1 stalini stičnega 3 vojn 1 stalinističnem 32 vojna 4 stalinistični 7 vojnah 2 stalinističnih 1 vojnama 1 stalinistična 89 vojne 5 tuj 7 vojnega 4 tuja 6 vojnem 1 tujcem 71 vojni 3 tujo 12 vojnih 24 tuje 2 vojnim 9 tujega 68 vojno 2 tujek 8 vojnog 3 tujem 1 vojnol/.davačk1 5 tuji 1 vojnoj 15 tujih 5 vojnom 2 tujim 1 vojnozgodovinopisje 2 tujimi 2 vojsk 1 tujku 99 vojska 1 tujmi 1 vojskah 7 tujo 1 vojskami 1 umazani 103 vojske 2 umazanih 39 vojski 1 unitarist 68 vojsko 1 unitaristi 166 S lev. Oznaka pojav. JLA ~~4 VOJSKOVANJA 2 VOJSKOVANJE 1 VOJSKOVODJA 1 VOJSKA S lev. Oznaka pojav. »napadov« 4 UNITARISTICNA 3 UNITARI STlCN E 2 UNITARISTICN1 2 UNTTARISTICNIH 4 UNITARISTICNO 1 UNITARISTOM Priloga 4 629 kolokacij (sopojavljanj) izrazov, ki naj oi pomenili napade na JLA Posebna konkordanca projekta ČLANKI z besedami satelita KOLOKACIJE. Število besed v besedni zvezi: 2 ARMADA NAPAD Obseg posebne konkordance: 5 besed Vrstni red ni pomemben Število besed v satelitu: 4418 Dolžina vrstice: 80 Število pretiskavanj: 1 Komentarji, ki se izpisujejo: ANDVZ Niz za deljenje besed: »-« 168 Ob-f knk*f i j* Komeonfcfji 121 - 124 NI PODPISA NAPADI JLA SFRJ 1988 2 26 DELO PR tv ijo vrhovnega poveljstva odpotuje na obisk v prijateljsko drŽavo obtožijo, da Je »trgovec s smrtjo«, »dinastični unitarist«, njegove vojake pa pozivajo k uporu - vse skupaj konča le s skromno kritiko. 637 - 639 NI PODPISA PREDSEDSTVO O ARETAC 1988 6 9 PRIMORSKI DNEVNIK PR in zahtev za ustrezne spremembe kazenske zakonodaje, opozarja na problematičnost vojaškega pregona civilnih oseb in zavrača morebitne negativne, neodgovorne apriorne napade na JLA. »Izvrini 637 - 640 NI PODPISA PREDSEDSTVO O ARETAC 1988 6 8 PRIMORSKI DNEVNIK PR in zahteve za ustrezne spremembe kazenske zakonodaje, opozarja na problematičnost vojaškega pregona civilnih oseb in zavrača morebitne negativne, neodgovorne apriorne napade na JLA. »Izvrini 637 - 641 NI PODPISA PREDSEDSTVO O ARETAC 1988 6 8 PRIMORSKI DNEVNIK PR in zahteve za ustrezne spremembe kazenske zakonodaje, opozarja na problematičnost vojaškega pregona civilnih oseb in zavrača morebitne negativne, neodgovorne apriorne napade na JLA. »Izvrini odbor izhaja iz tega. da je JLA skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti Jugoslavije in zato Je izredno pomembno, kakšen odnos 940 - 944 NI PODPISA IZ IZJAVE MLADINE 1988 6 6 DNEVNIK PR papirja najdena na vsakomur dostopnem mestu in nista bila označena kot vojaška ali kakršnakoli druga stopnja zaupnosti. Pri preiskavi Je bil navzoč Mladinin odvetnik Drago Demšar. Organi UNZ niso dovolili Tasiču podpisali pooblastila odvetniku, češ daje civilni zagovornik že izločen iz postopka. 1053 • 1057 NI PODPISA V SENCI PISANJA 1988 3 25 DNEVNIK PR anja Slovenije. Pozneje sem skoraj 40 let delal pri usposabljanju JLA. Tako najbrž delajo tudi naši nasledniki. In če danes to hoče izničili in JLA z vsemi njenimi slaboslmi. ki jih najbrž ima in jih je imela in jih bo imela, prikazovali kol fašistoidno, okupatorsko, tujo, primitivno, nepotrebno in ne vem še kakšno vojsko, 1054 -1057 NI PODPISA V SENCI PISANJA 1988 3 25 DNEVNIK PR JLA. Tako najbrž delajo tudi naši nasledniki. In če danes to hoče izničili in JLA z vsemi njenimi slabostmi, kijih najbrž ima in jih je imela in jih bo imela, prikazovali kot fašistoidno, okupatorsko, tujo, primitivno, nepotrebno in ne vem še kakšno vojsko, 1054 -1057 NI PODPISA V SENCI PISANJA 1988 3 25 DNEVNIK PR JLA. Tako najbrž delajo tudi naši nasledniki. In če danes to hoče izničiti in JLA z vsemi njenimi slabostmi, ki jih najbrž ima in jih je imela in jih bo imela, prikazovali kot fašistoidno, okupatorsko, tujo, primitivno, nepotrebno in ne vem še kakšno vojsko, 1055 - 1058 NI PODPISA V SENO PISANJA 1988 3 25 DNEVNIK PR izničili in JLA z vsemi njenimi slabostmi, ki jih najbrž ima in jih je imela in jih bo imela, prikazovati kol fašistoidno, okupatorsko, tujo, primitivno, nepotrebno in ne vem še kakšno vojsko, mora računati na moj osebni odpor, ki ne bo nič manjši, kot sem 1056 -105« NI PODPISA V SENCI PISANJA 1988 3 25 DNEVNIK PR jih je imela in jih bo imela, prikazovati kot fašistoidno, okupatorsko, tujo. primitivno, nepotrebno in ne vem še kakšno vojsko, mora računali na moj osebni odpor, ki ne bo nič manjši, 169 kol sem 1056 -1062 NI PODPISA V SENCI PISANJA 1988 3 25 DNEVNIK PR jih je imela in jih bo imela, pnka/ovau kot fašistoidno, okupatorsko, tujo, primitivno, nepotrebno in ne vem Se kakšno vojsko, mora računali na moj osebni odpor, ki ne bo nič manjši, kol sem ga dajal tistim, ki so nas leplali in so nas hoteli poteptati. Se enkrat moram reči, da na teh naših tleh ne bi rad videl neko zares tujo vojsko. Moram pa reči tudi naslednje: Zelo se zavzemam za kritiko obstoječega. Kolikokrat smo že prav mi komunisti rekli, 1060 -1062 NI PODPISA V SENCI PISANJA 1988 3 25 DNEVNIK PR enkrat moram reči, da na teh naših tleh ne bi rad videl neko zares tujo vojsko. Moram pa reči tudi naslednje: Zelo se zavzemam za kritiko obstoječega. Kolikokrat smo že prav mi komunisti rekli, 1075 - 1078 NI PODPISA V SENCI PISANJA 1988 3 25 DNEVNIK PR in ocenjujemo, kaj je dobro, se zavzemam za doslednost, da ocenjujemo vse. Danes, recimo, ocenjujemo samo civilna sredstva javnega obveščanja. ne pa Udi vojaških. Tudi tu je vrsta listov in časopisov. Postavljam si vprašanje, če je v njih vse v redu?« 1172 - 1177 NI PODPISA VSE JE MOGOČE 1988 6 21 DELO KM pri vseh oblikah izražanja solidarnosti oz. nestrinjanja. Nasedanja provokacijam (kar je nedvomno bilo v sredo pljuvanje v vojaka, sovrstnika zagretih maturantov na ljubljanski Titovi cesti), razpustitev parne'i maščevalna ekstaza bi pravzaprav lahko pokvarili vse. Ta »vse« pa je dialog in prizadevanje za pridobitve civilne družbe, predvsem njenih demokratičnih vsebin. 1297 -1301 BORIS JEZ LEGITIMNOST PRAVA 1988 6 8 DELO PR Bavcon in Zupančič sta načela vrsto vprašanj legitimnosti sedanje zakonodaje, od tega. ali so vojaška sodišča v miru sploh opravičljiva, do vprašanja, zakaj osumljcncc pred vojaškim sodiščem nima pravice do civilnega zagovornika. Zupančič pa je celo dejal, da lahko pri nas govorimo o iracionalni uporabi prava. Našo anahro- 1298 -1301 BORIS JEZ LEGITIMNOST PRAVA 1988 6 9 DELO PR zakonodaje, od tega. ali so vojaška sodišča v miru sploh opravičljiva, do vprašanja, zakaj osumljenec pred vojaškim sodiščem nima pravice do civilnega zagovornika Zupančič pa je celo dejal, da lahko pri nas govorimo o iracionalni uporabi prava. Naša anahro- 1362 -1367 DEJAN VERClC ZAHTEVE PREDSEDSTVA 1988 6 4 PRIMORSKI DNEVNIK PR tnega 224. člena kazenskega zakonika SFRJ (zdaj ga dol Ji jo izdaje vojaške tajne iz koristo-ljubja ali z namenom objave ali uporabe podatkov v tujini), tako da mu grozi zapor od najmanj enega do največ petnajst let. Medtem je vojaški preiskovalni sodnik iz postopka le izločil civilnega branilca in odvetnika, senat vojaškega sodišča pa tudi žc zavrnil pritožbo Janeza Janše na takšen sklep. (Včeraj 1364 -1367 DEJAN VERClC ZAHTEVE PREDSEDSTVA 1988 64 PRIMORSKI DNEVNIK PR podatkov v tujini), tako da mu grozi zapor od najmanj enega do največ petnajst Icl Medtem je vojaški preiskovalni sodnik iz postopka že izločil civilnega branilca in odvetnika, senat vojaškega sodišča pa tudi žc zavrnil pritožbo Janeza Janše na takšen sklep. (Včeraj 1365 -1367 DEJAN VERClC ZAHTEVE PREDSEDSTVA 1988 64 PRIMORSKI DNEVNIK PR največ petnajst let. Medlem je vojaški preiskovalni sodnik iz postopka te izločil civilnega branilca in odvetnika, senat vojaškega sodišča pa tudi le zavrnil pritožbo Janeza Janše na takšen sklep. (Včeraj 170 1365 -1369 DEJAN VERClC ZAHTEVE PREDSEDSTVA 1988 64 PRIMORSKI DNEVNIK PR največ petnajst let. Medtem je vojaški preiskovalni sodnik iz postopka že izločil civilnega branilca in odvetnika, senat vojaškega sodišča pa tudi že zavrnil pritožbo Janeza Janše na takšen sklep. (Včeraj popoldan pa je Tanjug Se sporočil, da so vojaški varnostni organi istega dne kol Janšo aretirali nižjega častnika J L A Ivana Boritncrja, 1443 - 1447 JELKA SUTEJ VOJSKA NE SME 1988 6 22 DELO PR svobodnih ljudi, da bo disciplinirala vojsko in ji vzela sedanjo pravico, da posameznim dokumentom pripisuje vojaško tajnost, ne da bi s takim gradivom seznanila skupičino, ter da se vojsko dokončno podredi civilnim oblastem.« Evforično ploskanje je sledilo vsaki izgovorjeni besedi. Najbolj pa 1444 -1447 JELKA SUTEJ VOJSKA NE SME 1988 6 22 DELO PR pravico, da posameznim dokumentom pripisuje vojaško tajnost, ne da bi s takim gradivom seznanila skupičino, ter da se vojsko dokončno podredi civilnim oblastem.« Evforično ploskanje je sledilo vsaki izgovorjeni besedi. Najbolj pa 1670 - 1672 V V DIALOG ONEMOGOČEN 198« 3 31 DELO PR metode pa vzbujajo napetost in cliketiranja, kol so: izdajalci, fašisti. sovražniki JLA, proti-komunisli, protisocialisti, specialna vojna itd. Trdno sem pri prič ana. da se mladi v Sloveniji, katerim so 1670 - 1673 V V DIALOG ONEMOGOČEN 1988 3 31 DELO PR metode pa vzbujajo napetost in etiketiranja. kot so: izdajalci, fašisti, sovražniki JLA, proti-komunisti, protisocialisti, specialna vojna itd. Trdno sem pripričana, da se mladi v Sloveniji, katerim so v večini namenjene te žaljivke, v njih ne prepoznajo. Prepoznavno 1737 - 1743 NI PODPISA MOLK NE SME BITI 1988 3 19 DELO KM Se tako površna analiza. Zalo v JLA pravimo, tako smo ocenili tudi na zadnji seji našega komiteja v ljubljanskem armadnem območju, da je končni cilj takšnih dejavnosti sovražen in da želi postopoma podreti tudi suvbo DPS. In ker je takšen, ga tudi ne moremo ocenjevati drugače kot sestavni del podtalnega bojevanja, ki kot predzadnje dejanje poziva tuje dežele, naj prenehajo sodelovati z Jugoslavijo. 1741 - 1745 NI PODPISA MOLK NE SME BITI 1988 3 19 DELO KM nje v ali drugače kol sestavni del podtalnega bojevanja, ki kol predzadnje dejanje poziva tuje dežele, naj prenehajo sodelovati z Jugoslavijo. Pripadniki JLA so bili v nekaj več kol štiridesetletnem povojnem obdobju ne le aktivno vključeni v vse dejavnosti demokratizacije 1754 - 1759 NI PODPISA MOLK NE SME BITI 1988 3 19 DELO KM celo v vodenju in poveljevanju, še bolj pa v naši organizaciji ZK v JLA. Zakaj potemtakem ne odgovorili vsem tem razglašenim apolitičnim ropotuljam, ki jim je resnično do lega, da bi se na teh tleh utaborila neka okupatorska vojska? V več kot 40 tisoč informacijah o delu in življenju v JLA, ki so bile objavljene v Jugoslaviji v 1757 - 1759 NI PODPISA MOLK NE SME BITI 198« 3 19 DELO KM ropotuljam, ki jim je resnično do tega, da bi se na teh tleh ulaborila neka okupatorska vojska? V več kot 40 tisoč informacijah o delu in življenju v JLA. ki so bile objavljene v Jugoslaviji v 1757 - 1760 NI PODPISA MOLK NE SME BITI 1988 3 19 DELO KM ropotuljam. ki jim je resnično do tega, da bi se na teh tleh ulaborila neka okupatorska vojska? V več kot 40 tisoč informacijah o delu in življenju v JLA. ki so bile objavljene v Jugoslaviji v lanskem letu, smo povedali, kaj delamo, kakšni smo, kaj hočemo in 171 2064 - 2066 NI PODPISA SUM IZDAJE 1988 6 2 DNEVNIK KM člena KZ SFRJ. Sojenje za to kaznivo dejanje, tudi kadar gre /a civilne osebe, je predvideno pred vojaškim sodiščem in od (od pristojnost vojaškega tožilca v tem primeru.« 2064 - 2067 NI PODPISA SUM IZDAJE 1988 6 2 DNEVNIK KM ¿lena KZ SFRJ. Sojenje za to kaznivo dejanje, tudi kadar gre za civilne osebe, je prodvideno pred vojaškim sodiščem in od tod pristojnost vojaikega tožilca v tem primeru.« - Kaj sledi obvestilu, ki so vam ga poslali delavci UNZ? 2228 - 2232 NI PODPISA VENDARLE NEOKRNJENA 1988 6 23 DNEVNIK PR denimo, ni bilo na ljubljanskih fasadah novih napisov. Je pa nekaj drugega: Vse več je neprimernega vedenja do miličnikov in žalitev na njihov račun ob aretacijah Janie, Borštncria in Tasiča. Žaljivke in zmerljivke, ki jih je bik» moč slišati pred vojašnico na Metelkovi, so le najbolj groba oblika nečesa, kar naš i ljudje zdaj pogosto 2252 - 2257 VASJA VENTUR1NI NAPADI NA JLA 1988 6 16 DELO PR Vilko Jelen je opozoril na to, da je v poročilo premalo ali nič prostora namenjenega materialnemu položaju vojaških starešin, ki po njegovem mnenju v Sloveniji težko živijo, v Makedoniji ali na Kosovu pa npr. zelo dobro. Prav tako ga je zanimalo, kako nadzorujemo prevoz tujega orožja preko naše države, da ne bi prišlo do zlorabe našega ozemlja. 2255 - 2260 VASJA VENTURINI NAPADI NA JLA 1988 6 16 DELO PR Kosovu pa npr. zelo dobro. Prav tako ga je zanimalo, kako nadzorujemo prevoz tujega orožja preko naše države, da ne bi prišlo do zlorabe našega ozemlja. Stane Brovet je pritrdil trditvam V. Jelena, vendar je dejal, da v JLA ne morejo imeli dvojnih ali trojnih meril za nagrajevanje. Nenehno tudi nadzorujejo vse pošiljke orožja preko naše države, da 2303 - 2308 VASJA VENTURINI NAPADI NA JLA 1988 6 16 DELO PR lenega postopka v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi zavrniti vse pritiske na pristojne vojaške pravosodne organe. Odbor je tudi najostreje obsodil neupravičene napade na JLA in na ustvarjanje proliarmadnega razpoloženja v javnosti ter izrazil nezadovoljstvo zaradi neprimernega upiranja tem napadom s strani pristojnih organov. Posebej pa so poudarili, da te ocene veljajo 2304 - 2308 VASJA VENTURINI NAPADI NA JLA 1988 6 16 DELO PR vse pritiske na pristojne vojaške pravosodne organe. Odbor jc tudi najostreje obsodil neupravičene napade na JLA in na ustvarjanje proliarmadnega razpoloženja v javnosti ter izrazil nezadovoljstvo zaradi neprimernega upiranja tem napadom s strani pristojnih organov. Posebej pa so poudarili, da le ocene veljajo 2306 - 2310 VASJA VENTURINI NAPADI NA JLA 1988 6 16 DELO PR na ustvarjanje proliarmadnega razpoloženja v javnosti ter izrazil nezadovoljstvo zaradi neprimernega upiranja tem napadom s strani pristojnih organov. Posebej pa so poudarili, da te ocene veljajo za vse napade na JLA in SLO in ne le zadnji primer, 2453 - 2457 FERI 2ERDIN SPECIALNA VOJNA 1988 4 8 GOSPODARSKI VEST KM bi imel preveliko delavnico. Tresemo se, če slišimo o trgu in tržnih odnosih, zemljiškem maksimumu, tujih vlaganjih in sploh podrobnostih, ki jih najbolj mirno sprejemajo celo tam, kjer imajo namesto modeme vojske le nekaj stražarjev. Prijatelji Srbi imajo za take priložnosti pripravljen pregovor o punci, ki bi se sicer lju- 2455 - 2460 FERI 2ERDIN SPECIALNA VOJNA 1988 4 8 GOSPODARSKI VEST KM obrvosuh. ki jih najbolj mirno sprejemajo celo tam, kjer imajo namesto modeme vojske le nekaj stražarjev. Prijatelji Srbi imajo za take priložnosti pripravljen pregovor o punci, ki bi 172 se sicer ljubila, a... Za denarno inflacijo smo doživeli le inflacijo afer. ki pa je zaposlila predvsem tuje dopisnike. Ko bi tako vnelo kot o 200 član- 2455 - 2460 FERI ZERDIN SPECIALNA VOJNA 1988 4 8 GOSPODARSKI VEST KM obnostih, ki jih najbolj mimo sprejemajo celo lam, kjer imajo namesto modeme vojske le nekaj stražarjev. Prijatelji Srbi imajo za take priložnosti pripravljen pregovor o punci, ki bi se sicer ljubila, a... Za denarno inflacijo smo doživeli Se inflacijo afer, ki pa je zaposlila predvsem uije dopisnike. Ko bi tako vneto kot o 200 član- 2462 - 2467 FERI ZERDIN SPECIALNA VOJNA 1988 4 8 GOSPODARSKI VEST KM bi se gospodarstveniku najbrž milo storilo pri srcu. In ko bi Sli z vsemi lopovi na inflacijo, zavožene investicije, milijonsko brezposelnost, da ne bi spet potegnili iz luknje jare kače o naših dolgovih v tujini! V dneh. ko so delegati obračunavali s specialno vojno in kontrarevolucijo, so časniki o tem poročali na prvih straneh. Kar spom- 2472 - 2477 FERI ZERDIN SPECIALNA VOJNA 1988 4 8 GOSPODARSKI VEST KM teh pogajanjih smo kar precej zvedeli prek zahodno nemške tiskovne agencije! Kaj neki so pomislili tuji pogajalci, ko so jih ulični prodajalci časopisov obvestili, da v Jugoslaviji divja kontrarevolucija? Gre vendar za kapital, ta pa ne izbira rad države, ki je na robu vojne, kot smo lahko prebrali med vrsticami. Ce smo iz teh pogajanj z Mednarodnim denarnim skladom potegnili krajši konec, kot 2475 - 2481 FERI ZERDIN SPECIALNA VOJNA 1988 4 8 GOSPODARSKI VEST KM lucija? Gre vendar za kapital, ta pa ne izbira rad države, ki je na robu vojne, kol smo lahko prebrali med vrsticami. Ce smo iz teh pogajanj z Mednarodnim denarnim skladom potegnili kraji i konec, kol smo sicer pričakovali, smo ga tudi zato, ker smo izbrali najbolj nepravi čas za razpravo o 200 člankih, ki so napadali JLA. Pripadniki civilne družbe so bili tiste dni razburjeni, ker je predstavnik vojske utišal (slovenskega) delegata, ki ga je zanimala 2478 - 2481 FERI ZERDIN SPECIALNA VOJNA 1988 4 8 GOSPODARSKI VEST KM smo sicer pričakovali, smo ga tudi zalo, ker smo izbrali najbolj nepravi čas za razpravo o 200 člankih, ki so napadali JLA. Pripadniki civilne družbe so bili tiste dni razburjeni, ker je predstavnik vojske utišal (slovenskega) delegata, ki ga je zanimala 2479 - 2482 FERI ZERDIN SPECIALNA VOJNA 1988 4 8 GOSPODARSKI VEST KM pravi čas za razpravo o 200 člankih, ki so napadali JLA. Pripadniki civilne družbe so bili tiste dni razburjeni, ker jc predstavnik vojske utišal (slovenskega) delegata, ki ga jc zanimala usoda Šestih milijard dolarjev, češ da za ta vprašanja ni pooblaščen. 2479 • 2484 FERI ZERDIN SPECIALNA VOJNA 1988 4 8 GOSPODARSKI VEST KM pravi čas za razpravo o 200 člankih, ki so napadali JLA. Pripadniki civilne družbe so bili tiste dni razburjeni ker jc predstavnik vojske utišal (slovenskega) delegata, ki ga je zanimala usoda Šestih milijard dolarjev, čeS da za ta vprašanja ni pooblaičen. Pa vendar to Se zdaleč ni tako huda pregreha, saj ima vsaka vojska svoje skrivnosti, in zakaj jih ne bi imela naša. Huje je gotovo lo, 2482 - 2487 FERI ZERDIN SPECIALNA VOJNA 1988 4 8 GOSPODARSKI VEST KM usoda Šestih milijard dolarjev, češ da za ta vprašanja ni pooblaščen. Pa vendar to še zdaleč ni 173 uko hoda pregreha, saj ima vsaka vojska svoje skrivnosti, in zakaj jih ne bi imela naSa. Huje je gotovo to, da smo z Zolčnimi in netehtnimi razpravami o nekaj člankih nagnali strah v kosti tujim upnikom, s tem pa bi lahko tudi izgubili zaupanje tujega kapitala, brez katerega za zdaj ne moremo. Pa kaj bi to, mi 2482 - 2488 fer1zerdin specialna vojna 1988 4 8 gospodarski vest km usoda Šestih milijard dolarjev, čei da za ta vprašanja ni pooblaščen. Pa vendar to Se zdaleč ni tako huda pregreha, saj ima vsaka vojska svoje skrivnosti, in zakaj jih ne bi imela naia. Huje je gotovo to, da smo z iolčnimi in netehtnimi razpravami o nekaj člankih nagnali strah v kosti tujim upnikom, s tem pa bi lahko tudi izgubili zaupanje tujega kapitala, brez katerega za zdaj ne moremo. Pa kaj bi to, mi smo morali opraviti domače spomladansko čiščenje, tujci pa nam pri 2487 - 2493 feri zerdin specialna vojna 1988 4 8 gospodarski vest km tujega kapitala, brez. katerega za zdaj ne moremo. Pa kaj bi to, mi smo morali opravili domače spomladansko čiSčenje, tujci pa nam pri tem niso prav nič mar! In ker smo ravno turistična drtava, sezona je pred vrati, pričakujemo pa nekaj čez milijardo dolarjev izkupička, bi lahko Se bolj skrbno prelistali učbenike o specialni vojni. Tam namreč piše, da turisti ne obiskujejo radi drtav, kjer rožljajo s kontrarevo- 2653 - 2658 toni peric kdo in kako 1988 6 24 dnevnik pr imenovanim strokovnim prijemom in vklenili /. lisicami. Oficir je bil v civilu in v civilnem vozilu. Isti oficir je kasneje za časopis izjavil, da je ovadil miličnika, ki sla ga po njegovem fizično napadla. Komisija, v kateri so sodelovali predstavniki RSNZ in armade, je ugotovila. da sla miličnika ravnala zakonito in da ima ravnanje Radojice O. vse znake kaznivega dejanja prepre- 3165 - 3170 rajko kogej jla je sicer odprta 1988 4 23 delo ps strinjal z mano. če trdim, da je armada zrasla iz naroda. Celo več - narod in armada sla bila v času NOB ena, neločljiva celota, sicer ciljev NOR ne bi bilo mogoče doseči. Vse druge »armade« na jugoslovanskem področju v času NOB so neslavno propadle, ne samo zaradi sodelovanja z okupatorjem, ki je bil poraJ.cn, ampak tudi zalo, ker niso zrasle i/, ljudstva, niso ga imele na svoji strani. 3166 - 3170 rajko kogej jla je sicer odprta 1988 4 23 delo ps več - narod in armada sta bila v času NOB ena. neločljiva celota, sicer ciljev NOB ne bi bilo mogoče doseči. Vse dru^e »armade« na jugoslovanskem področju v času NOB so neslavno propadle, ne samo zaradi sodelovanja z okupatorjem, ki je bil poražen, ampak tudi zalo, ker niso zrasle iz ljudstva, niso ga imele na svoji strani. 3168 - 3172 rajko kogej jla je sicer odprta 1988 4 23 delo ps jugoslovanskem področju v času NOB so neslavno propadle, ne samo zaradi sodelovanja z okupatorjem, ki je bil poražen, ampak tudi zalo, ker niso zrasle iz ljudstva, niso ga imele na svoji strani. Takrat sla armada in ljudstvo bila eno. Cisto življenjsko in razumljivo je, da je Sel razvoj po vojni svojo 3168 - 3173 rajko kogej jla je sicer odprta 1988 4 23 delo ps jugoslovanskem področju v času NOB so neslavno propadle, ne samo zaradi sodelovanja z okupatorjem, ki je bil poražen, ampak tudi zalo, ker niso zrasle iz ljudstva, niso ga imele na svoji strani. Takrat su armada in ljudstvo bila eno. Cisto življenjsko in razumljivo je, da je Sel razvoj po vojni svojo pot. Le nekoliko nas je prehitel, prehitel je tudi armado. 174 3358 - 3363 VINE BESTER SVINJARIJE NA VOJASK 1988 5 27 MLADINA KM z njima vse Se enkrat ogledal. Res je, da te jame obstajajo, vojaki jih potrebujejo za gnojenje zemljišča, res pa jc tudi, da te jame niso bile zavarovane. S prej omenjenima starešinama smo sc dogovorili (ugotovili), da 1. civilna inšpckcija ni pristojna zato. ker gre za področje JLA 2. deponiji sta v samem gozdu, izven rednih poti. dostop do njiju 3361 - 3363 VINE BESTER SVINJARIJE NA VOJASK 1988 5 27 MLADINA KM omenjenima starešinama smo se dogovorili (ugotovili), da 1. civilna inSpekcija ni pristojna zato, ker gre za področje JLA 2. deponiji sta v samem gozdu, izven rednih poti, dostop do njiju 3361 - 3367 VINE BESTER SVINJARIJE NA VOJASK 1988 5 27 MLADINA KM omenjenima starešinama smo sc dogovorili (ugotovili), da 1. civilna inšpekcija ni pristojna zato, ker gre za področje JLA 2. deponiji sla v samem gozdu, izven rednih poti, dostop do njiju jc prepovedan, kar jc označeno na dveh mestih (Sv. Duh, Dorfarje), na tablah je napisano: Prepoved gibanja v prostoru, zemljišče jc last JLA. Pri pregledu so predstavniki JLA soglašali, da se namesti dodatno zavarovanje septičnih jam. 3380 - 3383 VINE BESTER SVINJARIJE NA VOJASK 1988 5 27 MLADINA KM zorilo, tako da je zavil na to področje. Po takratnem pregledu s civilnim inšpektorjem jc bilo dogovorjeno, da jame označimo, kar smo kasneje tudi storili. Naši vojaki so nalepili opozorilni trak, ravno danes pa bodo vse skupaj Se dodatno zavarovali z žico. Ob 3532 - 3537 ANDREJ NOVAK GENERALI IN GENERAC 1988 2 11 TELEKS KM podvrženo kritični analizi zveni retrogardno. Razen če smo pripravljeni verjeti, daje vojska zares edini neproblematični segment v naši družbi. O armadi sc jc zadnje čase govorilo v zvezi s številnimi vprašanji, od pobude za civilno služenje vojaškega roka do načrtov za izdelavo domačega vojaškega letala z. nadzvočno hitrostjo, od deleža pro- 3534 - 3537 ANDREJ NOVAK GENERALI IN GENERAC 1988 2 11 TELEKS KM v naši družbi. O armadi sc jc zadnje čase govorilo v zvezi s številnimi vprašanji, od pobude za civilno služenje vojaškega roka do načrtov za izdelavo domačega vojaškega letala z nadzvočno hitrostjo, od deleža pro- 3535 - 3537 ANDREJ NOVAK GENERALI IN GENERAC 1988 2 11 TELEKS KM O armadi se je zadnje čas« govorilo v zvezi s številnimi vprašanji, od pobude za civilno služenje vojaškega roka do načrtov za izdelavo domačega vojaškega letala z nadzvočno hitrostjo, od deleža pro- 3535 - 3538 ANDREJ NOVAK GENERALI IN GENERAC 1988 2 11 TELEKS KM O armadi se je zadnje čase govorilo v zvezi s številnimi vprašanji, od pobude za civilno služenje vojaškega roka do načrtov za izdelavo domačega vojaškega letala z nadzvočno hitrostjo, od deleža proračuna za armado do dileme profesionalna ali splošnoobvezna vojska, 3635 - 3640 ANDREJ NOVAK GENERALI IN GENERAC 1988 2 11 TELEKS KM Na eni strani je čutiti težnjo po tem, da bi zagotovili avtomatsko dodeljevanje sredstev za armado, na drugi strani pa primer z nadzvočnim letalom daje slutiti, da se Se nismo dovolj 175 naučili od fenijev, obrovcev in jeseniške jeklame. Na drugi strani pa vsa javnost v Sloveniji zahteva, naj se zagotovi trajni nadzor civilne drui.be nad vojsko, nadzor, ki bi zagotavljal tudi, da bi se začelo 3638 - 3641 ANDREJ NOVAK GENERALI IN GENERAC 1988 2 11 TELEKS KM fenijev, obrovcev m jeseniške jeklame. Na drugi strani pa vsa javnost v Sloveniji zahteva, naj se zagotovi trajni nadzor civilne družbe nad vojsko, nadzor, ki bi zagotavljal tudi, da bi se začelo razmišljati vsaj o tistih reformah, ki bi jih bilo mogoče uresni- 3638 - 3644 ANDREJ NOVAK GENERALI IN GENERAC 1988 2 11 TELEKS KM fenijev, obrovcev in jeseniške jeklame. Na drugi strani pa vsa javnost v Sloveniji zahteva, naj se zagotovi trajni nadzor civilne družbe nad vojsko, nadzor, ki bi zagotavljal tudi. da bi se začelo razmišljati vsaj o tistih reformah, ki bi jih bilo mogoče uresničiti in za katere se zavzema večina prebivalstva v kaki federalni enoti. Skratka, vojska, ki razmišlja o nadzvočnem letalu, bi se lahko hitreje prilagajala družbenemu okolju in vezi med vojaki in 3736 - 3742 IGO TRATNIK BLAZlLNl UČINKI 1988 4 16 DELO PS režima. Pošteni in napredni novinarji in intelektualci so v času miru opozarjali Jugoslovane, kaj se počne z denarjem za armado in sredstvi za obrambo in kdo so pravi sovražniki ljudstva. Seveda je sledilo veliko aretacij, preganjanja in zapiranja. Vse pod parolo, da gre za notranje sovražnike, ki so povezani z zunanjimi. Vladimir Rabzelj iz Ljubljane opisuje, katere tuje vojske so v preteklih dveh stoletjih služili njegovi predniki, ki jim ni bilo 3740 - 3742 IGO TRATNIK BLAZlLNl UČINKI 1988 4 16 DELO PS da gre za notranje sovražnike, ki so povezani z zunanjimi. Vladimir Rabzelj iz Ljubljane opisuje, katere tuje vojske so v preteklih dveh stoletjih služili njegovi predniki, ki jim ni bilo 3740 - 3744 IGO TRATNIK BLAZlLNl UČINKI 1988 4 16 DELO PS da gre za notranje sovražnike, ki so povezani z zunanjimi. Vladimir Rabzelj iz Ljubljane opisuje, katere tuje vojske so v preteklih dveh stoletjih služili njegovi predniki, ki jim ni bilo poveljevanje v tujih jezikih prav nič všeč. Bralec opozarja na dejstvo, da je stara Avstroogrska, čeprav je veljala za zati- 3742 - 3746 IGO TRATNIK BLAZlLNl UČINKI 1988 4 16 DELO PS preteklih dveh stoletjih služili njegovi predniki, ki jim ni bilo poveljevanje v tujih jezikih prav nič všeč. Bralec opozarja na dejstvo, da je stara Avstroogrska, čeprav je veljala za zatiralko narodov, poznala dvojezičnost v nekaterih vojaških enotah (na pnmer v koroškem peš polku in 17. kranjskem peš polku). 3742 - 3748 IGO TRATNIK BLAZlLNl UČINKI 1988 4 16 DELO PS preteklih dveh stoletjih služili njegovi predniki, ki jim ni bilo poveljevanje v tujih jezikih prav nič všeč. Bralec opozarja na dejstvo, da je stara Avstroogrska, čeprav je veljala za zatiralko narodov, poznala dvojezičnost v nekaterih vojaških enotah (na primer v koroškem peš polku in 17. kranjskem peš polku). Prepričan je, da bi služenje vojaščine slovenskih mladincev na slovenskem ozemlju in poveljevanje v slovenščini nikakor ne ogrožalo 3873 - 3875 MARTIN IVANlC WALTER BRANI 1988 3 31 TELEKS KM Ne vpraša se, ali obstajajo tehtni (čeprav mogoče parcialni) razlogi za ocene o nadnacio-nalni in unitaristični naravi JLA. Analitik (posebej resen bi se to vprašal) hkrati bi Urban-čiča potolkel s 3873 - 3875 MARTIN IVANlC WALTER BRANI 1988 3 31 TELEKS KM Ne vpraša se. ali obstajajo tehtni (čeprav mogoče parcialni) razlogi za ocene o nadnacio- 176 nalni in unitaristični naravi JLA. Analitik (posebej resen bi se to vprašal) hkrati bi Urban-čiča potolkel s 3873 - 3878 MARTIN IVANlC WALTER BRANI 1988 3 31 TELEKS KM Ne vpraša se, ali obstajajo tehtni (čeprav mogoče parcialni) razlogi za ocene o nadnacio-nalni in unitaristični naravi JLA. Analitik (posebej resen bi se to vpraial) hkrati bi Urbanima potolkel s podatki, če on narobe govori o Številčni premoči srbskega poveljujočega kadra v JLA. Z dejstvi bi skušal ovreči razmišljanje o nesmiselnosti služenja vojaščine izven ožje (nacionalne) domovine. 3987 - 3989 VELIKO NAMORS O 1988 2 NOVA REVIJA KM Veljko Namorš O nadnacionalni ureditvi JLA (km) 1. Ustava in JLA 3987 - 3990 VELJKO NAMORS O 1988 2 NOVA REVIJA KM Veljko Namorš O nadnacionalni ureditvi JLA (km) 1. Ustava in JLA Med kritičnimi pripombami na unitaristično naravnanost osnutka amandmajev 3987 - 3991 VELJKO NAMORS O 1988 2 NOVA REVIJA KM Veljko Namorš O nadnacionalni ureditvi JLA (km) 1. Ustava in JLA Med kritičnimi pripombami na unitaristično naravnanost osnutka amandmajev k ustavi SFRJ, ki ga je predložila komisija Skupščine SFRJ Zveznemu zboru 3988 - 3991 VELJKO NAMORS O 1988 2 NOVA REVIJA KM O nadnacionalni ureditvi JLA (km) 1. Ustava in JLA Med kritičnimi pripombami na unitaristično naravnanost osnutka amandmajev k ustavi SFRJ, ki ga je predložila komisija Skupščine SFRJ Zveznemu zboru 3989 - 3994 VELJKO NAMORS O 1988 2 NOVA REVIJA KM 1. Ustava in JLA Med kritičnimi pripombami na unitaristično naravnanost osnutka amandmajev k ustavi SFRJ, ki ga je predložila komisija Skupščine SFRJ Zveznemu zboru skupščine, se vse pogosteje pojavlja tudi kritika XXXI. amandmaja, ki naj bi zagotovil privilegiran status financiranja JLA. S spremembo ustave, ki jo amandma predlaga, bi JLA postala izvensistemska. nad družbena organ iza- 3989 - 3995 VELJKO NAMORS O 1988 2 NOVA REVIJA KM 1. Ustava in JLA Med kritičnimi pripombami na unitaristično naravnanost osnutka amandmajev k ustavi SFRJ, ki ga je predložila komisija Skupščine SFRJ Zveznemu zbora skupščine, se vse pogosteje pojavlja tudi kritika XXXI. amandmaja, ki naj bi zagotovil privilegiran status financiranja JLA. S spremembo ustave, ki jo amandma predlaga, bi JLA poslala izvensistemska, nad-družbena organizacija, s čimer bi se, kol pravi pismo Predsedstva SR Slovenije Predsedstvu 3999 4003 VELJKO NAMORS O 1988 2 NOVA REVIJA KM Nekatere druge, ngoroznejše kritike očitajo še, da je komisija Skupščine - namesto da bi 177 glede ustavnega položaja JLA razmislila o predlogu spremembe ustave, ki bi nakazal motnost, da se sedanja, nadnacionalno organizirana JLA preobrazi tako, da bi se približala interesu vojaka, ki naj bi služil rok v svoji (ožji) domovini in 4001 - 4003 veljko namors o 1988 2 nova revija km o predlogu spremembe ustave, ki bi nakazal možnost, da se sedanja, nadnacionalno organizirana JLA preobrazi tako, da bi se približala interesu vojaka, ki naj bi služil rok v svoji (ožji) domovini in 4001 - 4004 veljko namors o 198« 2 nova revija km o predlogu spremembe ustave, ki bi nakazal možnost, da se sedanja, nadnacionalno organizirana JLA preobrazi tako. da bi se približala interesu vojaka, ki naj bi služil rok v svoji (ožji) domovini in govoril tudi kot pripadnik oboroženih sil svoj jezik - dejansko Sla 4015 - 4019 veljko namors o 1988 2 nova revija km pred skoraj dvajsetimi leti pogumno prekrSil enega od najbolj okorelih in z vsemi mogočimi misticizmi zavarovanih povojnih vojaško- političnih tabujev s svojo znamenito, danes že zgodovinsko razpravo o neprimernosti obstoječe ureditve JLA na ravni njenih notranjih mednacionalnih odnosov.1 Predlogi za tako noiranje prestrukturira 4017 - 4019 veljko namors o 1988 2 nova revija km političnih tabujev s svojo znamenito, danes že zgodovinsko razpravo o neprimernosti obstoječe ureditve JLA na ravni njenih notranjih mednacionalnih odnosov.' Predlogi za tako notranje prestrukturira- 4017 ■ 4021 veljko namors o 1988 2 nova revija km političnih tabujev s svojo znamenito, danes že zgodovinsko razpravo o neprimernosti obstoječe ureditve JLA na ravni njenih notranjih mednacionalnih odnosov/ Predlogi za tako notranje prestrukturiranje JLA se danes po eni strani množijo, po drugi strani pa se po vsebini in obsegu predlaganih reform tudi Se zaostrujejo do radika- 4033 - 4037 veljko namors o 1988 2 nova revija km zato, ker bi Slovenija večinsko ne podprla razumnega predloga reforme JLA, ampak zato, ker je ob bližnjih ustavnih spremembah slovenska politika prisiljena zaradi množice za Slovence povsem nesprejemljivih, ofenzivno centralistično in unitaristično usmerjenih predlogov iz nekatenh drugih jugoslovanskih okolij prej defenzivno nasproto- 4046 - 4049 veljko namors o 1988 2 nova revija km gim - kaže tudi prej citirano pismo. Ta politika pa. ki se jc sicer pripravljena zoperstaviti amandmaju za spremembo ustave, ki bi nadnacionalni značaj JLA Se bolj utrdil, verjetno ni pripravljena - kar jc moč razumeti, če že ni moč odobravati - posredovati svojega 4046 - 4052 veljko namors o 1988 2 nova revija km gim - kaže tudi prej citirano pismo. Ta politika pa, ki se jc siccr pripravljena zoperstaviti amandmaju za spremembo ustave, ki bi nadnacionalni značaj JLA Se bolj utrdil, verjetno ni pripravljena - kar je moč razumeti, če že ni moč odobravati ■ posredovati svojega predloga, ki bi bil usmerjen v prepotrebno nacionalno in politično demokratizacijo JLA. Vendar pa so, čeprav se lo zdi na prvi pogled paradoksno, le dileme 4054 - 4057 veljko namors o 1988 2 nova revija km jenega 240. člena ustave SFRJ. Zamisel o predlogu za spremembo ustavnih določil, ki bi bil naravnan na notranje prooblikovanjc JLA iz nacionalno unificirajie, nadnacionalne formacije v formacijo, ki bi - kakor koli že - upoštevala narode in narodnosti SFRJ ter nacio- 4055 - 4059 veljko namors o 1988 2 nova revija km tavnih določil, ki bi bil naravnan na notranje preoblikovanje JLA iz nacionalno unificirane. 178 nadnacionatne formacije v formacijo, ki bi - kakor koli Ze - upoštevala narode in narodnosti sfrj ter nacionalno identiteto vojakov in starešin. namreč Izhaja iz napačne predpostavke, da je današnja notranja organiziranost JLA izpeljana 4055 - 4060 VELJKO NAMORS O 1988 2 NOVA REVIJA KM tavnih določil, ki bi bil naravnan na notranje preoblikovanje JLA iz nacionalno uniiicirane, nadnacionalnc formacije v formacijo, ki bi kakor koli že - upoštevala narode in narodnosti SFRJ ter nacionalno identiteto vojakov in starešin, namreč izhaja iz napačne predpostavke, daje današnja notranja organiziranost JLA izpeljana iz ustavnih določil oziroma natančneje: je rezultat zmotnega prepri- 4486 - 4489 VELJKO NAMORS O 1988 2 NOVA REVIJA KM Na desnem krilu pa do oblikovanja »velikih klešč« ni pri JI o niti simbolično. Divizije 1. in 3. armade JA, ki naj bi prodrle na Koroško in do Celovca, so se ob kapitulaciji Nemčije Sele približale nemškim obrambnim položajem vzhodno od Ormoža. Krapine, 4634 - 4636 FRANCE BUČAR SE O NAPADIH NI DATUMA NOVA REVIJA KM izdajajo interese slovenskega naroda. To so nastopanja, ki napadajo JLA - kot okupatorsko in protiljudsko, izkoriščevalsko vojsko.« (navedeno po Terziču) 4634 - 4636 FRANCE BUČAR SE O NAPADIH NI DATUMA NOVA REVIJA KM izdajajo interese slovenskega naroda. To so nastopanja, ki napadajo JLA - kol okupatorsko in protiljudsko, izkoriščevalsko vojsko.« (navedeno po Terziču) 5072 - 5078 VIKTOR BLAZlC ISTA DREVESA 1988 8 3 NOVA REVUA KM krat je bil drugačen čas. Drugačen predvsem po tem, daje bilo slovensko civilno pravosodje takrat še pripravljeno proizvajati tako za lase privlečene pretveze, kakor je tisia o kaznivem razširjanju sovražne propagande, čeprav je šlo samo za eno osebo. Danes je ta pripravljenost tako neverjetno upadla, da je praktično neuporabna. Pripravljenost vojaških sodišč pa je še danes očitno zelo velika, tako rekoč folklorna in po vsem videzu še veliko več- 5076 - 5080 VIKTOR BLA21C ISTA DREVESA 1988 8 3 NOVA REVIJA KM Danes je ta pripravljenost tako neverjetno upadla, da je praktično neuporabna. Pripravljenost vojaških sodišč pa je še danes očitno zelo velika, tako rekoč folklorna in po vsem videzu še veliko večja, kot je bila pripravljenost slovenskih civilnih sodišč pred dvanajstimi leti. Tako da najbrž razdalja ni samo dvanajst let. 5078 - 5083 VIKTOR BLAZlC ISTA DREVESA 1988 8 3 NOVA REVUA KM zelo velika, tako rekoč folklorna in po vsem videzu Se veliko večja, kol je bila pripravljenost slovenskih civilnih sodišč pred dvanajstimi leti. Tako da najbrž razdalja ni samo dvanajst let, temveč veliko več. Ena izmed vse prcočitnih značilnosti danes angažirane vojaške justice v glavnem mestu republike Slovenije je namreč tudi ta, da ne premore niti ene ključne osebe (tožilca, 5208 - 5214 VIKTOR BLAZlC ISTA DREVESA 1988 8 3 NOVA REVUA KM Niso rekli verbalni napadi, marveč kratko malo napadi, kakor da se je že začela državljanska vojna ali kakor da je v Sloveniji že nastal kosovski položaj. Učinek alarmantnih besed pa v bujni domišljiji nesluteno zrase, kadar jih izgovarjajo vojaške osebe. Tako smo goloroki prebivalci moje dežele v očeh jugoslovanske javnosti nevarni napadalci s fašistoidnimi. proti državnimi nagibi, do zob oborožena in strumna vojska pa uboga žrtev, ki se mo- 5210 - 5214 VIKTOR BLAZlC ISTA DREVESA 1988 8 3 NOVA REVIJA KM že nastal kosovski položaj. Učinek alarmantnih besed pa v bujni domišljiji nesluteno zrase, kadar jih izgovarjajo vojaške osebe. Tako smo goloroki prebivalci moje dežele v očeh jugoslovanske javnosti nevarni napadalci s fašistoidnimi, prolidržavnimi nagibi, do zob oborožena in strumna vojska pa uboga žrtev, ki se mo- 179 5212 - 5215 VIKTOR BLAZlC ISTA DREVESA 1988 8 3 NOVA REVIJA KM Tako smo goloroki prebivalci moje dežele v očeh jugoslovanske javnosti nevarni napadalci s fašistoidnimi, protidržavnimi nagibi, do zob oborožena in strumna vojska pa uboga Žrtev, ki se mora branili. Vendar jc ta grozljiva perverznost samo posledica 5255 - 5259 JELKA SUTEJ VOJSKA NE SME 1988 6 22 DELO PR žnost poseganja vojske v življenje svobodnih ljudi, da bo disciplinirala vojsko in ji vzela sedanjo pravico, da posameznim dokumentom pripisuje vojaško tajnost, ne da bi s takim gradivom seznanila skupščine, ter da bi se vojsko dokončno podredilo civilnim oblastem.« Evforično ploskanje je sledilo vsaki izgovorjeni besedi. Najbolj pa je 5256 - 5259 JELKA SUTEJ VOJSKA NE SME 1988 6 22 DELO PR in ji vzela sedanjo pravico, da posameznim dokumentom pripisuje vojaško tajnost, ne da bi t takim gradivom seznanila skupščine, ter da bi se vojsko dokončno podredilo civilnim oblastem.« Evforično ploskanje je sledilo vsaki izgovorjeni besedi. Najbolj pa jc 5361 - 5366 JANA TASKAR STRPNO IN BREZ 1988 6 22 DELO KM razpoloženje do drugih narodov. Ohranili moramo kulturno in civilizacijsko obnašanje, v Sloveniji in drugih delih Jugoslavije, kjer se ustvarja protislovensko razpoloženje, moramo zelo odgovorno ravnati. Jože Smole je ponovil, da je treba čim prej razčistili različne occne o varnostno političnih razmerah v Sloveniji oziroma o tem, ali so bili žaljivi članki o JLA specialna vojna in elementi protircvolucije, ki je ni mogoče ustvariti drugače kol z represijo in upo- 5361 - 5366 JANA TASKAR STRPNO IN BREZ 1988 6 22 DELO KM razpoloženje do drugih narodov. Ohranili moramo kulturno in civilizacijsko obnašanje, v Sloveniji in drugih delih Jugoslavije, kjer sc ustvarja protislovensko razpoloženje, moramo zelo odgovorno ravnati. Jože Smole je ponovil, da je treba čim prej razčistiti različne ocene o vamostno-političnih razmerah v Sloveniji oziroma o tem, ali so bili žaljivi članki o JLA specialna vojna in elementi protirevolucije, ki je ni mogoče ustvariti drugače kot z represijo in upo- 5598 - 5602 TOMAŽ ERTL KAJ SE JE V RESNICI 1988 6 12 NEDELJSKI DNEV KM ovadba naprej pa je bilo to spremenjeno, oziroma je bil dodan tudi drugi odstavek, kar govori o mnogo hujši leži ka/nivega dejanja, o izključitvi civilnega zagovornika in podobnem. »Mi smo podali kazensko ovadbo za sum, ložilcc (ne lc vojaški, tudi civilni) pa ima pravico kaznivo dejanje okvalificirati tako, kot misli, da 5600 - 5602 TOMAŽ ERTL KAJ SE JE V RESNICI 1988 6 12 NEDELJSKI DNEV KM zagovornika in podobnem. »Mi smo podali kazensko ovadbo za sum, tožilec (ne le vojaški, tudi civilni) pa ima pravico kaznivo dejanje okvalificirati tako, kol misli, da 5613 - 5618 TOMAŽ ERTL KAJ SE JE V RESNICI 1988 6 12 NEDELJSKI DNEV KM javnega tožilca sicer obvestili o priporu in o sumu kaznivega dejanja, vendar je nadaljnji postopek prevzel vojaški tožilec. Organi za notranje zadeve so dolžni odkrili kaznivo dejanje, potem pa ga obravnava pristojni ložilcc, v tem primeru vojaški. Ce bi bilo to kaznivo dejanje iz pristojnosti civilnega tožilca, bi to delal civilni ložilcc.« Poicm jc sledilo prijetje Davida Tasiča. 5615 - 5618 TOMAŽ ERTL KAJ SE JE V RESNICI 1988 6 12 NEDELJSKI DNEV KM Organi za notranje zadeve so dolžni odkriti kaznivo dejanje, potem pa ga obravnava prisloj- 180 ni tožilec, v tem primeru vojaški. Ce bi bik) to kaznivo dejanje iz pristojnosti civilnega tožilca, bi to delal civilni tožilec.« Potem je sledilo prijetje Davida Tasiča. 5615 - 5618 TOMA2 ERTL KAJ SE JE V RESNICI 1988 6 12 NEDELJSKI DNEV KM Organi za notranje zadeve so dolini odkriti kaznivo dejanje, potem pa ga obravnava pristojni tožilec, v tem primeru vojaški. Ce bi bilo to kaznivo dejanje iz pristojnosti civilnega tožilca, bi to delal civilni tožilec.« Potem je sledilo prijetje Davida Tasiča. 5616 - 5620 TOM A2 ERTL KAJ SE JE V RESNICI 1988 6 12 NEDELJSKI DNEV KM obravnava pristojni tožilec, v tem primeru vojaški. Ce bi bilo to kaznivo dejanje iz pristojnosti civilnega tožilca, bi to delal civilni tožilec.« Potem je sledilo prijetje Davida Tasiča. »To je že drugačen primer. Zanj je vojaški tožilec zahteval, da opravimo hišno preiskavo, verjetno na podlagi zbranih podatkov med postopkom z Boršner- 5616 - 5620 TOMA2 ERTL KAJ SE JE V RESNIC 1988 6 12 NEDELJSKI DNEV KM obravnava pristojni tožilec, v tem primeru vojaški. Ce bi bilo to kaznivo dejanje iz pristojnosti civilnega tožilca, bi to delal civilni tožilec.« Potem je sledilo prijetje Davida Tasiča. »To je že drugačen primer. Zanj je vojaški tožilec zahteval, da opravimo hišno preiskavo, verjetno na podlagi zbranih podatkov med postopkom z Boršner- 5616 - 5622 TOMAŽ ERTL KAJ SE JE V RESNICI 1988 6 12 NEDELJSKI DNEV KM obravnava pristojni tožilec, v tem primeru vojaški. Ce bi bilo to kaznivo dejanje iz pristojnosti civilnega tožilca, bi to delal civilni tožilec.« Potem je sledilo prijetje Davida Tasiča. »To je že drugačen primer. Zanj je vojaški tožilec zahteval, da opravimo hišno preiskavo, verjetno na podlagi zbranih podatkov med postopkom z Boršnerjem in Janšo. To potrjuje tudi izjava vojaškega preiskovalnega sodnika, ki je bila objavljena. 5622 - 5627 TOMAŽ ERTL KAJ SE JE V RESNICI 1988 6 12 NEDELJSKI DNEV KM bila objavljena. VOJAŠKI TOŽILEC BI LAHKO UKREPAL TUDI SAM... »Vojaški tožilec bi imel vso pravico, da vse postopke, ko je podan upravičen sum kaznivega dejanja, opravi sam. V organih za notranje zadeve pa smo mnenja, da takrat, kadar gre za civilne osebe, opravimo to mi. Mislim, da bi takšno stališče moralo veljali tudi v bodoče, seveda pod pogojem, da se nas 5623 - 5627 TOMA2 ERTL KAJ SE JE V RESNICI 1988 6 12 NEDELJSKI DNEV KM VOJAŠKI TOŽILEC BI LAHKO UKREPAL TUDI SAM... »Vojaški tožilec bi imel vso pravico, da vse postopke, ko je podan upravičen sum kaznivega dejanja, opravi sam. V organih za notranje zadeve pa smo mnenja, da takrat, kadar gre za civilne osebe, opravimo to mi. Mislim, da bi takšno stališče moralo veljati tudi v bodoče, seveda pod pogojem, da se nas 5745 - 5750 MILAN MEDEN USTAVITE SLOVENIJO 1988 6 19 NEDELJSKI DNEV KM Dvom je večji, ker se ustrezni državni organi obnašajo nemogoče. Zamujajo z informacijami ali pojasnjujejo svoje poteze na način, ki je neprimeren. Izjava generala Broveia, da bo vse potekalo zakonito in da seje omenjeni primer aretacij na Slovenskem preveč spolitizi-ral, je točna, ni pa potrebna pripomba, da so dale vojaške oblasti že tri javna sporočila v 181 osmih dneh. Ko je treba, jih morajo dali. To jim nalaga ustava. Ne morebiti »ulica«. 5953 - 5958 NI podpisa SPORI S PRIPADNIKI 1988 6 16 DELO KM Načelnik UNZ Novo mesto Anton Pezdirc p« je izjavil:«V zadnjem času nismo na Dolenjskem obravnavali nobenega fizičnega napada na pripadnike JLA. V treh mesecih letošnjega leta je bilo sicer 158 prekrškov zoper javni red in mir z elementi nasilja (dr/no vedenje, pretepanje, prepir, vpitje na javnih mestih itd.), vendar so prekrške storile izključno civilne osebe. 6023 - 6028 NI PODPISA SPORI S PRIPADNIKI 1988 6 16 DELO KM mer, nobenega resnejšega napada na pripadnike JLA. Manjši gostinski prepir je bil v času 42. prvenstva ljubljanskega armadnega območja, vendar pa to ni bilo nič resnejšega.« Načelnik inšpektorata milice pri UNZ Krško Rudi Drganc pravi, da na območju krike UNZ vsaj za zdaj nimajo nobenih problemov s kršitvami javnega reda in mira, pri katerih bi bili vpleteni vojaki in civilno prebivalstvo. Pred dobrimi štirimi leti je bilo mod kršitelji javnega reda in miru več 6026 - 6028 NI PODPISA SPORI S PRIPADNIKI 1988 6 16 DELO KM da na območju krške UNZ vsaj za zdaj nimajo nobenih problemov s kršitvami javnega reda in mira, pri katerih bi bili vpleteni vojaki in civilno prebivalstvo. Pred dobrimi štirimi leti je bilo med kršitelji javnega reda in miru več 6026 - 6030 NI PODPISA SPORI S PRIPADNIKI 1988 6 16 DELO KM da na območju krške UNZ vsaj za zdaj nimajo nobenih problemov s kršitvami javnega reda in mira, pri katerih bi bili vpleteni vojaki in civilno prebivalstvo. Pred dobrimi štirimi leti je bilo med kršitelji javnega reda in miru več vojakov, ki so bili na služenju vojaščine. Nekoliko več prahu pa je dvignil primer v Krškem, ko je 12. aprila letos neki višji oficir napadel miličnika, ker 6026 - 6030 NI PODPISA SPORI S PRIPADNIKI 1988 6 16 DELO KM da na območju krške UNZ vsaj za zdaj nimajo nobenih problemov s kršitvami javnega reda in mira, pri katerih bi bili vpleteni vojaki in civilno prebivalstvo. Pred dobrimi štirimi leti je bilo med kršitelji javnega reda in miru več vojakov, ki so bili na služenju vojaščine. Nekoliko več prahu pa Jc dvignil primer v Krškem, ko je 12. aprila letos neki višji oficir napadel miličnika, ker 6154 - 6159 JANA TASKAR LE HITRO IN POŠTENO 1988 6 15 DELO PR Vekoslav Grmič se jc vprašal, kako smo ravnali v preteklosti, da ljudje ne zaupajo več domačim institucijam in si iščejo pomoč pri tujih. Dogodka namreč ni mogoče obravnavati osamljeno, ampak iskali vzroke tudi v preteklosti. Sem zagovornik kritike, je rekel Grmič, vendar mora upoštevati etiketo in kulturo, ker sicer prihaja do nezaupanja in agresivnosti, kar kaže pisanje o JLA. 2ogo bi morali umiriti, je dejal Viktor Zakelj, to pa jc naloga vseh, ki 6163 - 6169 JANA TASKAR LE HITRO IN POŠTENO 1988 6 15 DELO PR prava pot. Vsa leta smo v Sloveniji prizadevno gradili zasnovo SLO in DS in ocene najvišje vojaške inšpekcije govorijo o visoki pripravljenosti. Imamo tudi tradicionalno dobre odnose med ljudmi in vojsko. Vsega zgrajenega ne smemo porušiti in zato je tudi treba odločno zavrniti napihovanje pretepov v mednacionalne spopade. Opozoril je še, da konflikt ne sme poslati prestižno vprašanje med civilnimi in vojaškimi pravosodnimi organi; konflikt v Jugoslaviji ali konflikt med dvema političnima konceptoma. 6164 - 6169 JANA TASKAR LE HITRO IN POŠTENO 1988 6 15 DELO PR ne najvišje vojaške inšpekcije govorijo o visoki pripravljenosti. Imamo tudi tradicionalno dobre odnose med ljudmi in vojsko. Vsega zgrajenega ne smemo porušiti in zalo je tudi treha odločno zavrniti napihovanje pretepov v mednacionalne spopade. Opozoril je še, da konflikt ne sme postati prestižno vprašanje med civilnimi in vojaškimi pravosodnimi orga- 182 ni; konflikt v Jugoslaviji ali konflikt med dvema političnima konceptoma. 6167 -6169 JANA TASKAR LE HITRO IN POŠTENO 1988 6 15 DELO PR onalnc spopade. Opozoril jc Je, da konflikt ne sme postati prestižno vprašanje med civilnimi m vojaškimi pravosodnimi organi; konflikt v Jugoslaviji ali konflikt med dvema političnima konceptoma. 6316 - 6321 MILAN KUČAN REKU SO 1988 6 16 DELO KM za nas nesprejemljive skrajnosti, ki na srečo niso dobile večinske podpore ob pripravah na idejni plen um CK ZKJ; so posamezni skrajni centralistični in unitaristični pristopi ob ustavni reformi; in so naposled ocene, ki po krivici dolžijo Slovenijo, da je v njenem okviru stanje kontrarevolucije, specialne vojne, protiarmadnega razpoloženja. Te stvari je treba upoštevati takrat, kadar ocenjujemo razmere v Sloveniji, in takrat, ko iščemo poti za izhod iz sedanjih 6377 - 6380 MILAN KUČAN REKLI SO 1988 6 16 DELO KM Prvi: Protestiram zoper absurd tisočletja, ki se izteka, zoper grozljivo dejstvo, da domala pol stoletja po vojni, odkar pri nas vsa oblast izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu, veljajo za civilne osebe vojaški zakoni in so zanje pristojna vojaška sodišča. In da se to zdaj in tu uporablja v Sloveniji. 6378 - 6380 MILAN KUČAN REKU SO 1988 6 16 DELO KM dejstvo, da domala pol stoletja po vojni, odkar pri nas vsa oblast izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu, veljajo za civilne osebe vojaški zakoni in so zanje pristojna vojaška sodišča, in da se to /daj in tu uporablja v Sloveniji. 6378 - 6381 MILAN KUČAN REKU SO 1988 6 16 DELO KM dejstvo, da domala pol stoletja po vojni, odkar pri nas vsa oblast izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu, veljajo za civilne osebe vojaški zakoni in so zanje pristojna vojaška sodišča. In da se to zdaj in tu uporablja v Sloveniji. In drugi stavek: Protestiram zoper neresnico, da z vojaškim urejanjem 6572 - 6576 NI PODPISA VZNEMIRJENOST ZARADI 1988 6 22 DELO PR Armadna sestava pa odločno podpira idejne opredelitve ZKJ. Tudi v naši armadni strukturi, je poudaril Vukoia Popovič, jc zasledili nesprejemljive opredelitve in ravnanje, čeprav armada sama po sebi, po svoji biti ne more biti in ni delovno mesto za takšne pojave, še posebej ne za tuje nazore. 6573 - 6576 NI PODPISA VZNEMIRJENOST ZARADI 1988 6 22 DELO PR Tudi v naši armadni strukturi, je poudaril Vukota Popovič, jc zaslediti ncsjrcjcmljive opredelitve in ravnanje, čeprav armada sama po sebi, po svoji biti ne more biti in ni delovno mesto za takšne pojave, še posebej ne za tuje nazore. 6574 - 6578 NI PODPISA VZNEMIRJENOST ZARADI 1988 6 22 DELO PR nesprejemljive oprcdcltive in ravnanje, čeprav armada sama po sebi, po svoji biti ne more biti in ni delovno mesto za lakšne pojave, še posebej ne za tuje nazore. Komunisti v armadi, je nadaljeval, se še posebej zavzemamo /a moralno prenovo in smo zato dolžni vsestransko prispevati k temu procesu. Nikar se ne bojmo 6799 - 6804 ODBOR ZA ZAŠČITO USTANOVIU SMO 1988 6 7 DNEVNIK PR nosi in jih za takšne nili ni dopustno razglašali ter prav tako nimajo nikakršne zveze z domnevno vojaško tajnostjo, saj odgovor na zastavljena vprašanja sploh ne posega v vsebino domnevne tajnosti. Odvetnik se za vsebino le tajnosti sploh ni zanimal, skupaj s svojci je spraševal le po najosnovnejšem, kar se dogaja v postopku zoper Janšo, ki je vendar civilna oseba, pristojnost vojaškega sodišča za sojenje civilnim osebam pa je 183 6802 - 6805 ODBOR ZA ZAŠČITO USTANOVILI SMO 1988 6 7 DNEVNIK PR vsebino te tajnosti sploh ni zanimal, skupaj s svojci je spraševal le po najosnovnejšem, kar se dogaja v postopku zoper Janšo, ki je vendar civilna oseba, pristojnost vojaškega sodišča za sojenje civilnim osebam pa je že vnaprej določena kot izjema. 6803 - 6805 ODBOR ZA ZASClTO USTANOVILI SMO 1988 6 7 DNEVNIK PR najosnovnejšem, kar se dogaja v postopku zoper Janšo, ki je vendar civilna oseba, pristojnost vojaškega sodišča za sojenje civilnim osebam pa je že vnaprej določena kot izjema. 6891 - 68% NI PODPISA IZ I/JAVE UREDNIŠTVA 1988 6 6 DNEVNIK PR Franci Zavrl in Rastko Močnik izjavljata, da sta bila papirja najdena na vsakomur dostopnem mestu in nista bila označena kot vojaška ali kakršnakoli druga stopnja zaupnosti. Pri preiskavi je bil navzoč tudi Mladinin odvetnik Drago Demšar. Organi za notranje zadeve niso dovolili Davidu Tasiču podpisali pooblastila odvetniku, češ da je civilni odvetnik že izločen iz postopka. Uredništvo Mladine zahteva tudi, kot je to storilo v primeru Janeza Janše, 6905 - 6907 NI PODPISA ZA ZAKONITOST 1988 6 7 DNEVNIK PR Ciril Zlobec in predsednik Sveta za kulturo Miloš Mikeln, sta po naročilu Zbora slovenskih kulturnih delavcev stopila v stik s civilnimi in vojaškimi organi, pristojnimi v zadevi Janeza Janše. V bistvu nista zvedela nič, česar javnost ne 6905 - 6909 NI PODPISA ZA ZAKONITOST 1988 6 7 DNEVNIK PR Ciril Zlobec in predsednik Sveta za kulturo Miloš Mikeln, sta po naročilu Zbora slovenskih kulturnih delavcev stopila v stik s civilnimi in vojaškimi organi, pristojnimi v zadevi Janeza Janše. V bistvu nista zvedela nič, česar javnost ne bi že vedela, razen morebiti zagotovila vojaškega tožilca v Ljubljani Zivka Maziča in vojaškega preiskovalnega sodnika kapeiana I. razreda Milana Ramča, 6965 - 6968 NI PODPISA ZA ZAKONITOST 1988 6 7 DNEVNIK PR »aretacije naših sodelavcev iz uredništva Mladine pomenijo konec poskusa uveljavljanja civilne družbe in začetek njene militarizacije... Preiskave in aretacije, ki jih za potrebe vojaškega tožilstva opravlja UNZ, zaradi svoje izjemnosti v nobenem primeru ne moremo razumeti samo kot posledico suma k a/ni - 7041 - 7045 NI PODPISA JAVNOST BOMO OBV 1988 6 7 DELO PR obče veljavnih civilizacijskih dosežkov v kazenskem postopku, kar je na primer pravica do izbire civilnega odvetnika, možnost stika s svojci, zagovor s prostosti in takojšen začetek postopka pred sodiščem. Novinarji opozarjajo s tem v zvezi tudi na odprto vprašanje pristojnosti vojaškega sodstva v mirnem času in na široka pooblastila na podlagi veljavne zakonodaje, kar ni v navadi v sodo- 7063 - 7065 NI PODPISA JAVNOST BOMO OBV 1988 6 7 DELO PR Zlobec in predsednik Sveta za kulturo Miloš Mikeln, sta po naročilu zbora slovenskih kulturnih delavcev stopila v stik s civilnimi in vojaškimi organi, pristojnimi v zadevi Janeza Janše. V bistvu nista zvedela nič, česar javnost ne 7063 - 7067 NI PODPISA JAVNOST BOMO OBV 1988 6 7 DELO PR Zlobec in predsednik Sveta za kulturo Miloš Mikeln, sta po naročilu zbora slovenskih kulturnih delavcev stopila v stik s civilnimi in vojaškimi organi, pristojnimi v zadevi Janeza Janše. V bistvu nista zvedela nič, česar javnost ne bi že vedela, razen morebiti zagotovila vojaškega tožilca v Ljubljani polkovnika Zivka Maziča in vojaškega preiskovalnega sodnika kapetana I. razreda Mi- 7228 - 7232 NI PODPISA NEDOLOČNI DOKLER 1988 6 24 DELO PR ogrožajo političnih in varnostnih razmer v državi. O tem priča manjše število tujih gostov 184 pri nas in dejavnost protipropagande. Menim, je dejal Leopold Zupan iz Kranja, da gre v omenjenem primeru za usmerjen proces. Napadi na JLA so obsojanja vredni, vendar gre tudi za postopke, ob katerih je treba terjati konkretno odgovornost. Potek preiskave in na- 7514 - 7520 mojca drčar murko brskanje po motivu 1988 6 16 teleks km Kje jc torej odgovornost? »Odgovornost je za zdaj prevzela samo policija, vojska ne. Kot da je ni. Zadeve jc dobila pripravljene in pravi, da bo delala po zakonu.« Tu pa gre za vpraSanje kvalifikacije kaznivega dejanja. »Zdaj vemo, da je listino nekdo posedoval. Ce pa govorijo o izdaji, pomeni, da bi moral to skrivnost ponuditi neki tuji sili, da bi se okoristila tako. da bi ogrozila družbo, državo ali pa mehanizem, iz katerega listina izhaja, in je 7608 - 7613 mojca drčar murko izjemna pooblastila 1988 6 16 teleks km tožili? »Na vrhovno vojaiko sodiiče, vendar to ni nujno zadnja instanca. Ker gre za zvezni predpis je možna Sc zahteva za izredni preizkus pravnomočne sodbe, če bodo obsojeni na več kot eno leto zapora.« In to jc v civilnih rokah? »To je zvezno sodiSče.« 7611 - 7616 mojca drčar murko izjemna pooblastila 1988 6 16 teleks km bodo obsojeni na več kot eno leto zapora.« In to je v civilnih rokah? »To je zvezno sodiSče.« Kakina jc ureditev v primerjavi z drugimi? »Prevladujoče po svetu je, da vojaSka sodiSča sodijo samo pripadnikom oboroženih sil. Varovanje skrivnosti ni glavni razlog, kajti tudi civilno 7614 - 7617 mojca drčar murko izjemna pooblastila 1988 6 16 teleks km KakSna je ureditev v primerjavi z drugimi? »Prevladujoče po svetu je, da vojaSka sodiSča sodijo samo pripadnikom oboroženih sil. Varovanje skrivnosti ni glavni razlog, kajti tudi civilno sodiiče mora izključiti javnost v takem primeru. Razlog bi bil morda le v 7615 - 7619 mojca drčar murko izjemna pooblastila 1988 6 16 teleks km »Prevladujoče po svetu je, da vojaSka sodiSča sodijo samo pripadnikom oboroženih sil. Varovanje skrivnosti ni glavni razlog, kajti tudi civilno sodišče mora izključiti javnost v takem primeru. Razlog bi bil morda le v ekonomičnosti postopka, če bi enim obloženim sodilo vojaSko, drugim pa redno sodiSče. Težave so že, vendar nc nepremostljive, ker imamo tako ločitev pošlo- 7623 - 7628 mojca drčar murko izjemna pooblastila 1988 6 16 teleks km tudi za vojaSka? »Kvalifikacije vojaSkih sodnikov in ložikev so enako stroge. Celo več, za določene polo- 185 Jajc se ne zahtevala le diploma in pravosodna praksa, ampak celo magisterij in doktorat. Kolikor lahko spremljam judikaluro vojaškega sodstva in jo primerjam zjudikaturo civilnih sodišč, bi te2ko rekel, da so kakšne bistvene razlike, čeprav so določena različna mnenja o različnih problemih.« 7625 - 7628 MOJCA DRČAR MURKO IZJEMNA POOBLASTILA 1988 6 16 TELEKS KM določene položaje se ne zahtevata le diploma in pravosodna praksa, ampak celo magisterij in doktorat. Kolikor lahko spremljam judikaturo vojaškega sodstva in jo primerjam z judika-turo civilnih sodišč, bi težko rekel, da so kakšne bistvene razlike, čeprav so določena različna mnenja o različnih problemih.« 7649 - 7654 JANKO LORENCI SENCE 1988 6 16 TELEKS KM vih pravic v Jugoslaviji združljivo z ekonomsko močjo tej deželi nepredvidljive prihodnosti in velikega tveganja za tuj kapital. Zvezni politični vrh je ob viharju v Sloveniji (drugače kot marca) v glavnem previdno tiho. Slovenska politika se je po dolgem, vznemirljivem molku zdramila in v glavnem posvojila duha zahtev odbora. Vojska pa ostaja ncpopusdjiva, zahteve se odbijajo od nje kot od tanka, in navznoter je menda do dogajanja v Sloveniji strahovito nasrše- 7652 - 7657 JANKO LORENCI SENCE 1988 6 16 TELEKS KM politika se je po dolgem, vznemirljivem molku zdramila in v glavnem posvojila duha zahtev odbora. Vojska pa ostaja nepopustljiva, zahteve se odbijajo od nje kot od tanka, in navznoter je menda do dogajanja v Sloveniji strahovito nasršena. Vzrokov za to, da se je slovenska civilna družba odzvala na aretacije tako mogočno in naglo, je več. Tuje po mračna psihoza ■ polic ijsko-vojaški poseg je 7655 - 7658 JANKO LORENCI SENCE 1988 6 16 TELEKS KM na. Vzrokov za to, da se je slovenska civilna družba odzvala na arctacijc tako mogočno in naglo, je več. Tu je pomračna psihoza - policijsko-vojaški poseg Je pekoče oživil nepojasnjeno in nepreboleno travmo Marčnih Id, polprepričanje, da 7655 - 7660 JANKO LORENCI SENCE 1988 6 16 TELEKS KM na. Vzrokov za lo, da se je slovenska civilna družba odzvala na arctacijc tako mogočno in naglo, je več. Tu je pomračna psihoza - policijsko-vojaški poseg je pekoče oživil nepojasnjeno in nepreboleno travmo Marčnih Id. polprepričanje. da se je takrat dogajalo nekaj, kar je bilo morda blizu vojaškemu udaru. Tu je občutek čisto osebne, individualne in kolektivne ogroženosti tegobno pridobljene 7799 - 7804 JANKO LORENCI SENCE 1988 6 16 TELEKS KM ekonomski položaj. To so resne stvari. Pri tem pa bi bilo treba tako mak), da bi vojska položaj bistveno razbremenila in ustregla večini zahtev tukajšnje javnosti, zahtev, ki niso nič več kot zahteve po spoštovanju nekaterih splošno sprejetih civilizacijskih standardov. Napraviti bi morala le nekaj drobnih gest dobre volje - denimo ustreči zahtevam po civilnem odvetniku, obrambi s prostosti itd. Njenemu ugledu lo ne bi škodilo, nasprotno, in vojaškim skri- 7802 - 7805 JANKO LORENCI SENCE 1988 6 16 TELEKS KM sprejetih civilizacijskih standardov. Napraviti bi morala le nekaj drobnih gest dobre volje -denimo ustreči zahtevam po civilnem odvetniku, obrambi s prostosti itd. Njenemu ugledu to ne bi škodilo, nasprotno, in vojaškim skrivnostim tudi ne. Teh gest doslej ni bilo. 8247 - 8252 MILAN MEDEN NE 1988 6 18 DNEVNIK KM ostal njen partizanski pogum? 186 Sc na nekaj je treba biti pozoren: prepiranje z jla bi bilo samomorilsko dejanje. Začeli se moramo pogovarjali. O vseh njenih in zalo naših rečeh. Navsezadnje se jla ludi v tem primeru ravna po črki zakona, ki gaje sprejela civilna skupščina. ki očitno še nima toliko poguma, da bi revidirala tisto, s čimer ni več mogoče 8249 - 8252 MILAN MEDEN NE 1988 6 18 DNEVNIK KM samomorilsko dejanje. Začeli se moramo pogovarjali. O vseh njenih in zato naših rečeh. Navsezadnje sc JLA tudi v tem primeru ravna po črki zakona, ki ga je sprejela civilna skupščina, ki očitno še nima toliko poguma, da bi revidirala tisto, s čimer ni več mogoče 8287 - 8292 NI PODPISA OBTOŽNICA SE NI VLOZ 1988 6 18 DELO KM same obrambe. Zagovornik, ki je vojaška oseba, ni neodvisen, temveč odvisen od JLA. Ta odvisnost je v pretežni meri eksistencialne narave (osebni dohodek, napredovanja, stanovanje, vezanost na delovno mesto v JLA, ki zaradi specialnega znanja otežuje morebitni prehod v civilno službo ild.), lahko pa gTe tudi za druge okoliščine (prepričanje o pravilnosti ravnanja JLA, 8289 - 8292 NI PODPISA OBTOŽNICA SE NI VLOZ 1988 6 18 DELO KM eksistencialne narave (osebni dohodek, napredovanja, stanovanje, vezanost na delovno mesto v JLA, ki zaradi specialnega znanja otežuje morebitni prehod v civilno službo itd.), lahko pa gre ludi za druge okoliščine (prepričanje o pravilnosti ravnanja JLA, 8290 - 8293 NI PODPISA OBTOŽNICA SE NI VLOZ 1988 6 18 DELO KM vezanost na delovno mesto v JLA, ki zaradi specialnega znanja otežuje morebitni prehod v civilno slu?.bo itd.), lahko pa gre tudi za druge okoliščine (prepričanje o pravilnosti ravnanja JLA. pretirana identifikacija s cilji JLA itd.), ki onemogočajo 8290 8294 NI PODPISA OBTOŽNICA SE NI VLOZ 1988 6 18 DELO KM vezanost na delovno mesto v JLA, ki zaradi specialnega znanja otežuje morebitni prehod v civilno službo itd.), lahko pa gre tudi za druge okoliščine (prepričanje o pravilnosti ravnanja JLA. pretirana identifikaciia s cilji JLA ild.), ki onemogočajo aktivno obrambo s strani vojaškega zagovornika. Tako sklepanje 8293 - 8298 NI PODPISA OBTOŽNICA SE NI VLOZ 1988 6 18 DELO KM pretirana identifikacija s cilji JLA itd.), ki onemogočajo aktivno obrambo s strani vojaškega zagovornika Tako sklepanje sicer ni pravilo, vendar obdolženec večinoma z vojaškim zagovornikom ne more navezati kontakta na podlagi medsebojnega zaupanja, ki je značilno pri civilni obrambi. Vprašljiva jc tudi določba 32. čl. zakona o vojaških sodiščih, ki 8294 - 8298 NI PODPISA OBTOŽNICA SE NI VLOZ 1988 6 18 DELO KM aktivno obrambo s strani vojaškega zagovornika. Tako sklepanje sicer ni pravilo, vendar obdolženec večinoma z vojaškim zagovornikom ne more navezali kontakta na podlagi medsebojnega zaupanja, ki je značilno pri civilni obrambi. Vprašljiva je tudi določba 32. čl. zakona o vojaških sodiščih, ki 8296 - 8299 NI PODPISA OBTOŽNICA SE NI VLOZ 1988 6 18 DELO KM zagovornikom ne more navezati kontakta na podlagi medsebojnega zaupanja, kije značilno pri civilni obrambi. Vprašljiv« je tudi določba 32. čl. zakona o vojaških sodiščih, ki določa, da se sodniki porotniki izbirajo izmed oflciijcv, 8296 - 8301 NI PODPISA OBTOŽNICA SE NI VLOZ 1988 6 18 DELO KM zagovornikom ne more navezati kontakta na podlagi medsebojnega zaupanja, ki jc značilno pri civilni obrambi. Vprašljiva je tudi določba 32. čl. zakona o vojaških sodiščih, ki določa, da se sodniki porot- 187 niki izbirajo izmed oficirjev, vojaških uslužbencev in civilnih oseb, ki so v službi v oboroženih silah. Tako sestavljeno »sodišče« ne more svoje sodne 8297 - 8301 NI PODPISA OBTOŽNICA SE NI VLOZ 1988 6 18 DELO KM zaupanja, ki je značilno pri civilni obrambi. Vprailjiva je tudi določba 32. čl. zakona o vojaških sodiščih, ki določa, da se sodniki porotniki izbirajo izmed oficirjev, vojaSkih uslužbencev in civilnih oseb, Iri so v službi v oboroženih silah. Tako sestavljeno »sodiSče« ne more svoje sodne 8299 - 8301 NI PODPISA OBTOŽNICA SE NI VL02 1988 6 18 DELO KM določa, da se sodniki porotniki izbirajo izmed oficirjev, vojaSkih uslužbencev in civilnih oseb, ki so v službi v oboroženih silah. Tako sestavljeno »sodišče« ne more svoje sodne 8299 - 8304 NI PODPISA OBTOŽNICA SE NI VLOZ 1988 6 18 DELO KM določa, da se sodniki porotniki izbirajo izmed oficirjev, vojaSkih uslužbencev in civilnih oseb, ki so v službi v oboroženih silah. Tako sestavljeno »sodišče« ne more svoje sodne funkcije opravljali neodvisno (219. £1. Ustave SFRJ), ker je tudi porota odvisna od JLA, ker je v službi JLA. Sodba takega sodišča se ne more razglasili v imenu ljudstva, temveč le v imenu JLA. 8299 - 8304 NI PODPISA OBTO2NICA SE NI VLOZ 1988 6 18 DELO KM določa, da se sodniki porotniki izbirajo izmed oficirjev, vojaSkih uslužbencev in civilnih oseb, ki so v službi v oboroženih silah. Tako sestavljeno »sodišče« ne more svoje sodne funkcije opravljati neodvisno (219. čl. Ustave SFRJ), ker je tudi porota odvisna od JLA, ker je v službi JLA. Sodba takega sodišča se ne more razglasili v imenu ljudstva, temveč le v imenu JLA. 8310 - 8315 NI PODPISA OBTOŽNICA SE NI VL02 1988 6 18 DELO KM presoji vprašanja, ali je neki dokument Šteti za vojaško tajnost. Dokument lahko odkriva nezakonito delovanje JLA ali pa vsebuje podatke, ki sploh ne predstavljajo vojaSke tajnosti. Lahko gre torej za primere zlorabe brez možnosti ustrezne kontrole s strani pristojnih civilnih organov. Namen vsakega kazenskega postopka je ugotovitev materialne 8311 - 8315 NI PODPISA OBTOŽNICA SE NI VLOZ 1988 6 18 DELO KM Dokument lahko odkriva nezakonito delovanje JLA ali pa vsebuje podatke, ki sploh ne predstavljajo vojaške tajnosti. Lahko gre torej za primere zlorabe brez možnosti ustrezne kontrole s strani pristojnih civilnih organov. Namen vsakega kazenskega postopka je ugotovitev materialne 8491 - 84% MARKO HREN CK ZKJ V LOVU NI DATUMA NOVA REVUA KM nih deželah, v Jugoslaviji pa na svoj način - priložnost, da se novih vsebin uči. T.i. civilna družba je pri nas v zadnjih tednih pripravila oblasti-partiji intenzivni tečaj novih vsebin, in to s samoiniciativnimi in spontanimi javnimi razpravami o novi ustavi (referendum), novem vojaškem letalu, zunanji politiki izvažanja orožja (Mamula), svobodi tiska, zgodovinskem spominu (Ma- 8608 - 8611 IVO KUUAJ PRIMER JANŠA BORSTNE 1988 6 10 DELAVSKA ENOTNOST KM protitankovske rakete) ali zato, ker so posedovali dokument, ki izpričuje morebitne aspira cijc armade, da živi in deluje kot nenadzorovan in samosvoj segment nad družbo? Vojaki skupaj z civilnimi policisti zatrjujejo, da so dali javnosti o tem dogodku 8609 - 8611 IVO KUUAJ PRIMER JANŠA BORSTNE 1988 6 10 DELAVSKA ENOTNOST KM izpričuje morebitne aspiracijc armade, da živi in deluje kot nenadzorovan in samosvoj seg-188 meni nad družbo? Vojaki skupaj z civilnimi policisti zatrjujejo, da so dali javnosti o tem dogodku 8614 • 8617 IVO KUUAJ PRIMER JANŠA BORSTNE 1988 6 10 DELAVSKA ENOTNOST KM Slo v tem primeru za poskus odkrivanja ali zlorabljanja specifičnih vojaških skrivnosti, potem se lahko takoj strinjamo tako z vojaškimi kot civilnimi organi pregona, da so postopali povsem v skladu z legitimno zakonodajo. Velja poudariti, da je za civilno 8615 - 8617 IVO KUUAJ PRIMER JANŠA BORSTNE 1988 6 10 DELAVSKA ENOTNOST KM nih vojaških skrivnosti, potem se lahko takoj strinjamo tako z vojaškimi kot civilnimi organi pregona, da so postopali povsem v skladu z legitimno zakonodajo. Velja poudarili, da je za civilno 8615 8618 IVO KUUAJ PRIMER JANŠA BORSTNE 1988 6 10 DELAVSKA ENOTNOST KM nih vojaških skrivnosti, potem se lahko takoj strinjamo tako z vojaškimi kot civilnimi organi pregona, da so postopali povsem v skladu z legitimno zakonodajo. Velja poudariti, daje za civilno družbo samo v tem primeru ta zakonodaja tudi zares legitimna. 8615 8621 IVO KUUAJ PRIMER JANŠA BORSTNE 1988 6 10 DELAVSKA ENOTNOST KM nih vojaških skrivnosti, potem se lahko takoj strinjamo tako z vojaškimi kot civilnimi organi pregona, da so postopali povsem v skladu z legitimno zakonodajo. Velja poudariti, da je za civilno družbo samo v tem primeru U zakonodaja tudi zares legitimna. Slika sc nam zrcalno obrača, če so osumljeni posedovali dokument o omenjenih morebitnih aspiracijah armade, ki so si v globokem nasprotju s temeljnimi in z ustavo opredeljenimi načeli družbe. 8616 - 8621 IVO KUUAJ PRIMER JANŠA BORSTNE 1988 6 10 DELAVSKA ENOTNOST KM vojaškimi kol civilnimi organi pregona, da so postopali povsem v skladu z legitimno zakonodajo. Velja poudariti, da je za civilno družbo samo v tem primeru ta zakonodaja Udi zares legitimna. Slika se nam zrcalno obrača, če so osumljeni posedovali dokument o omenjenih morebitnih aspiracijah armade, ki so si v globokem nasprotju s temeljnimi in z ustavo opredeljenimi načeli družbe. 9042 - 9045 IVAN LAH ARMADA JE DEL DRUŽBE 1988 4 2 DELO PS postavljati vsak posameznik zase, četudi v popolnem nasprotju s sistemom vrednot družbe, v kateri živi. Vojaškost da je družbi nekako tako, kot človeku obleka; iz domačega ali tujega materiala? - in oboje bi sc smelo kadarkoli zamenjati ali zavreči. 9043 - 9047 IVAN LAH ARMADA JE DEL DRUŽBE 1988 4 2 DELO PS sistemom vrednot družbe, v kateri živi. Vojaškost da je družbi nekako tako, kot človeku obleka; iz domačega ali tujega materiala? - in oboje bi se smelo kadarkoli zamenjati ali zavreči. Svetovna družina da bi shajala brez vojske, nemara tudi brez odločil? Armada da postaja ob vstopu v 21. stoletje nepotrebna. 9043 - 9048 IVAN LAH ARMADA JE DEL DRUŽBE 1988 4 2 DELO PS sistemom vrednot družbe, v kateri živi. Vojaškost da je družbi nekako tako, kot človeku obleka; iz domačega ali tujega materiala? - in oboje bi sc smelo kadarkoli zamenjati ali zavreči. Svetovna družina da bi shajala brez vojske, nemara tudi brez odločil? Armada da postaja ob vstopu v 21. stoletje nepotrebna. Slabša armada - močnejša družba. Itd. Pacifizem bi ostal zvest 189 9094 - 9098 IVAN LAH ARMADA JE DEL DRUŽBE 1988 4 2 DELO PS drugi strani? Churchill že ni bil od muh, čeprav je bil včasih muhast. Prekaljen državnik in vojskovodja, ortodokscn in konvencionalen, tudi glede naših modnih tem: pravna država, civilna družba, ugovor vesti..., ne bi bil v zadregi. Cenil je tudi zavestno ubogljivost, kadar je le-U bila potrebna. 9199 - 9203 TONE STEFANEC NI NASLOVA 1988 4 2 DELO PS 2ivimo v Evropi, govorimo o demokraciji, samoupravljanju, se spogledujemo z zahtevami 21. stoletja, razmišljamo o civilni družbi, hkrati pa se nekateri tako zelo bojijo odkritega, žal ne vedno primernega načina pisanja o JLA in splošni ljudski obrambi, kakor da gre za nekaj, kar mora bili tako rekoč na nek 9251 - 9254 SLAVOJ Z1ZEK AFRIKA MOJA DEŽELA 1988 3 4 MLADINA KM vendar se hkrati poudari, da so bila v Mladini v sicer neprimerni formi zastavljena ustrezna vprašanja (nujnost javne razprave o razvoju naSe oborožitve, o naši vojaiko-zunanji politiki itd.). Slava lega manevra je jasna: tako bomo skozi samo 9251 - 9256 SLAVOJ Z1ZEK AFRIKA MOJA DEŽELA 1988 3 4 MLADINA KM vendar se hkrati poudari, da so bila v Mladini v sicer neprimerni formi zastavljena ustrezna vprašanja (nujnost javne razprave o razvoju naše oborožitve, o naii vojaiko-zunanji politiki itd.). Suva tega manevra je jasna: tako bomo skozi samo obsodbo oblike odprli prostor za javno vsebinsko razpravo o JLA. Vendar je vprašanje, ali bo manever uspel. Vprašanje zalo, ker 9264 - 9266 SLAVOJ ZIZEK AFRIKA MOJA DEŽELA 1988 3 4 MLADINA KM okviru katere bi naenkrat »vse poslalo jasno*: za razpravami o civilnem služenju vojske, o umestnosti naše prodaje orožja Etiopiji, o ekonomski in obrambni smiselnosti izdelave 9264 - 9269 SLAVOJ ZIZEK AFRIKA MOJA DEŽELA 1988 3 4 MLADINA KM okviru katere bi naenkrat »vse poslalo jasno«: za razpravami o civilnem služenju vojske, o umestnosti naše prodaje orožja Etiopiji, o ekonomski in obrambni smiselnosti izdelave nadzvočnega letala itd. se v resnici skriva poskus Sovražnika, ogroziti JLA kot steber bratstva in enotnosti, kot garant naie samoupravne ureditve. 9365 - 9370 SLAVOJ ZIZEK AFRIKA MOJA DEŽELA 1988 3 4 MLADINA KM Geslo dneva bi zato danes moralo biti: za idejno nevtralno JLA - se pravi za JLA, ki bi bila preprosto kompetentna vojna organizacija, ne »brez ideologije« (to je kajpada utopija), marveč utemeljena zgolj v splošni ideologiji obrambe državne skupnosti pred tujo vojaško agresijo, torej brez tistega ideološkega presežka, ki jo definira kot »Jugoslavijo v malem«. 9365 - 9370 SLAVOJ ZIZEK AFRIKA MOJA DEŽELA 1988 3 4 MLADINA KM Geslo dneva bi zalo danes moralo biti: za idejno nevtralno JLA - se pravi za JLA, ki bi bila preprosto kompetentna vojna organizacija, ne »brez ideologije« (to je kajpada utopija), marveč utemeljena zgolj v splošni ideologiji obrambe državne skupnosti pred tujo vojaško agresijo, torej brez tistega ideološkega presežka, ki jo definira kot »Jugoslavijo v malem«, 9368 - 9370 SLAVOJ ZIZEK AFRIKA MOJA DEŽELA 1988 3 4 MLADINA KM marveč utemeljena zgolj v splošni ideologiji obrambe državne skupnosti ped tujo vojaško agresijo, torej brez tistega ideološkega presežka, ki jo definira kot »Jugoslavijo v malem«, 9373 - 9378 SLAVOJ ZIZEK AFRIKA MOJA DEŽELA 1988 3 4 MLADINA KM vpitje naših ideoloških »dežurnih nevrotikov« (Vlado Miheljak): »koga moti dejstvo, da je JLA kovnica bralstva in enotnosti, garant stabilnosti naše samoupravne družbe v težkih kriznih časih, koga, če ne sovražnika bralstva in enotnosti, če ne tiste, ki jih vodijo umazani računi, da bi sprovocirali nestabilnost naše družbe...« Toda odgovor na to je jasen: tisto, kar j« 190 9376 - 9382 SLAVOJ ZIZEK AFRIKA MOJA DEŽELA 1988 3 4 MLADINA KM časih, koga, če ne sovražnika bratstva in enotnosti, če ne tiste, ki jih vodijo umazani računi, da bi sprovocirali nestabilnost naše družbe...« Toda odgovor na to je jasen: listo, kar je moteče, nista bratstvo in enotnost, temveč dejstvo, da imamo opraviti s takšnima bratstvom in enotnostjo, ki kol svojo »kovnico« rabila armado; moleča ni stabilnost, marveč takšna stabilnost, ki jo mora garantirati armada. Drugače povedano: 9381 - 9387 SLAVOJ ZIZEK AFRIKA MOJA DEŽELA 1988 3 4 MLADINA KM »kovnico« rabita armado; moleča ni stabilnost, marveč takšna stabilnost, ki jo mora garantirati armada. Drugače povedano: storiti ni treba nič drugega, kot da omenjene fraze armad nih ideologov vzamemo dobesedno. Oni sami so tisti, kijih prežema implicitno neizrečeno, a zato nič manj dejavno nezaupanje v zmožnost »civilne« (tokrat v pomenu zunaj-vojaške) družbe, da bi dosegla integracijo, oni sami so tisti, ki se ■ »pa če se tega 9382 - 9387 SLAVOJ ZIZEK AFRIKA MOJA DEŽELA 1988 3 4 MLADINA KM stabilnost, ki jo mora garantirati armada. Drugače povedano: storiti ni treba nič drugega, kot da omenjene fraze armadnih ideologov vzamemo dobesedno. Oni sami so tisti, ki jih prežema implicitno neizrečeno, a zalo nič manj dejavno nezaupanje v zmožnost »civilne« (tokral v pomenu zunaj-vojaške) družbe, da bi dosegla integracijo, oni sami so listi, ki se - »pa če se tega 9385 - 9387 SLAVOJ ZIZEK AFRIKA MOJA DEŽELA 1988 3 4 MLADINA KM implicitno neizrečeno, a zato nič manj dejavno nezaupanje v zmožnost »civilne« (tokrat v pomenu zunaj-vojaške) družbe, da bi dosegla integracijo, oni sami so tisti, ki se - »pa če se tega 9385 - 9390 SLAVOJ ZIZEK AFRIKA MOJA DEŽELA 1988 3 4 MLADINA KM implicitno neizrečeno, a zato nič manj dejavno nezaupanje v zmožnost »civilne« (tokrat v pomenu zunaj-vojaške) družbe, da bi dosegla integracijo, oni sami so tisti, ki se - »pa če se tega zavedajo ali ne«, kot bi se reklo po stalinsko - zavzemajo za družbo, v kateri je »normalno«, da je armada tista, ki uteleša in garantira njeno enotnost. 9409 - 9411 SLAVOJ ZIZEK AFRIKA MOJA DEŽELA 1988 3 4 MLADINA KM dezintegraiivni. ogrožajoči za družbeno kohezijo. Temeljev stabilnosti SFRJ ne ogroža predlog za civilno služenje vojaškega roka. marveč tisti pogled, ki lak predlog takoj interpretira kot 9409 - 9413 SLAVOJ ZIZEK AFRIKA MOJA DEBELA 1988 3 4 MLADINA KM dezintegraiivni. ogrožajoči za družbeno kohezijo. Temeljev stabilnosti SFRJ ne ogroža predlog za civilno služenje vojaškega roka, marveč tisti pogled, ki tak predlog takoj interpretira kol naperjen zoper osnove SLO, torej zoper JLA. torej zoper Jugoslavijo. 9426 - 9429 SLAVOJ ZIZEK AFRIKA MOJA DEŽELA 1988 3 4 MLADINA KM enotnosti povsod vidi liberali/me, nacionalizme itd., sam tisti, ki vnaša napetost in ustvarja vzdušje državljanske vojne. Drugače povedano, prav v tem nedosegljivem tujku. Sovražniku, ki nikoli ne nastopi kot lak. ki govori le skozi svoje »izvrševalce«, v tej 9427 - 9433 SLAVOJ ZIZEK AFRIKA MOJA DEŽELA 1988 3 4 MLADINA KM ki vnaša napetost in ustvarja vzdušje državljanske vojne. Drugače povedano, prav v tem nedosegljivem tujku. Sovražniku, ki nikoli ne nastopi kot tak. ki govori le skozi svoje »izvrševalce«, v tej točki bi morali ideologi bralstva-enotnosti prepoznati samega sebe. resnico svojega lastnega postopka. Pravi problem torej ni JLA. pravi problem je lakšna ustrojenost političnega območja, ki ne dopušča demokratičnega pluralizma in 9750 - 9755 M S ORGANI UNZ SO ZDAJ 1988 6 6 DELO PR da sta bila papirja najdena na vsakomur dostopnem mestu in da na njiju ni bilo označeno, da 191 gre za vojaško ali kakšno drugo skrivnost. Pri preiskavi je bil navzoč Mladinin odvetnik Drago Demšar, vendar niso dovolili, da bi mu Tasič podpisal pooblastilo, češ da je civilni branilec le izločen iz postopka. Na odvetnikovo zahtevo, naj mu Tasič pokaže pripomi nalog, je 9919 - 9923 S M J JANŠA V PRIPORU 1988 6 2 DELO PR 244/1 KZ SFRJ. *V zakonu o vojaških sodiščih je v 13. členu zapisano, za katera kazniva dejanja, ki jih določa kazenski zakon SFRJ, lahko vojaška sodišča sodijo tudi civilnim osebam. Med drugim je to predpisano tudi za kazniva dejanja zoper oborožene sile. Mednje sodi tudi 9920 - 9923 S M J JANŠA V PRIPORU 1988 6 2 DELO PR •V zakonu o vojaških sodiščih je v 13. členu zapisano, za katera kazniva dejanja, ki jih določa kazeaski zakon SFRJ, lahko vojaška sodišča sodijo tudi civilnim osebam. Med drugim je to predpisano tudi za kazniva dejanja zoper oborožene sile. Mednje sodi tudi 9921 - 9925 S M J JANŠA V PRIPORU 1988 6 2 DELO PR kazniva dejanja, ki jih določa kazenski zakon SFRJ, lahko vojaška sodišča sodijo tudi civilnim osebam. Med drugim je to predpisano tudi za kazniva dejanja zoper oborožene sile. Mednje sodi tudi 224. člen kazenskega zakona SFRJ, ki govori o izdaji vojaške skrivnosti in česar je osumljen Janez Janša. Sumijo ga storitve 9921 - 9927 S M J JANŠA V PRIPORU 1988 6 2 DELO PR kazniva dejanja, ki jih določa kazenski zakon SFRJ, lahko vojaška sodišča sodijo tudi civilnim osebam. Med drugim je to predpisano tudi za kazniva dejanja zoper oborožene sile. Mednje sodi tudi 224. člen kazenskega zakona SFRJ, ki govori o izdaji vojaške skrivnosti in česar je osumljen Janez Janša. Sumijo ga storitve 1. točke kaznivega dejanja izdaje vojaške skrivnosti, njena vsebina pa je naslednja: »Kdor komu drugemu neupravičeno sporoči 10067 - 10072 BOGOMIR SEFIC /DAJ SE BOU ZGOCA P 1988 6 11 DELO PR vojaške dokumentacije ne predstavlja kaznivega dejanja izdaje vojaške skrivnosti. Kaznivo dejanje je storjeno le v primeru, če nekdo takšno dokumentacijo zbira z. namenom, da jo izroči nepoklicani osebi.* Sporna je lahko tudi pristojnost vojaških sodišč za civilne osebe v času miru. Predvsem pa je ta kazenski postopek še bolj žgoče 10070 • 10072 BOGOMIR SEFIC ZDAJ SE BOU ZGOCA P 1988 6 11 DELO PR nepoklicani osebi.» Sporna je lahko tudi pristojnost vojaških sodišč za civilne osebe v času mini. Predvsem pa je ta kazenski postopek še bolj žgoče 10098 - 10103 BOGOMIR SEFIC ZDAJ SE BOU ZGOCA P 1988 6 11 DELO PR pove, ali so resnične trditve novinarke Politike Ekspres, da je v Sloveniji prišlo do posameznih napadov na pripadnike JLA. Navzoči so dali veliko predlogov za razne oblike javnih protestnih akcij zaradi nespoštovanja zahtev javnosti po popolnem informiranju in civilnem nadzoru nad postopki s priprtimi (nekajminutna splošna stavka, protestni shodi in povorke, 10244 -10246 NI PODPISA VOJAK DOMOVINE 1988 6 27 DNEVNIK KM vidite možnosti za nadaljnja delovna in siceršnja zbliževanja civilnega in vojaškega življenja? Vprašanje je oprto na dejstvo, da gre tako v prvem kakor v drugem primeru za pretežno mlado 10282 - 10288 NI PODPISA VOJAK DOMOVINE 1988 6 27 DNEVNIK KM proti temu, da so močni in prav zato boli, če ta vprašanja spolitiziramo. Tudi nasploh armada 192 deluje po ukoru h, ki jih imamo, ki so družbeno verificirani in sprašujem se. kaj bi bilo, če bi sc teh zakonov ne držali? Pn tem pa je treba razumeli, da opravljamo delo, ki je večplastno. Poglejte zadevo z letalom. Kaj, če tuji partnerji niso bili za to, da zadevo obešamo na veliki zvon?« 10286 - 10291 NI PODPISA VOJAK DOMOVINE 1988 6 27 DNEVNIK KM opravljamo delo, ki je večplastno. Poglejte zadevo z letalom. Kaj, če tuji partnerji niso bili za to, da zadevo obešamo na veliki zvon?« ♦Upamo, da posamezna izzivanja, ki vodijo v komplikacije, enostavno ne morejo trajneje škodovali sredstvom mod JLA in družbo. Menimo pa, da teh pojavov ni potrebno zgolj ideološko 10396 - 10401 DARKA ZVONAR POGOVOR Z JANEZOM J 1988 3 31 7 D KM mogla biti več kompromis, kot je bila vsaj delno ustava v letu 1974. Gonja proti kritičnemu pisanju o JLA je po eni plati logična reakcija same armade - ker je bila dolga desetletja izvzeta iz vsake družbene kritike - po drugi pa je to manever konzervativnih in demagoških sil v političnih strukturah Jugoslavije. Tudi v Sloveniji. Izjave Zorana Poliča oziroma 10397 -10401 DARKA ZVONAR POGOVOR Z JANEZOM J 1988 3 31 7 D KM 1974. Gonja proti kritičnemu pisanju o JLA je po eni plati logična reakcija same armade -ker je bila dolga desetletja izvzeta iz vsake družbene kritike - po drugi pa je to manever konzervativnih in demagoških sil v političnih strukturah Jugoslavije. Tudi v Sloveniji. Izjave Zorana Poliča oziroma 10633 - 10636 NI PODPISA KAMPANJA V SLOVENIJI 1988 6 16 DELO PR kaznivega dejanja. Države, ki nimajo vojaških sodišč - v Evropi jih je le šest - pa imajo nekatere posebne vojaško kazenske zakone, večina tudiposebrut vojaška sodišča pri civilnih sodiščih. Vojaška sodišča imajo med drugimi ZDA, Kanada. Indija 10634 - 10636 NI PODPISA KAMPANJA V SLOVENIJI 1988 6 16 DELO PR jih je le šest - pa imajo nekatere posebne vojaško kazenske zakone, večina tudi posebna vojaška sodišča pri civilnih sodiščih. Vojaška sodišča imajo med drugimi ZDA Kanada. Indija 10634 - 10637 NI PODPISA KAMPANJA V SLOVENIJI 1988 6 16 DELO PR jih je le šest - pa imajo nekatere posebne vojaško kazenske zakone, večina tudi posebna vojaška sodišča pri civilnih sodiščih. Vojaška sodišča imajo med drugimi ZDA. Kanada, Indija in številne druge države. Zato je povsem neutemeljena teza skupin 10634 - 10640 NI PODPISA KAMPANJA V SLOVENIJI 1988 6 16 DELO PR jih je le šest - pa imajo nekatere posebne vojaško-kazenske zakone, večina tudi posebna vojaška sodišča pri civilnih sodiščih. Vojaška sodišča imajo med drugimi ZDA, Kanada, Indija in številne druge države. Zalo je povsem neutemeljena teza skupin za pritisk, ki so se izpostavile v zvezi s tem »primerom«, namreč, da so vojaška sodišča in vojaško ka/enski zatoni anahnonizem za civilizirano državo. Ravno nasprotno, dejanski 10975 - 10978 NI PODPISA OBRAMBA PO MERI LJUD 1988 5 7 DELO KM Največji kos teh skupnih sredstev pobere teritorialna obramba (JLA sc financira neposredno iz zveznega proračuna), ostanek pa gre za civilno zaščito, zveze, ohrambne priprave družbenopolitičnih skupnosti in prebivalstva, narodne zaščite in 11128 - 11134 NI PODPISA DOBRA VOLJA BREZ RAZ 1988 5 14 DELO KM organizacije in krajevne skupnosti navzgor - če je potrebno ali ne. Gotovo je, da gre tu za zgledovanje po vojski oziroma za takšno uniformnost. ki želi doseči »udobni konformizem« in se boji »radikalnega nckonformizma«. Vse je vnaprej določeno in se lahko dogaja samo v dopustnih institucijah, ki bi bile presenečene, če bi se kdo drug na primer (v smislu »civilne 193 družbe«) pojavil v kakšnih varnostnih vprašanjih. 11240 ■ 11246 MIRKO LORENCI POSTOPEK V PRIMERU J 1988 6 8 DELO PR svojih ugotovitvah redno poroča javnosti; Janezu Janši ia Davidu Tasiču naj se omogoči pomoč civilnega odvetnika; sorodnikom naj se nemudoma omogoči obisk priprtih Janeza Janše, Davida Tasiča in Ivana Borštnerja; delovno predsedstvo naj zahteva sprejem pri predsednikih skupščine SRS, predsedstva SRS, RK S/.D L Slovenije, CK ZKS in komandantu ljubljanskega armadnega območja; odbor poziva republiški odbor Rdečega križa, da poskrbi za ustrezno 11317 - 11322 MIRKO LORENCI POSTOPEK V PRIMERU J 1988 6 8 DELO PR *V prvi izjavi RSNZ je bil Janez Jani a osumljen kaznivega dejanja po 224. členu, prvi odstavek KZJ, v sporočilu vojaškega tožilca pa po 224. členu, drugi odstavek KZJ... »Mi smo naredili kazensko ovadbo zaradi suma, tožilec - ne samo vojaški, tudi civilni - pa ima pravico kaznivo dejanje okvalificirati tako, kot ustreza dejstvom. Zalo je treba ločili 11320 ■ 11322 MIRKO LORENCI POSTOPEK V PRIMERU J 1988 6 8 DELO PR »Mi smo naredili kazensko ovadbo zaradi suma. tožilec - ne samo vojaški, tudi civilni - pa ima pravico kaznivo dejanje okvalificirali lako, kot ustreza dejstvom. Zalo je treba ločiti 11320 - 11326 MIRKO LORENCI POSTOPEK V PRIMERU J 1988 6 8 DELO PR »Mi smo naredili kazensko ovadbo zaradi suma. tožilec - ne samo vojaški, tudi civilni - pa ima pravico kaznivo dejanje okvalificirati tako, kot ustreza dejstvom. Zato je treba ločiti poprejšnji postopek od preiskave, ki jo vodi tožilstvo. Izjave v poprejšnjem postopku na sodišču niso dokazno gradivo.« *Kako so organi za notranje zadeve sodelovali z vojaškimi pravosodnimi organi? 11336 - 11341 MIRKO LORENCI POSTOPEK V PRIMERU J 1988 6 8 DELO PR v postopku z Janšo in Borštncrjem. To potrjuje tudi današnja izjava vojaškega preiskovalnega sodnika. Vojaški tožilec bi imel vso pravico, da vse postopke, ko je podan upravičen sum o kaznivem dejanju, opravi sam. Organi za notranje zadeve menimo, da je prav, da takrat, ko gre za civilne zadeve, to opravimo mi. Mislim, da bi takšno stališče moralo veljati tudi v bodoče, 11336 - 11341 MIRKO LORENCI POSTOPEK V PRIMERU J 1988 6 8 DELO PR v postopku z Janšo in Borštnerjem. To potrjuje tudi današnja izjava vojaškega preiskovalnega sodnika. Vojaški tožilec bi imel vso pravico, da vse postopke, ko je podan upravičen sum o kaznivem dejanju, opravi sam. Organi za notranje zadeve menimo, da je prav, da takrat, ko gre za civilne zadeve, to opravimo mi. Mislim, da bi takšno stališče moralo veljati tudi v bodoče, 11344 - 11346 MIRKO LORENCI POSTOPEK V PRIMERU J 1988 6 8 DELO PR odvetniku Dragu Demšarju naj povem, da je s tem mislil, daje stvar vojaškega tožilca, ali bo dovolil civilnega zagovornika ah ne.« 11550 - 11552 MIRKO LORENCI POSTOPEK V PRIMERU J 1988 6 8 DELO PR pisanju Mladine in Nove revije je mogoče zlahka spoznati specialno vojno, militantno in fašistoidno ideološko platformo ter protijugoslovanske separatistične težnje in namere«. 11560 - 11564 MIRKO LORENCI POSTOPEK V PRIMERU J 1988 6 8 DELO PR In medtem ko so časopisje in različni organi v večini drugih republik vse vtaknili v koš napadov na JLA in Jugoslavijo v celoti, se je oglasil Zoran Polič, član sveta federacije, ki je za Politiko Ekspres med drugim izjavil: »Ideja civilne družbe je prodrla tudi v slovenski centralni komite. Javno je slišali, da 11761 - 11767 ANDREJ KOVAČ NI NASLOVA 1988 4 9 DELO PS pa, da tega niso storili tudi mnogi, ki bodisi posamezno ali kolektivno napadajo pisce proti 194 JLA. Zdaj retroaktivno, iz prispevkov »branilcev« ugotavljam, kako naj bi delovali »napadalci«. Mislim, da je napaka te polemike, da bi rad vsak v sorazmerno kratko odmerjenih člankih obravnaval vse probleme, od civilnega služenja vojske do trgovine z orožjem. Bolje bi bilo. Se bi se z analizami, anketami, predpostavkami in posledicami 11765 - 11767 ANDREJ KOVAČ NI NASLOVA 1988 4 9 DELO PS sorazmerno kratko odmerjenih člankih obravnaval vse probleme, od civilnega služenja vojske do trgovine z orožjem. Bolje bi bilo, če bi se z analizami, anketami, predpostavkami in posledicami 11765 - 11771 ANDREJ KOVAČ NI NASLOVA 1988 4 9 DELO PS sorazmerno kratko odmerjenih člankih obravnaval vse probleme, od civilnega služenja vojske do trgovine z orožjem. Bolje bi bilo, če bi se z analizami, anketami, predpostavkami in posledicami razčistila ena tema in se bi potem prešlo na drugo. Za izhodišče bom izbral odlomek iz prispevka tov. Terziča iz Sobotne priloge: »Za poklicne vojake v naši vojski, pa ne samo zanje, je tragična že misel, da bi se z vidika žrtvovanja obrambi delili po 11956 - 11959 BOGOMIR SEF1C POVABLJENI STE NA KA 1988 3 6 NEDELJSKI DNEV KM proizvode, kakor tudi projektantske, gradbene in druge storitve, ne samo za vojaške ali pa širše obrambne in zaščitne namene, ampak tudi za čisto civilne potrebe. Gre tudi za znanstveno. razvojno in tehnološko sodelovanje in kooperacijo pri proizvodnji 12057 - 12061 NI PODPISA NAPADI NA JLA SO UPE 1988 3 11 DELO PR pozornost družbe in njenih organiziranih socialističnih sil od življenjsko pomembnih problemov, kol so razvoj, inflacija in drugo. Pogosti napadi na enotni sistem splošne ljudske obrambe, na JLA kot skupno oboroženo sik) vseh narodov in narodnosti, vseh 12139 - 12142 NI PODPISA OB PRIMERU JANŠA 1988 6 3 DELO KM publicitetc. Da so sedanji javni protesti oblika pritiska na (vojaško) pravosodje, je pač očitno in tu je sprenevedanje odveč. Vendar velja tudi lo. da je v samem pravosodju - civilnem in vojaškem - v veliki meri iskati vzroke, če javnost pogostokrat 12140 - 12143 NI PODPISA OB PRIMERU JANŠA 1988 6 3 DELO KM (vojaiko) pravosodje, je pač očitno in tu je sprenevedanje odveč. Vendar velja tudi to. da je v samem pravosodju - civilnem in vojaškem - v veliki meri iskati vzroke, če javnost pogostokrat dvomi o njegovi dejanski neodvisnosti od interesov vladajoče 12797 - 12801 ALENKA VILFAN SOCIALISTIČNA ZVEZA 1988 6 8 DNEVNIK PR predvsem zahtevali relevantne informacije v zvezi s celotnim postopkom (če gre za vojaiko tajnost, na katero področje se nanaša), ali so jo osumljeni izdali komu znotraj Jugoslavije ali tujcem, pridružili pa so se tudi zahtevam, naj se priprti branijo s prostosti ter da jim omogočijo slik z družino, kar je normalna 12799 - 12805 ALENKA VILFAN SOCIALISTIČNA ZVEZA 1988 6 8 DNEVNIK PR nanaša), ali so jo osumljeni izdali komu znotraj Jugoslavije ali tujcem, pridružili pa so se tudi zahtevam, naj se priprti branijo s prostosti ter da jim omogočijo stik z družino, kar je normalna civilizacijsko-kultuma zahteva. Kot socialistična zveza so se tudi zavzeli za spremembo zakonodaje, pa tudi za to. da strokovno ugotovijo, ali je v času miru vojaško sodišče sploh potrebno. V Avstriji, Franciji in ZRN vojaških sodišč namreč sploh več 12804 12808 ALENKA VILFAN SOCIALISTIČNA ZVEZA 1988 6 8 DNEVNIK PR ugotovijo, ali je v času miru vojaško sodišče sploh potrebno. V Avstriji, Franciji in ZRN vojaških sodišč namreč sploh več nimajo, v Jugoslaviji pa vojaška sodišča jemljejo v roke zadeve, ki so drugod v pristojnosti civilnih sodišč. Ob vseh prizadevanjih v zvezi z zaščito človekovih pravic pa ne bi bilo 195 12805 • 12808 ALENKA VILFAN SOCIALISTIČNA ZVEZA 1988 6 8 DNEVNIK PR Avstriji, Franciji in ZRN vojaških sodišč namreč sploh več nimajo, v Jugoslaviji pa vojaška sodišča jemljejo v roke zadeve, ki so drugod v pristojnosti civilnih sodišč. Ob vseh prizadevanjih v zvezi z zaščito človekovih pravic pa ne bi bilo 12806 -12811 ALENKA VILFAN SOCIALISTIČNA ZVEZA 1988 6 8 DNEVNIK PR nimajo, v Jugoslaviji pa vojaška sodišča jemljejo v roke zadeve, ki so drugod v pristojnosti civilnih sodišč. Ob vseh prizadevanjih v zvezi z zaščito človekovih pravic pa ne bi bilo dobro, če bi kdo razumel, da v Sloveniji dajemo potuho tistim, ki telijo napadati JLA ali da gre pri nas na splošno za negativen odnos do JLA. 12806 - 12812 ALENKA VILFAN SOCIALISTIČNA ZVEZA 1988 6 8 DNEVNIK PR nimajo, v Jugoslaviji pa vojaška sodišča jemljejo v roke zadeve, ki so drugod v pristojnosti civilnih sodišč. Ob vseh prizadevanjih v zvezi z zaščito človekovih pravic pa ne bi bilo dobro, če bi kdo razumel, da v Sloveniji dajemo potuho tistim, ki telijo napadati JLA ali da gre pri nas na splošno za negativen odnos do JLA. »Ce sem v četrtek rekel, da gre za zakonito ravnanje, pa po 12840 - 12843 ALENKA VILFAN SOCIALISTIČNA ZVEZA 1988 6 8 DNEVNIK PR Viktor Zakelj je izrazil priznanje slovenski javnosti, ki je zrelo reagirala in se zavzela za civilnost in pravnost postopka. Med javnostjo in JLA doslej ni bilo nasprotovanj, z nepremišljenimi dejanji pa do nasprotij lahko pride, je še dodal. 12849 - 12853 ALENKA VILFAN SOCIALISTIČNA ZVEZA 1988 6 8 DNEVNIK PR minuli teden bil pri njem novinar AFP, ki je dejal, da ni izključeno, da bo vojaški tožilec ukrepal proti avtorjem člankov v Mladini. »Zatrjeval sem mu. da je to nemogoče. Ob tem se mi zastavlja vrsta vprašanj, kdo in zakaj daje nekaterim tujim novinarjem take informacije, vključno s tistimi o pripravah na 12851 - 12855 ALENKA VILFAN SOCIALISTIČNA ZVEZA 1988 6 8 DNEVNIK PR Mladini. »Zatrjeval sem mu, daje to nemogoče. Ob tem se mi zastavlja vrsta vprašanj, kdo in zakaj daje nekaterim tujim novinarjem lake informacije, vključno t tistimi o pripravah na vojaški udar v Sloveniji,« je dejal Smole. Mile Šetinc, član odbora za človekove pravice, je pojasnil, da so 12851 - 12857 ALENKA VILFAN SOCIALISTIČNA ZVEZA 1988 6 8 DNEVNIK PR Mladini. »Zatrjeval sem mu, daje to nemogoče. Ob tem se mi zastavlja vrsta vprašanj, kdo in zakaj daje nekaterim tujim novinarjem take informacije, vključno s tistimi o pripravah na vojaški udar v Sloveniji,« je dejal Smole. Mile Šetinc, član odbora za človekove pravice, je pojasnil, da so vojaške oblasti izrabile vsa pravna sredstva, da so javnost držale v popolni informacijski zapori, zato je po eni strani 13301 - 13307 MIHA KOVAČ ZLOPAMTILO 198« 2 26 MLADINA KM Sobota, 20. februarja. O napadih na JLA so razpravljali tudi na seji beograjskega mestnega partijskega komiteja. Milojica Pantelič je poudaril »da so napadi na JLA posledica skupnega delovanja notranjega sovražnika, sovražne politične emigracije v tujini in nekaterih tujih krogov, ki niso prijateljsko razpoloženi do SFRJ. Se več. do takih napadov prihaja tudi I» 13303 - 13307 MIHA KOVAČ ZLOPAMTILO 1988 2 26 MLADINA KM seji beograjskega mestnega partijskega komiteja. Milojica Pantelič je poudaril, »da so napadi na JLA posledica skupnega delovanja notranjega sovražnika, sovražne politične emigracije v tujini in nekaterih tujih krogov, ki niso prijateljsko razpoloženi do SFRJ. Se več, do takih napadov prihaja tudi po 13780 - 13784 JASNA BABIC OBTOŽBE IN OBRAMBA 1988 3 3 7 D KM ustavnega položaja armade, o njeni reorganizaciji in deunitarizaciji in ponuja namesto ene 196 jugoslovanske armade množico nacionalno homogenih vojnih organizacij; torej trdi. da je to pravi način, da se Jugoslavija konstituira kot »civilna družba«. 13781 - 13784 JASNA BABIC OBTOŽBE IN OBRAMBA 1988 3 3 7 D KM dcunitarizaciji in ponuja namesto ene jugoslovanske armade množico nacionalno homogenih vojnih organizacij; torej trdi. da je to pravi način, da se Jugoslavija konstituira kot »civilna družba«. 13824 - 13829 JASNA BABIC OBTOŽBE IN OBRAMBA 1988 3 3 7 D KM konkurence osvaja prvo mesto med mladinskimi listi po zastopanosti tem o vojski in vojakih. kajti uredniški koncept Mladine je nadaljevanje »ideologije« mladinskega kongresa v Krškem. Na njem so zavzele pomembno mesto pobude mirovnih skupin, zatem pobude za civilno služenje vojaškega roka in zahteve za celovito enakopravnost slovenskega jezika v zveznih 13824 - 13829 JASNA BABIC OBTOŽBE IN OBRAMBA 1988 3 3 7 D KM konkurence osvaja prvo mesto med mladinskimi listi po zastopanosti tem o vojski in vojakih. kajti uredniški koncept Mladine je nadaljevanje »ideologije« mladinskega kongresa v Krškem. Na njem so zavzele pomembno mesto pobude mirovnih skupin, zatem pobude za civilno služenje vojaškega roka in zahteve za celovito enakopravnost slovenskega jezika v zveznih 13827 - 13829 JASNA BABIC OBTOŽBE IN OBRAMBA 1988 3 3 7 D KM Krškem. Na njem so zavzele pomembno mesto pobude mirovnih skupin, zatem pobude za civilno služenje vojaškega roka in zahteve za celovito enakopravnost slovenskega jezika v zveznih 13827 - 13832 JASNA BABIC OBTOŽBE IN OBRAMBA 1988 3 3 7 D KM Krškem. Na njem so zavzele pomembno mesto pobude mirovnih skupin, zatem pobude za civilno služenje vojaškega roka in zahteve za celovito enakopravnost slovenskega jezika v zveznih institucijah - vključujoč tudi uradno uporabo »slovenščine« v JLA. Kaže spomnili, da so vse te pobude že same od sebe, mimo strani Mladine, izzvale odpor določenega tradicionalnega 13844 - 13850 JASNA BABIC OBTOŽBE IN OBRAMBA 1988 3 3 7 D KM sklicuje na člana slovenskega partijskega vrha Slavka Soršaka, zato ker ima svoje mnenje o jugoslovanskem vojaškem vprašanju. Potem pa se, kot smo že zapisali, ponavljajo zahteve po »demilitarizaciji« Jugoslavije, toda skozi »mililantno organizacijo homogenih nacionalnih držav«. Sledi torej, da je Mladinino stališče o ločitvi vojaške sile od civilne politike v novi obliki vojaško-politične identitete, na ravni vsake republike posebej. 13848 - 13850 JASNA BABIC OBTOŽBE IN OBRAMBA 1988 3 3 7 D KM homogenih nacionalnih držav«. Sledi torej, daje Mladinino stališče o ločitvi vojaške sile od civilne politike v novi obliki vojaško-polilične identitete, na ravni vsake republike posebej. 13848 13851 JASNA BABIC OBTOŽBE IN OBRAMBA 1988 3 3 7 D KM homogenih nacionalnih držav«. Sledi torej, daje Mladinino stališče o ločitvi vojaške sile od civilne politike v novi obliki vojaško-politične identitete, na ravni vsake republike posebej. Dejstvo je, da takšna sumirana armada ne bi znižala vojaških 13848 - 13852 JASNA BABIC OBTOŽBE IN OBRAMBA 1988 3 3 7 D KM homogenih nacionalnih držav«. Sledi torej, daje Mladinino stališče o ločitvi vojaške sile od civilne politike v novi obliki vojaško-politične identitete, na ravni vsake republike posebej. Dejstvo je, da takšna sumirana armada ne bi znižala vojaških stroškov; zato se avtorji slovenskega mladinskega tednika - 197 14031 - 14034 SLAVKO SORSAK NEKOREKTNA METODA 198« 3 25 KOMUNIST KM tudi Pisma bralccv. Tudi vsebino, ki se je lotevajo, je v glavnem znana. To jc parada, civilno služenje, usposabljanje žensk za oboroženi boj, jezik v armadi, kaznovanje oporečnikov, prodaja orožja, proizvodnja orožja, posebej letala, socialno-psihična 14031 - 14036 SLAVKO SORSAK NEKOREKTNA METODA 1988 3 25 KOMUNIST KM tudi Pisma bralccv. Tudi vsebina, ki sc je Icrtcvajo, jc v glavnem znana. To jc parada, civilno služenje, usposabljanje žensk za oboroženi boj, jezik v armadi, kaznovanje oporečnikov, prodaja orožja, proizvodnja orožja, posebej letala, socialno-psihična razmerja v armadi. To so predvsem mladinske teme. Nova revija ima U. velike teme, nacionalna armada, jezik v armadi, neidejna in 14197 - 14201 JOŽE VOGRINC ZLOPAMTILO 1988 3 25 MLADINA KM pravico do opravljanja oblastniških poslov. Ob »napadih na JLA« bi se lahko bilo slovensko politično vodstvo docela v skladu z ustavo in s programom ZKJ vprašalo, ali prodajanje orožja na veliko revnim deželam v umazanih vojnah ni rušenje ustavne vloge JLA. neuvrščene politike SFRJ in ugleda 14199 • 14201 JOŽE VOGRINC ZLOPAMTILO 1988 3 25 MLADINA KM docela v skladu z ustavo in s programom ZKJ vprašalo, ali prodajanje orožja na veliko revnim deželam v umazanih vojnah ni rušenje ustavne vloge JLA, neuvrščene politike SFRJ in ugleda 14199 -14202 JOŽE VOGRINC ZLOPAMTILO 1988 3 25 MLADINA KM docela v skladu z ustavo in s programom ZKJ vprašalo, ali prodajanje orožja na veliko revnim deželam v umazanih vojnah ni rušenje ustavne vloge JLA. neuvrščene politike SFRJ in ugleda Jugoslavije v svetu • rušenje vrednot, ki niso samo vrednote 14307 - 14309 MIHA KOVAČ ZLOPAMTILO 1988 4 8 MLADINA KM državne varnosti po dolgi, mučni in burni razpravi ostro obsodili neprimerno, žaljivo in kontrarevolucionamo pisanje o JLA. 14307 - 14311 MIHA KOVAČ ZLOPAMTILO 1988 4 8 MLADINA KM državne varnosti po dolgi, mučni in burni razpravi ostro obsodili neprimerno, žaljivo in kontrarevolucionamo pisanje o JLA. Admiral Stane Brovet, denimo, je poudaril, da napadi na JLA in SLO predstavljajo del splošnega napada na samoupravni socializem; 14369 - 14374 MIHA KOVAČ ZLOPAMTILO 1988 4 8 MLADINA KM naklonjeni takim težnjam, kol so tiste za odcepitev iz balkanske družine. Baškot udi, do so v Sloveniji kritike JLA in federacije žc tako hude, da so le posledice hujše kol na Kosovu. Te trditve brez utemeljitev so neosnovanc. Cc mislijo nekateri posamezniki ustvarjali protislovensko razpoloženje, potem z vso odgovornostjo izjavljam, da je to voda na mlin tistim silam v Sloveniji, ki res 14532 -14536 HRIBAR PUH AR TERZAN PISMO GENERALU VlS 1988 6 28 DELO PS predsedniku predsedstva CK ZKS; 2. želele smo vam povedati, da imamo ljudje JLA za svojo in zato obžalujemo sporazume, ki so se zgodili med vojaškimi in civilnimi osebami v Sloveniji; želimo pomiritev med vojsko in civilnim prebivalstvom, če smemo tako reči. Iskreno želimo, da bi 14533 -14536 HRIBAR PUHAR TERZAN PISMO GENERALU VlS 1988 6 28 DELO PS 2. želele smo vam povedali, da imamo ljudje JLA za svojo in zato obžalujemo sporazume, ki so sc zgodili mod vojaškimi in civilnimi osebami v Sloveniji; želimo pomiritev med vojsko 198 in civilnim prebivalstvom, če smemo tako reči. Iskreno telimo, da bi 14534 ■ 14536 HRIBAR PUH AR TERZAN PISMO GENERALU VlS 1988 6 28 DELO PS obžalujemo sporazume, ki so se zgodili med vojaškimi in civilnimi osebami v Sloveniji; telimo pomiritev med vojsko in civilnim prebivalstvom, če smemo tako reči. Iskreno telimo, da bi 14534 -14537 HRIBAR PUHAR TERZAN PISMO GENERALU VlS 1988 6 28 DELO PS obžalujemo sporazume, ki so se zgodili med vojaškimi in civilnimi osebami v Sloveniji; telimo pomiritev med vojsko in civilnim prebivalstvom, če smemo tako reči. Iskreno želimo, da bi se vojaške osebe pri nas počutile dobro, kakor doma. V tem smislu 14535 -14538 HRIBAR PUHAR TER2AN PISMO GENERALU VlS 1988 6 28 DELO PS civilnimi osebami v Sloveniji; želimo pomiritev med vojsko in civilnim prebivalstvom, če smemo tako reči. Iskreno telimo, da bi se vojaške osebe pri nas počutile dobro, kakor doma. V tem smislu tudi podpiramo pripravljenost slovenskih oblasti, da bi vojaške 14535 -14539 HRIBAR PUHAR TERZAN PISMOGENERALU VlS 1988 6 28 DELO PS civilnimi osebami v Sloveniji; telimo pomiritev med vojsko in civilnim prebivalstvom, če smemo tako reči. Iskreno telimo, da bi se vojaške osebe pri nas počutile dobro, kakor doma. V tem smislu tudi podpiramo pripravljenost slovenskih oblasti, da bi vojaške osebe v Sloveniji zaradi viljih tivljenjskih stroškov dobivale 14541 -14544 HRIBAR PUHAR TERZAN PISMOGENERALU VlS 1988628 DELO PS 3. hkrati smo Vam telele izraziti svojo izjemno pretresenost in zaskrbljenost zaradi dogodkov; zaradi posega vojaških sodnih organov v civilno življenje, v tivljenje civilnih oseb. Zaradi tega je dobesedno izbruhnilo nezaupanje, ki se je kopičilo 14541 -14544 HRIBAR PUHAR TERZAN PISMOGENERALU VlS 1988 6 28 DELO PS 3. hkrati smo Vam telele izraziti svojo izjemno pretresenost in zaskrbljenost zaradi dogodkov; zaradi posega vojaikih sodnih organov v civilno življenje, v življenje civilnih oseb. Zaradi tega je dobesedno izbruhnilo nezaupanje, ki se je kopičilo 14575 -14578 HRIBAR PUHAR TERZAN PISMOGENERALU VlS 1988 6 28 DELO PS Odbora in poslali njegovi člani. Želimo kvalitetno armado, ki bi nas branila pred morebitnim okupatorjem, bojimo pa se armade, ki je ravnodušna ali celo represivna do posameznikov in ljudi sploh. Ob Vašem ravnanju se 14576 - 14578 HRIBAR PUHAR TERZAN PISMO GENERALU VlS 1988 6 28 DELO PS Želimo kvalitetno armado, ki bi nas branila pred morebitnim okupatorjem, bojimo pa se armade, ki je ravnodušna ali celo represivna do posameznikov in ljudi sploh. Ob Vašem ravnanju se 14576 -14581 HRIBAR PUHAR TERZAN PISMO GENERALU VlS 1988 6 28 DELO PS Želimo kvalitetno armado, ki bi nas branila pred morebitnim okupatorjem, bojimo pa se armade, ki je ravnodušna ali celo represivna do posameznikov in ljudi sploh. Ob Vašem ravnanju se nam je, tal, porodilo le še več dvomov in vpraianj. Se posebej kot tcnc in matere smo zaskrbljene: mar bodo jutri vojaške osebe zapirale tudi naše otroke? Onemogočale civilno kontrolo nad 14576 -14582 HRIBAR PUHAR TERZAN PISMO GENERALU VlS 1988 6 28 DELO PS Želimo kvalitetno armado, ki bi nas branila pred morebitnim okupatorjem, bojimo pa se armade, ki je ravnodušna ali celo represivna do posameznikov in ljudi sploh. Ob Vašem ravnanju se nam je, žal, porodilo le še več dvomov in vpraianj. Se posebej kot tene in matere smo zaskrbljene: mar bodo jutri vojaške osebe zapirale tudi naše otroke? Onemogo- 199 čale civilno kontrolo nad ravnanjem z njimi? Vidite, tudi to zaskrbljenost smo Vam Želele 14579-14582 HRIBAR PUHARTERZAN PISMO GENERALU VlS 1988 6 28 DELO PS nam je, Zal, porodilo le Se več dvomov in vprašanj. Se posebej kol lene in matere smo zaskrbljene: mar bodo jutri vojaške osebe zapirale tudi naše otroke? Onemogočale civilno kontrolo nad ravnanjem z njimi? Vidite, tudi to zaskrbljenost smo Vam Želele 14580 • 14584 HRIBAR PUH AR TER2AN PISMO GENERALU VlS 1988 6 28 DELO PS kol Žene in matere smo zaskrbljene: mar bodo jutri vojaške osebe zapirale tudi naše otroke? Onemogočale civilno kontrolo nad ravnanjem z njimi? Vidite, tudi to zaskrbljenost smo Vam Želele osebno izrazili! Nismo hotele izvajali pritiska na vojaške (sodne) organe niti biti vsiljive. Želele p* smo se osebno 14580-14586 HRIBAR PUHARTERZAN PISMO GENERALU VlS 1988 6 28 DELO PS kot Zene in matere smo zaskrbljene: mar bodo jutri vojaške osebe zapirale tudi naše otroke? Onemogočale civilno kontrolo nad ravnanjem z njimi? Vidite, tudi to zaskrbljenost smo Vam Želele osebno izraziti! Nismo hotele izvajati pritiska na vojaške (sodne) organe niti biti vsiljive. Želele pa smo se osebno srečati z Vami kot poveljnikom Ljubljanskega armadnega območja in predvsem z Vami kot človekom: naš prijazni pogovor, še posebej če 14684 -14686 DEJAN KOVAČ UMIRIMO ZOGO 1988 3 29 DNEVNIK KM vrednosti« v Mladini in Novi reviji našla »lahko prepoznavno specialno vojno, mililantno in fašistično ideološko platformo in prolijugoslovanske konfcderaJistično-separatistične teZnje in 14729 - 14732 DEJAN KOVAČ UMIRIMO ZOGO 1988 3 29 DNEVNIK KM kjerkoli prebral ali slišal kvalificirano oceno, da so zadolževanje, finančni kolaps, inflacija iid. posledica specialne vojne, ki jo sovraZne sile v tujini vodijo proti Jugoslaviji. Zatorej trdim, da ni mogoče tako poenostavljeno, kol je to storil 14736 - 14738 DEJAN KOVAČ UMIRIMO ZOGO 1988 3 29 DNEVNIK KM izjav posameznikov, t sovražno emigracijo in skupno specialno vojno, militantnostjo in fašistično ideologijo. In še eno vprašanje se zastavlja, še zdaleč ne zanemarljivo. Kaj 14736 - 14740 DEJAN KOVAČ UMIRIMO ZOGO 1988 3 29 DNEVNIK KM izjav posameznikov, s sovražno emigracijo in skupno specialno vojno, militantnostjo in fašistično ideologijo. In še eno vprašanje se zastavlja, še zdaleč ne zanemarljivo. Kaj je s specialno vojno znotraj Jugoslavije, kajti v tem kontekstu bi prav tako lahko ocenjevali vsakršna pamfletna razgrajaštva. 14788 - 14793 JANEZ STREHOVEC VSE JE MOGOČE POKVAR 1988 6 21 DELO KM Nasedanje provokacijam (kar je nedvomno bilo v sredo pljuvanje v vojaka, sovrstnika zagretih maturantov na ljubljanski Titovi cesti), razpustitev pameti, maščevalna ekstaza bi pravzaprav lahko pokvarili vse. Ta »vse« pa je dialog in prizadevanja za pridobitve civilne družbe, predvsem njenih demokratičnih vsebin. Le strpno, kulturno obnašanje je lahko poroštvo za nadaljnje 15224 - 15229 BORIS JE2 ZADEVA JANŠA 1988 6 15 JANA KM Zavedati se je treba, da se »zadeva« ali »afera Janša« nikakor ne bo končala z razsodbo vojaškega sodišča, pa naj bo takšna ali drugačna; objektivno je z njo v jugoslovanski politični prostor vrženo še eno izredno pomembno družbeno vprašanje. Gre za položaj vojske v odnosu politična država - civilna družba in v tem kontekstu za vlogo in značaj vojaških pravosodnih inštitucij. pri 200 15227 - 15229 BORIS JE7. ZADEVA JANŠA 1988 6 15 JANA KM vrženo Se eno izredno pomembno družbeno vprašanje. Gre za pok>2aj vojske v odnosu politična država - civilna družba in v tem kontekstu /.a vlogo in značaj vojaških pravosodnih inštitucij, pri 15227 - 15230 BORIS JEZ ZADEVA JANŠA 1988 6 15 JANA KM vrženo Se eno izredno pomembno družbeno vprašanje. Gre za položaj vojske v odnosu politična država - civilna družba in v tem kontekstu za vlogo in značaj vojaških pravosodnih inštitucij, pri čemer položaja vojske ne bi smeli prejudicirati na navaden 15227 - 15231 BORIS JEZ ZADEVA JANŠA 1988 6 15 JANA KM vrženo še eno izredno pomembno družbeno vprašanje. Gre za položaj vojske v odnosu politična država - civilna družba in v tem kontekstu za vlogo in značaj vojaških pravosodnih inštitucij. pri čemer položaja vojske ne bi smeli prejudicirati na navaden represivni instrument politične države. Zlasti v nekaterih delih 15231 - 15235 BORIS JEZ ZADEVA JANŠA 1988 6 15 JANA KM represivni instrument politične države. Zlasti v nekaterih delih države, kjer je tako imenovana vojaška tradicija Se posebej močna, namreč vojska v mnogih elementih rczultira tudi kot sestavni del civilne družbe. Spričo taksnega stanja se ob teh rečeh seveda ni mogoče pogovarjati zgolj na abstraktni ravni 15232 - 15235 BORIS JEZ ZADEVA JANŠA 1988 6 15 JANA KM države, kjer je tako imenovana vojaška tradicija Se posebej močna, namreč vojska v mnogih elementih rczultira tudi kot sestavni del civilne družbe. Spričo takšnega stanja se ob teh rečeh seveda ni mogoče pogovarjati zgolj na abstraktni ravni 15347 - 15349 ANDREJ STEMBAL KOMU KORISTI NI DATUMA NI VIRA KM nedopusten vpliv na preiskovalne sodnike in sodstvo nasploh, vojaško ali civilno. Tako vsaj smo doumeli to v preteklosti, danes pa je nenadoma vse to postavljeno na glavo! 15643 - 15649 DEJAN VERClC ZAHTEVE PREDSEDSTVA 1988 6 4 PRIMORSKI DNEVNIK PR sum razširila s prvotnega prvega še na drugi odstavek 224. člena kazenskega zakonika SFRJ (zdaj ga dolžijo izdaje vojaške tajne iz koristoljublja ali z namenom objave ali uporabe podatkov v tujini), tako da mu grozi zapor od najmanj enega do največ petnajst let. Medtem je vojaški preiskovalni sodnik iz. postopka že izločil civilnega branika in odvetnika, senat vojaškega sodišča pa tudi že zavrnil pritožbo Janeza Janše na takšen sklep. 15646 15649 DEJAN VERClC ZAHTEVE PREDSEDSTVA 1988 6 4 PRIMORSKI DNEVNIK PR tujini), tako da mu grozi zapor od najmanj enega do največ petnajst let. Medtem je vojaški preiskovalni sodnik i/, postopka žc izločil civilnega branilca in odvetnika, senat vojaškega sodišča pa tudi že zavrnil pritožbo Janeza Janše na takšen sklep. 15647 - 15649 DEJAN VERClC ZAHTEVE PREDSEDSTVA 1988 6 4 PRIMORSKI DNEVNIK PR petnajst let. Medtem je vojaški preiskovalni sodnik iz postopka žc izločil civilnega branilca in odvetnika, senat vojaškega sodišča pa tudi že zavrnil pritožbo Janeza Janše na takšen sklep. 15647 - 15651 DEJAN VERClC ZAHTEVE PREDSEDSTVA 1988 6 4 PRIMORSKI DNEVNIK PR petnajst let. Medtem je vojaški preiskovalni sodnik iz postopka žc izločil civilnega branilca in odvetnika, senat vojaškega sodišča pa tudi žc zavrnil pritožbo Janeza Janše na takšen sklep. ( Včeraj popoldan pa je Tanjug še sporočil, da so vojaški varnostni organi istega dne kot Janšo aretirali nižjega častnika JLA Ivana 201 15863 - 15867 MIROSLAV ZARlC NEOBIČAJNO REAGIRANJ 1988 6 10 DELO KM Ljubljansko vojaško sodišče bi lahko rešilo »čast in osumljence, da so izdali vojaško tajnost, takoj izpustilo i/, pripora, jim določilo civilne odvetnike in o vsem nemudoma izdalo sporočilo za javnost. 15864 ■ 15867 MIROSLAV ZARlC NEOBIČAJNO REAGIRANJ 1988 6 10 DELO KM Ljubljansko vojaško sodišče bi lahko rešilo »čast in osumljence, da so izdali vojaško tajnost, takoj i/pustilo iz. pripora, jim določilo civilne odvetnike in o vsem nemudoma izdalo sporočilo za javnost. 15865 - 15870 MIROSLAV ZARlC NEOBIČAJNO REAGIRANJ 1988 6 10 DELO KM da so izdali vojaško tajnost, takoj izpustilo iz pripora, jim določilo civilne odvetnike m o vsem nemudoma izdalo sporočilo za javnost. Veliko vprašanje je, ali bi tudi taka poteza preiskovalnega sodnika ali podoben predlog vojaškega tožilca zdaj lahko zagotovila zakonitost postopka, ki so ga pristojni organi začeli 15876 - 15879 MIROSLAV ZARlC NEOBIČAJNO REAGIRANJ 1988 6 10 DELO KM Na številnih forumih in protestnih zborovanjih v Sloveniji so udeleženci zahtevali pojasnilo vojaških oblasti, za kakšno vojaško tajnost gre. civilno preiskavo in civilne odvetnike, na nekaterih pa so celo omenjali imena in izjave prič, ki da lahko 15877 - 15879 MIROSLAV ZARlC NEOBIČAJNO REAGIRANJ 1988 6 10 DELO KM udeleženci zahtevali pojasnilo vojaških oblasti, za kakšno vojaško tajnost gre, civilno preiskavo in civilne odvetnike, na nekaterih pa so celo omenjali imena in izjave prič, ki da lahko 15877 - 15879 MIROSLAV ZARlC NEOBIČAJNO REAGIRANJ 1988 6 10 DELO KM udeleženci zahtevali pojasnilo vojaških oblasti, za kakšno vojaško tajnost gre. civilno preiskavo in civilne odvetnike, na nekaterih pa so celo omenjali imena in izjave prič, ki da lahko 15877 - 15882 MIROSLAV ZARlC NEOBIČAJNO REAGIRANJ 1988 6 10 DELO KM udeleženci zahtevali pojasnilo vojaških oblasti, za kakšno vojaško tajnost gre. civilno preiskavo in civilne odvetnike, na nekaterih pa so celo omenjali imena in izjave prič, ki da lahko dokažejo, da na nobenem papirju, na pisalni mizi aretiranega urednika Mladine Davida Tasiča ni bilo oznake »vojaška tajnost«. Ne bi mogli reči, da je tako krepak glas javnosti in zavesti, ki 15877 - 15882 MIROSLAV ZARlC NEOBIČAJNO REAGIRANJ 1988 6 10 DELO KM udeleženci zahtevali pojasnilo vojaških oblasti, za kakšno vojaško tajnost gre, civilno preiskavo in civilne odvetnike, na nekaterih pa so celo omenjali imena in izjave prič, ki da lahko dokažejo, da na nobenem papirju, na pisalni mizi aretiranega urednika Mladine Davida Tasiča ni bilo oznake »vojaška tajnost«. Ne bi mogli reči, da je tako krepak glas javnosti in zavesti, ki 15942 - 15947 MIROSLAV ZARlC NEOBIČAJNO REAGIRANJ 1988 6 10 DELO KM preiskave na poziv javnega mnenja in politike, vsaj če sodimo po omenjenih reakcijah v Sloveniji, na ljubljanskem vojaškem sodišču bolj mak» verjeten. Preprosto zato, ker lahko preiskavo proti Ivanu Borštnerju, Janezu Janši in Davidu Tasiču ustavi izključno sodišče. Taisto sodišče, civilno ali vojaško, pa lahko dobro opravi svoje delo le, če se ne ozira na nikakršne pritiske. 15945 - 15947 MIROSLAV ZARlC NEOBIČAJNO REAGIRANJ 1988 6 10 DELO KM Ivanu Borštnerju. Janezu Janši in Davidu Tasiču ustavi izključno sodišče. Taisto sodišče, civilno ali vojaško, pa lahko dobro opravi svoje delo le, če se ne ozira na nikakršne pritiske. 202 15945 - 15949 MIROSLAV ZARlC NEOBIČAJNO REAGIRANJ 1988 6 10 DELO KM Ivanu Borštncrju, Janezu Janši in Davidu Tasiču ustavi izključno sodišče. Taisto sodišče, civilno ali vojaško, pa lahko dobro opravi svoje delo le. če sc ne ozira na nikakršne pritiske. Nerazumevanje v vojaškem sodišču v Ljubljani je v tej luči lahko (in verjetno tudi bo) dodatni razlog, da bo začeto preiskavo 15954 - 15956 MIROSLAV ZARIČ NEOBIČAJNO REAGIRANJ 1988 6 10 DELO KM kratko m jedrnato odgovarjali, da je to izključno stvar sodišč in javnih tožilstev. Resda ne vojaških, marveč civilnih. To pa je menda vseeno. Mar ne? piše Miroslav Zarič v Vcčcmjih novostih. 16013 -16015 TONI PERIC SUM IZDAJE 1988 6 2 DNEVNIK PR 224. členu KZ SFRJ. Sojenje za to kaznivo dejanje, tudi kadar gre za civilne osebe, jc predvideno pred vojaškim sodiščem in od tod pristojnost vojaškega tožilca v tem primeru«. 16013 - 16016 TONI PERIC SUM IZDAJE 1988 6 2 DNEVNIK PR 224. členu KZ SFRJ. Sojenje za to ka/iuvo dejanje, tudi kadar gre za civilne osebe, je predvideno pred vojaškim sodiščem in od tod pristojnost vojaškega tožilca v tem primeru«. - Kaj sledi obvestilu, ki so vam ga poslali dclavci UNZ? 16139 - 16141 DEJAN VERClC ALI MU BODO ODREKU 1988 6 5 PRIMORSKI DNEVNIK PR »Kljub formalnopravni legitimnosti sedanjega postopka sociologi occnjujcmo. da vojaški kazenski pregon civilne osebe ni v skladu z moderno demokratično pravno ureditvijo, niti s pravno kulturo 16151 - 16157 DEJAN VERClC AU MU BODO ODREKLI 1988 6 5 PRIMORSKI DNEVNIK PR 3.6.1988 AU MU BODO ODREKLI PRAVICO DO CIVILNEGA BRANILCA? (pr) ARETACIJA JANEZA JANŠE POVZROČILA ZMEDO V VOLILNIH POSTOPKIH ZSMS Ljubljana - Janeza Janšo, znanega publicista in uradnega kandidata za predsednika ZSMS, so predvčerajšnjim prepeljali pred vojaškega preiskovalnega sodnika, ki jc odredil pripor zaradi domnevnega posredovanja tajnega vojaškega dokumenta. Tako sc 16158 - 16162 DEJAN VERClC ALI MU BODO ODREKU 1988 6 5 PRIMORSKI DNEVNIK PR Janez Janša se zdaj nahaja v vojaških zaporih v Ljubljani. Kol jc povedal Janšev branilec, odvetnik Drago Demšar, skušajo vojaške oblasti po 65. členu zakona o vojaških sodiščih zaprtemu odreči pravico do civilncga branilca in odvetnika in mu določiti vojaškega. Ne odvetnik in ne svojci pa šc vedno niso uspeli priti 16159 - 16162 DEJAN VERClC ALI MU BODO ODREKLI 1988 6 5 PRIMORSKI DNEVNIK PR povedal Janšev branilec, odvetnik Drago Demšar, skušajo vojaške oblasti po 65. členu zakona o vojaških sodiščih zaprtemu odreči pravico do civilnega branilca in odvetnika in mu določiti vojaškega. Ne odvetnik in ne svojci pa še vedno niso uspeli priti 16160 - 16163 DEJAN VERClC ALI MU BODO ODREKU 1988 6 5 PRIMORSKI DNEVNIK PR oblasti po 65. členu zakona o vojaških sodiščih zaprtemu odreči pravico do civilncga branilca in odvetnika in mu določili vojaškega. Nc odvetnik in ne svojci pa še vedno niso uspeli priti do zaprtega, tako da v odsotnosti tudi kakršnihkoli uradnih vesti 16295 - 16297 AL PLOVESKI POLITIKA EKSPRES 1988 6 6 VEČER PR Zeljko Ciglcr jc opozoril na - po njegovi sodbi - skrb zbujajoče nejasnosti tega primera 203 odvedbe civilne osebe v vojaški zapor in menil, da 10 upravičeno zbuja dvome o ravni varnosti občanov. 16295 - 16300 AL PLOVESKJ POLITIKA EKSPRES 1988 6 6 VEČER PR Zeljko Cigler je opozoril na - po njegovi sodbi - skrb zbujajoče nejasnosti tega primer» odvedbe civilne osebe v vojaški zapor in menil, da to upravičeno zbuja dvome o ravni varnosti občanov. Janez Janin, je opozoril Cigler, je znan javni in politični delavec, znan in priznan teoretik vojaških doktrin, ugleden intelektualec. 16379 - 16384 NI PODPISA GOLA POSEST NI DATUMA NI VIRA KM mednarodnimi akti. V konkretnem primeru se nam zastavlja vpraianje uresničevanja ustavne pravice do obrambe pred vojaškim sodiščem, saj mora biti ta profesionalna, kompetentna in neodvisna Sporna je lahko tudi pristojnost vojaških sodišč za civilne osebe v miru. Slovenski pravniki smo privrženi idealom demokratičnega 16381 - 16384 NI PODPISA GOLA POSEST NI DATUMA NI VIRA KM sodiščem, saj mora biti ta profesionalna, kompetentna in neodvisna. Sporna je lahko tudi pristojnost vojaških sodišč za civilne osebe v miru. Slovenski pravniki smo privrženi idealom demokratičnega 16471 - 16473 DIMITRIJ RUPEL SPOR MED CIVILNO 1988 6 9 DELO KM 9.6.1988 SPOR MED CIVILNO IN VOJAŠKO DRUŽBO (km) DIMITRIJ RUPEL, kulturni delavec, za TV Sarajevo: 16471 - 16475 DIMITRIJ RUPEL SPOR MED CIVILNO 1988 6 9 DELO KM 9.6.1988 SPOR MED CIVILNO IN VOJAŠKO DRUŽBO (km) DIMITRIJ RUPEL, kulturni delavec, za TV Sarajevo: »V našem primeru gre za evidenten spor med civilno in vojaško družbo. Janšo na primer vsi poznamo kol eminentnega zagovornika 16473 • 16475 DIMITRIJ RUPEL SPOR MED CIVILNO 1988 6 9 DELO KM DIMITRIJ RUPEL kulturni delavec, za TV Sarajevo: »V našem primeru gre za evidenten spor med civilno in vojaško družbo. Janšo na primer vsi poznamo kot eminentnega zagovornika 16473 - 16477 DIMITRIJ RUPEL SPOR MED CIVILNO 1988 6 9 DELO KM DIMITRIJ RUPEL, kulturni delavec, za TV Sarajevo: »V našem primeru gre za evidenten spor med civilno in vojaško družbo. Janšo na primer vsi poznamo kot eminentnega zagovornika civilne in kot kritika vojaške družbe. Najnovejše dogodke na ljubljanskem vojaškem sodišču razumem kot kazen in opomin, če ne 16475 - 16477 DIMITRIJ RUPEL SPOR MED CIVILNO 1988 6 9 DELO KM družbo. Janšo na primer vsi poznamo kot eminentnega zagovornika civilne in kot kritika vojaške družbe. Najnovejše dogodke na ljubljanskem vojaškem sodišču razumem kot kazen in opomin, če ne 16475 - 16478 DIMITRIJ RUPEL SPOR MED CIVILNO 1988 6 9 DELO KM družbo. Janšo na primer vsi poznamo kot eminentnega zagovornika civilne in kot kritika vojaške družbe. Najnovejše dogodke na ljubljanskem vojaškem sodišču razumem kot kazen in opomin, če ne celo kot grožnjo civilni in demokratični kulturi, ki jo na 204 16475 - 16479 DIMITRIJ RUPEL SPOR MED CIVILNO 1988 6 9 DELO KM družbo. Janšo na primer vsi poznamo kot cmincntnega zagovornika civilne in kol kritika vojaške družbe. Najnovejše dogodke na ljubljanskem vojaškem sodišču razumem ko« kazen in opomin, če ne celo kot grožnjo civilni in demokratični kulturi, ki jo na Slovenskem izrazito predstavlja Janez Janša. Dodatna komplikacija 16476 - 16479 DIMITRIJ RUPEL SPOR MED CIVILNO 1988 6 9 DELO KM civilne in kol kritika vojaške družbe. Najnovejše dogodke na ljubljanskem vojaškem sodišču razumem kot kazen in opomin, če ne celo kot grožnjo civilni in demokratični kulturi, ki jo na Slovenskem izrazito predstavlja Janez Janša. Dodatna komplikacija 16477 - 16481 DIMITRIJ RUPEL SPOR MED CIVILNO 1988 6 9 DELO KM ljubljanskem vojaškem sodišču razumem kot kazen in opomin, če ne celo kot grožnjo civilni in demokratični kulturi, ki jo na Slovenskem izrazito predstavlja Janez Janša. Dodatna komplikacija primera Janša jc seveda v tem, da v Sloveniji vojaška družba govori neslovenski. tuj - ali pa vsaj vse bolj tuj - jezik. S tem 16479 - 16482 DIMITRIJ RUPEL SPOR MED CIVILNO 1988 6 9 DELO KM Slovenskem izrazito predstavlja Janez Janša. Dodatna komplikacija primera Janša jc seveda v tem, da v Sloveniji vojaška družba govori neslovenski, tuj - ali pa vsaj vse bolj tuj - jezik. S tem so aretacije dobile značaj protislovenske intcrvcncijc«. 16479 - 16482 DIMITRIJ RUPEL SPOR MED CIVILNO 1988 6 9 DELO KM Slovenskem izrazito predstavlja Janez Janša. Dodatna komplikacija primera Janša je seveda v tem, da v Sloveniji vojaška družba govori neslovenski, tuj - ali pa vsaj vse bolj tuj - jezik. S tem so aretacije dobile značaj protislovenske intcrvcncijc«. 16560 - 16566 DEJAN VERClC ALI MU BODO ODREKLI 1988 6 5 PRIMORSKI DNEVNIK PR 3.6.1988 ALI MU BODO ODREKLI PRAVICO DO CIVILNEGA BRANILCA? (pr) ARETACIJA JANEZA JANŠE POVZROČILA ZMEDO V VOLILNIH POSTOPKIH ZSMS Ljubljana • Janeza Janšo, znanega publicista in uradnega kandidata za predsednika ZSMS, so predvčerajšnjim prepeljali pred vojaškega preiskovalnega sodnika, ki je odredil pripor zaradi domnevnega posredovanja tajnega vojaškega dokumenta. Tako se 16567 ■ 16571 DEJAN VERClC AU MU BODO ODREKLI 1988 6 5 PRIMORSKI DNEVNIK PR Janez Janša se zdaj nahaja v vojaških zaporih v Ljubljani. Kot jc povedal Janšin branilec, odvetnik Drago Demšar, skušajo vojaške oblasti po 65. členu zakona o vojaških sodiščih zaprtemu odreči pravico do civilncga branilca in odvetnika in mu določiti vojaškega. Ne odvetnik in ne svojci pa še vedno niso uspeli priti 16568 16571 DEJAN VERClC ALI MU BODO ODREKLI 1988 6 5 PRIMORSKI DNEVNIK PR povedal Janšin branilec, odvetnik Drago Demšar, skušajo vojaške oblasti po 65. členu zakona o vojaških sodiščih zaprtemu odreči pravico do civilncga branilca m odvetnika in mu določiti vojaškega. Ne odvetnik in ne svojci pa še vedno niso uspeli priti 16569 16572 DEJAN VERClC ALI MU BODO ODREKLI 1988 6 5 PRIMORSKI DNEVNIK PR oblasti po 65. členu zakona o vojaških sodiščih zaprtemu odreči pravico do civilnega branilca in odvetnika in mu določiti vojaškega. Ne odvetnik in ne svojci pa še vedno niso uspeli priti do zaprtega, lako da v odsotnosti tudi kakršnihkoli uradnih vesli 16702 16707 NI PODPISA INCIDENT PRED VOJASN 1987 LO 12 RADAR PR BEOGRAD, 11. oktobra (Tanjug) - Po sporočilu zveznega sekretariata za LO je v petek 205 19.10. stražar v Zemunski vojašnici z dvema streloma ranil v nogo.........civilista Nikolo Lukeliča. Lukelič se je, izzivajoč stražarja in preteč mu z. nožem, gibal ob sami ograji vojaškega objekta oziroma v smeri, kjer civilnim osebam ni dovoljen prehod. Opozorila stražarja (najprej ustnega, 16705 - 16707 NI PODPISA INCIDENT PRED VOJASN 1987 LO 12 RADAR PR Luketič se je, izzivajoč stražarja in preteč mu z nožem, gibal ob sami ograji vojaškega objekta oziroma v smeri, kjer civilnim osebam ni dovoljen prehod. Opozorila stražarja (najprej ustnega, 17030 -17035 NI PODPISA PRAVI IN NEPRAVI 1988 6 6 DELO KM SLO in družbene samozaščite, katerega aktivni del želimo biti. ter prispevek JLA pri tem. Enako smo privrženi dinamiki razvoja in potrebi nenehnega prilagajanja spoznanj, predvsem pa procesu uvajanja dejanskega pluralizma interesov v okviru socialistične civilne družbe. To pa zahteva nenehno poglabljanje demokracije, odpravo verbalnih ali celo mišljenjskih deliktov, odpravljanje 17033 -17039 NI PODPISA PRAVI IN NEPRAVI 1988 6 6 DELO KM uvajanja dejanskega pluralizma interesov v okviru socialistične civilne družbe. To pa zahteva nenehno poglabljanje demokracije, odpravo verbalnih ali celo mišljenjskih deliktov, odpravljanje tabu tem - dialog argumentov in javno nadzorstvo nad vsemi področji življenja in dela. Kot odgovorni javni delavci se nikakor ne moremo sprijazniti s tem, da lahko nekaj člankov o JLA ogrozi ves sistem, sproži takšen val reakcij in tolikšnjo gonjo, 17397 - 17400 MOJM1R OCVIRK ZAPRTOST VIROV 1988 3 25 KOMUNIST KM pravi, da so poteze, ki jih mlada generacija oziroma mladinska organizacija v Sloveniji vleče okoli JLA, seveda jugofašistična paranoja, ki se kaže pod šifro služenja civilnega roka. Da ne govorimo o tem. da je slovenska mladina oziroma slovensko 17398 - 17404 MOJMIR OCVIRK ZAPRTOST VIROV 1988 3 25 KOMUNIST KM organizacija v Sloveniji vleče okoli JLA. seveda jugofašistična paranoja. ki se kaže pod šifro služenja civilnega roka. Da ne govorimo o tem, da je slovenska mladina oziroma slovensko mladinsko časopisje seveda kontrarcvolucionamo, je mililantsko anarhoidno, je protikomunis lično, je seveda skoz in skoz sovražnik JLA. Moram reči, da se slovenska mladina ne prepoznava v teh besedah, prav tako ne slovenski mladinski tisk. Kljub temu 17428 - 17432 TANJUG CILJI PODTIKANJ 1988 3 14 DELO PR vzbuja misel, da so se tudi sami zapletli v mrežo »specialne vojne,« ki jo skupaj vodijo notranji in zunanji sovražniki, njihov skrajni cilj pa je razbitje Jugoslavije. Mladina je napisala, tuji časniki pa podrobno ponatisnili, tudi naslednje: »Jugoslavija vztraja pri dogmah, kar se najbolj vidi iz ustavnih 18087 - 18089 DARJA VERBlC KAJ JE NI RESNICA 1988 6 15 DELO PR kar je mogoče prebrati v sredstvih javnega obveščanja o nestrpnosti med pripadniki civilnega prebivalstva in JLA. V zvezi s tem predlogom bodo stopili v stik s slovensko skupščino 18173 - 18176 NI PODPISA ARETACIJE NE POMENU 1988 6 15 DELO PR sprejel izvršni odbor predsedstva. Jože Smole je med drugim tudi rekel, da je vojaški dokument lahko dal civilni osebi le nekdo drug, ki je v službi v JLA, in zalo se je treba najprej vprašati, kako znotraj JLA delujejo vsi varovalni 18174 • 18176 NI PODPISA ARETACIJE NE POMENU 1988 6 15 DELO PR Jože Smole je med drugim tudi rekel, da jc vojaški dokument lahko dal civilni osebi le nekdo drug, ki je v službi v JLA, in zato se je treba najprej vprašati, kako znotraj JLA delujejo vsi varovalni 206 18174 - 18177 NI PODPISA ARETACIJE NE POMENIJ 1988 6 15 DELO PR Jo Je Smole je med drugim tudi rekel, da je vojaški dokument lahko dal civilni osebi le nekdo drug, ki je v službi v J L A. in zato se je treba najprej vprašati, kako znotraj JLA delujejo vsi varovalni sistemi, da je lak dokument prišel do civilne osebe. Jože Smole 18174 - 18178 NI PODPISA ARETACIJE NE POMENU 1988 6 15 DELO PR Jo2e Smole je med drugim tudi rekel, da je vojaški dokument lahko dal civilni osebi le nekdo drug. ki je v službi v JLA, in zato se je treba najprej vprašati, kako znotraj JLA delujejo vsi varovalni sistemi, da je lak dokument prišel do civilne osebe. Jože Smole se je zavzel za sprotno odzivanje na vsako proiiarmadno 18175 - 18178 NI PODPISA ARETACIJE NE POMENU 1988 6 15 DELO PR dal civilni osebi le nekdo drug, ki je v službi v JLA. in zalo se je treba najprej vprašali, kako znotraj JLA delujejo vsi varovalni sistemi, da je lak dokument prišel do civilne osebe. Jože Smole seje zavzel za sprotno odzivanje na vsako proiiarmadno 18176 -18181 NI PODPISA ARETACIJE NE POMENU 1988 6 15 DELO PR treba najprej vprašati, kako znotraj JLA delujejo vsi varovalni sistemi, daje tak dokument prišel do civilne osebe. Jože Smole se je zavzel za sprotno odzivanje na vsako proiiarmadno razpoloženje; treba ga je preprečiti, ker gre za našo skupno armado, hrbtenico zasnove SLO in DS. Zavrnil je tudi vsa namigovanja, da so zadnji dogodki obračun s Slovenijo, ki da je 18304 - 18307 VIPOTN1K PERIC SUM RAZŠIRJEN 1988 6 3 DNEVNIK PR Z raziiritvijo suma še na drugi odstavek pa se utegne zgoditi, da Janša ne bo imel več civilnega zagovornika, temveč ga bo moral izbrati med vojaškimi zagovorniki ali drugimi vojaškimi osebami. Tak je namreč 65. člen Zakona o vojaških sodiščih, ki med drugim 18304 - 18307 VIPOTNIK PERIC SUM RAZŠIRJEN 1988 6 3 DNEVNIK PR Z razširitvijo suma še na drugi odstavek pa se utegne zgoditi, da Janša ne bo imel več civilnega zagovornika, temveč ga bo moral izbrali med vojaškimi zagovorniki ali drugimi vojaškimi osebami. Tak je namreč 65. člen Zakona o vojaških sodiščih, ki med drugim 18419 - 18424 NI PODPISA ZAHTEVE PO URADNEM 1988 6 3 DNEVNIK PR Čeprav namen najinih srečanj ni bil pocnou:nje pogledov in ocene dogajanja, ampak izključno informacija, želim poudarili, da menim, daje postopek vojnega tožilca proti zastav -niku Boritnerju nedvomno v okviru ustave in veljavnih zakonov. Kar pa se tiče postopka proti Janši in Ta&iču, bi jaz sicer želel, da bi se odvijal pred civilnim sodiščem in s sodelovanjem civilnega branika, vendar smatram, da tudi sedanji pristop ni v nasprotju z veljavnimi zakoni. 18419 - 18424 NI PODPISA ZAHTEVE PO URADNEM 1988 6 3 DNEVNIK PR Čeprav namen najinih srečanj ni bil poenotenje pogledov in ocene dogajanja, ampak izključno informacija, želim poudarili, da menim, da je postopek vojnega tožilca proti zaslav-niku Borštneriu nedvomno v okviru ustave in veljavnih zakonov. Kar pa se tiče postopka proti Janši in Tasiču, bi jaz. sicer želel, da bi se odvijal pred civilnim sodiščem in s sodelovanjem civilnega branilca, vendar smatram, da tudi sedanji pristop ni v nasprotju z veljavnimi zakoni. 18553 - 18556 NI PODPISA PREIZKUSNI KAMEN 1988 6 22 DNEVNIK KM Ne računajo na to, da je deželo, v kateri te lahko vsak trenulek vojska spravi v zapor brez možnosti nadzora civilnih organov, zelo lahko zapustiti. Kaj ta dežela sploh še ponuja svojim državljanom, še posebej mladim strokovnjakom, ki 18559 - 18561 NI PODPISA PREIZKUSNI KAMEN 1988 6 22 DNEVNIK KM nasilnim državnim in vojaškim aparatom. Taki posegi v civilno družbo spodbujajo mlade, še 207 18606 - 18610 NI PODPISA PREIZKUSNI KAMEN 1988 6 22 DNEVNIK PR pomoč civilnega odvetnika. Prav tako zahtevamo, da se spremeni zakonodaja in zagotovi ustrezen nadzor nad državnimi in vojaškimi preiskovalnimi in varnostnimi organi, tako da bomo Štirideset let po revoluciji končno že rcicni strahu za naše osnovne človeške 18702 - 18705 CIRIL ZLOBEC ŽRTVI DVOMA 1988 6 22 JANA KM našli spet vojaški dokument, vojaško skrivnost, na podlagi katerega so ga prejšnji dan (jasnovidnost tudi naSi milici ni tuja) aretirali. David Tasič, ki je bil v petek, 3. 18702 • 18705 CIRIL ZLOBEC ŽRTVI DVOMA 1988 6 22 JANA KM našli spet vojaški dokument, vojaško skrivnost, na podlagi katerega so ga prejšnji dan (jasnovidnost tudi naši milici ni Ulja) aretirali. David Tasič, ki je bil v petek, 3. 18703 - 18709 CIRIL ZLOBEC ŽRTVI DVOMA 1988 6 22 JANA KM spet vojaški dokument, vojaško skrivnost, na podlagi katerega so ga prejšnji dan (jasnovidnost tudi naši milici ni tuja) aretirali. David Tasič, ki je bil v petek, 3. junija, na ustanovitvenem zboru Odbora za zaščito pravic Janeza Janše - zaradi kasnejših aretacij seje preimenoval v Odbor za zaščito človekovih pravic - tisti večer ni kazal mračnih slutenj. O vojski ni pisal, prav tako ni nikoli nikomur zaupal, da goji kakšno posebno strast do zbiranja vojaških dokumentov. 18719 - 18723 CIRIL ZLOBEC ŽRTVI DVOMA 1988 6 22 JANA KM Ivan Borštncr, tretji pripomik, je veliko bolj neznan kot prva dva. Bil je uslužbenec v JLA. Toda osumljen je enakega kaznivega dejanja - izdaje vojaške skrivnosti. Aretiran je bil isto noč kot Janez Janša, s to razliko, da ga je aretirala vojaška policija, Janšo pa civilna. Aretacijam so sledili popolnoma nepričakovani dogodki. Javnost je reagirala z 18721 - 18723 CIRIL ZLOBEC ŽRTVI DVOMA 1988 6 22 JANA KM skrivnosti. Aretiran je bil isto noč kot Janez Janša, s to razliko, da ga je aretirala vojaška policija, Janšo pa civilna. Aretacijam so sledili popolnoma nepričakovani dogodki. Javnost je reagirala z 18721 - 18725 CIRIL ZLOBEC ZRTV1 DVOMA 1988 6 22 JANA KM skrivnosti. Aretiran je bil isto noč kot Janez Janša, s to razliko, da ga je aretirala vojaška policija, Janšo pa civilna. Aretacijam so sledili popolnoma nepričakovani dogodki. Javnost je reagirala z ogorčenjem, to pa je »ogorčilo« predvsem predstavnike JLA, pa tudi Tomaža Ertla, 18891 - 18895 CIRIL ZLOBEC ŽRTVI DVOMA 1988 6 22 JANA KM blago razhaja, misli drugače: nasilje, represija, kontrarevolucija, specialna vojna, stalinizem, centralizem, nacionalizem, separatizem, unitarizem, monopol partije, nadvlada vojske, anarhizem, pritiski na »neodvisno sodstvo«, »neodvisnega sodstva« na civilno družbo itd., tega je že za cel slovar sumničenj. obtožb in podtikanj je toliko, da nismo že več zmožni normalne 18892 - 18895 CIRIL ZLOBEC ŽRTVI DVOMA 1988 6 22 JANA KM vojna, stalinizem, centralizem, nacionalizem, separatizem, unitarizem, monopol partije, nadvlada vojske, anarhizem, pritiski na »neodvisno sodstvo«, »neodvisnega sodstva« na civilno družbo itd., tega je že za cel slovar sumničenj, obtožb in podtikanj je toliko, da nismo že več zmožni normalne 18918 - 18922 CIRIL ZLOBEC ŽRTVI DVOMA 1988 6 22 JANA KM Zgodilo se je pač, daje nenavaden pripor treh mladih ljudi združil Slovence, razdelil državo. Vojaško sodiSče (pravzaprav JLA kot politična ustanova) je vrglo na te fante težak sum, slovenska javnost jih je povzdignila v simbol svojih aspiracij po civilni družbi, pravici do 208 lastne, slovenske poti v socializem znotraj jugoslovanskega labirinta. Normalen izhod iz te godlje ni 18918 - 18922 CIRIL ZLOBEC ŽRTVI DVOMA 1988 6 22 JANA KM Zgodilo se je pač, daje nenavaden pripor treh mladih ljudi združil Slovence, razdelil državo. Vojaško sodišče (pravzaprav JLA kot politična ustanova) je vrglo na te fante težak sum, slovenska javnost jih je povzdignila v simbol svojih aspiracij po civilni družbi, pravici do lastne, slovenske poti v socializem znotraj jugoslovanskega labirinta. Normalen izhod iz te godlje ni 19017 - 19020 NI PODPISA STALIŠČA PREDSEDSTVA 1988 6 25 DNEVNIK PR brezhibno in neoporečno delovanje organov pregona ter tožilstev in sodišč. Kritična nezaupljivost javnosti je torej usmerjena tako k civilni, kot vojaški sferi pregona in sodstva. Tako kot nam je potrebna modernizacija gospodarstva in modernizacija politike, tako nam je potrebna tudi 19062 - 19064 NI PODPISA STALIŠČA PREDSEDSTVA 1988 6 25 DNEVNIK PR politične krize 1972/73. b.) Prcciziranjc in drugačno uravnoteženje razmerja med civilnim in vojaškim sodstvom, zlasti z redukcijo pristojnosti vojaškega sodstva v mimi dobi in 19062 -19065 NI PODPISA STALIŠČA PREDSEDSTVA 1988 6 25 DNEVNIK PR politične krize 1972/73. b.) Preciziranje in drugačno uravnoteženje razmerja med civilnim in vojaškim sodstvom, zlasti z redukcijo pristojnosti vojaškega sodstva v mimi dobi in nasproti civilnim osebam. 19062 - 19066 NI PODPISA STAUSČA PREDSEDSTVA 1988 6 25 DNEVNIK PR politične krize 1972/73. b.) Preciziranje in drugačno uravnoteženje razmerja med civilnim in vojaškim sodstvom, zlasti z redukcijo pristojnosti vojaškega sodstva v mimi dobi in nasproti civilnim osebam. 19063 - 19066 NI PODPISA STALIŠČA PREDSEDSTVA 1988 6 25 DNEVNIK PR b.) Preciziranje in drugačno uravnoteženje razmerja med civilnim in vojaškim sodstvom, zlasti z redukcijo pristojnosti vojaškega sodstva v mimi dobi in nasproti civilnim osebam. 19081 - 19084 NI PODPISA OBTOŽEVANJE BREZ 1988 4 5 DELO PR organov ZKJ do najvišjih obrambnih organov, je bilo namreč pisanje slovenskega tiska o JLA označeno kot problematično, antikomunistično, objektivno kontrarevolucionamo in v funkciji tako imenovane specialne vojne tujih sil; pri tem pa prihaja do sistematičnega posploševanja posameznih primerov 19082 - 19084 NI PODPISA OBTO2EVANJE BREZ 1988 4 5 DELO PR tiska o JLA označeno kot problematično, antikomunistično, objektivno kontrarevolucionar-no in v funkciji tako imenovane specialne vojne tujih sil; pri tem pa prihaja do sistematičnega posploševanja posameznih primerov 19119 -19124 DR V PREDOJEV1Č O ODPRTOSTI JLA 1988 5 28 DELO PS družbenega organiziranja poteka redno obveščanje družbenopolitičnih struktur in javnosti o JLA, nenehno pa potekajo skupne aktivnosti družbenega okolja, aktivnosti, ki izhajajo iz skupnega življenja, dela in interesov. Subjektivne sik politične strukture (organizacije ZKJ. ZSMJ m tudi ZSJ, v katero so vključene civilne osebe) so organizirane in delujejo na vseh ravneh vojaškega organiziranja, pri čemer naj omenim samo organizacijo ZK kot nosilko 19122 -19124 DR V PREDOJEVIČ O ODPRTOSTI JLA 1988 5 28 DELO PS sik politične strukture (organizacije ZKJ, ZSMJ in tudi ZSJ, v katero so vključene civilne osebe) so organizirane in delujejo na vseh ravneh vojaškega organiziranja, pri čemer naj 209 omenim samo organizacijo ZK kol nosilko 19122 - 19127 DR V PREDOJEVlC O ODPRTOSTI JLA 1988 5 28 DELO PS sile politične strukture (organizacije ZKJ, ZSMJ in tudi ZSJ. v katero so vključene civilne osebe) so organizirane in delujejo na vseh ravneh vojaškega organiziranja, pri čemer naj omenim samo organizacijo ZK kot nosilko odgovornosti in uresničevanja politike ZKJ v izboljšanju bojne pripravljenosti in moralno politične enotnosti JLA ter njenega ljudskega značaja. Taka organiziranost in vpliv se uresničujeta tudi s prisotnostjo članstva ZKJ v JLA 19125 -19129 DR V PREDOJEVlC O ODPRTOSTI JLA 1988 5 28 DELO PS odgovornosti in uresničevanja politike ZKJ v izboljšanju bojne pripravljenosti in moralno politične enotnosti JLA ter njenega ljudskega značaja. Taka organiziranost in vpliv se uresničujeta tudi s prisotnostjo članstva ZKJ v JLA (99 odstotkov oficirjev, 95,9% mladih oficirjev, 51% civilnih oseb in do 15% vojakov), opredeljeni pa sta s posebnim mestom, vlogo in odgovornostjo JLA v 19126 - 19129 DR V PREDOJEVlC O ODPRTOSTI JLA 1988 5 28 DELO PS in moralno politične enotnosti JLA ter njenega ljudskega značaja. Taka organiziranost in vpliv se uresničuieia tudi s prisotnostjo članstva ZKJ v JLA (99 odstotkov oficirjev, 95,9% mladih oficirjev, 5l% civilnih oseb in do 15% vojakov), opredeljeni pa sla sposebnim mestom, vlogo in odgovornostjo JLA v 19127 - 19130 DR V PREDOJEVlC O ODPRTOSTI JLA 1988 5 28 DELO PS organiziranost in vpliv se uresničujeta tudi s prisotnostjo članstva ZKJ v JLA (99 odstotkov oficirjev, 95,9% mladih oficirjev, 51% civilnih oseb in do 15% vojakov), opredeljeni pa sla s posebnim mestom, vlogo in odgovornostjo JLA v sistemu SLO in DS. Notranja organizacijska povezanost je vertikalna, v 19127 - 19130 DR V PREDOJEVlC O ODPRTOSTI JLA 1988 5 28 DELO PS organiziranost in vpliv se uresničujeta tudi s prisotnostjo članstva ZKJ v JLA (99 odstotkov oficirjev, 95,9% mladih oficirjev, 51% civilnih oseb in do 15% vojakov), opredeljeni pa sta s posebnim mestom, vlogo in odgovornostjo JLA v sistemu SLO in DS. Notranja organizacijska povezanost je vcrukalna, v 19253 - 19258 L K MOZ KOMUNISTOV 1988 4 1 KOMUNIST PR političnega življenja okolja. Napadi na JLA, ki so zadnje čase dobili velike razsežnosti, predvsem v nekaterih glasilih v naši republiki, po occnah komunistov Ljubljanskega armadnega območja niso slučajni ali trenutni. V tej ali oni obliki se pojavljajo že vrsto let, začeli so se z razpravami o civilnem služenju vojaškega roka, da bi danes prišli do stopnje, ko JLA razglašajo za 19255 - 19258 L K MOZ KOMUNISTOV 1988 4 1 KOMUNIST PR nekaterih glasilih v naši republiki, po ocenah komunistov Ljubljanskega armadnega območja niso slučajni ali trenutni. V tej ali oni obliki se pojavljajo že vrsto let. začeli so se z razpravami o civilnem služenju vojaškega roka. da bi danes prišli do stopnje, ko JLA razglašajo za 19256 - 19259 L K MOZ KOMUNISTOV 1988 4 1 KOMUNIST PR armadnega območja niso slučajni ali trenutni. V tej ali oni obliki se pojavljajo že vrsto let, začeli so se z razpravami o civilnem služenju vojaškega roka, da bi danes prišli do stopnje, ko JLA razglašajo za »okupatorsko vojsko«, pripisujejo armadi pučislične namere, razglašajo jo za ' 19256 - 19259 L K MOZ KOMUNISTOV 1988 4 1 KOMUNIST PR armadnega območja niso slučajni ali trenutni. V tej ali oni obliki se pojavljajo že vrsto let, začeli so se z razpravami o civilnem služenju vojaškega roka, da bi danes prišli do stopnje. 210 ko JLA razglašajo za »okupatorsko vojsko«, pripisujejo armadi pučislične namere, razglašajo jo za 19257 -19260 L K MOZ KOMUNISTOV 1988 4 1 KOMUNIST PR pojavljajo že vrsto let, začeli so se z razpravami o civilnem služenju vojaškega roka, da bi danes prišli do stopnje, ko JLA razglašajo za »okupatorsko vojsko«, pripisujejo armadi pučislične namere, razglašajo jo za uniiarislično in zastarelo, kot oviro hitrejšemu razvoju družbe in podobno. 19257 -19260 L K M02 KOMUNISTOV 1988 4 1 KOMUNIST PR pojavljajo že vrsto let, začeli so se 7. razpravami o civilnem služenju vojaškega roka, da bi danes prišli do stopnje, ko JLA razglašajo za »okupatorsko vojsko«, pripisujejo armadi pučislične namere, razglašajo jo za unitaristično in zastarelo, kot oviro hitrejšemu razvoju družbe in podobno. 19258 - 19260 L K M02 KOMUNISTOV 1988 4 1 KOMUNIST PR vojaškega roka, da bi danes prišli do stopnje, ko JLA razglašajo za »okupatorsko vojsko«, pripisujejo armadi pučislične namere, razglašajo jo za unitaristično in zastarelo, kol oviro hitrejšemu razvoju družbe in podobno. 19258 -19260 L K MOZ KOMUNISTOV 1988 4 1 KOMUNIST PR vojaškega roka. da bi danes prišli do stopnje, ko JLA razglašajo za »okupatorsko vojsko«, pripisujejo armadi pučislične namere, razglašajo jo za unitaristično in zastarelo, kot oviro hitrejšemu razvoju družbe in podobno. 19258 - 19261 L K M02 KOMUNISTOV 1988 4 1 KOMUNIST PR vojaškega roka. da bi danes prišli do stopnje, ko JLA razglašajo za »okupatorsko vojsko«, pripisujejo armadi pučislične namere, razglašajo jo za unitaristično in zastarelo, kol oviro hitrejšemu razvoju družbe in podobno. Vse to pa pripadnike JLA. predvsem komuniste, skrbi in obremenjuje. 19258 - 19261 L K M02 KOMUNISTOV 1988 4 1 KOMUNIST PR vojaškega roka, da bi danes prišli do stopnje, ko JLA razglašajo za »okupatorsko vojsko«, pripisujejo armadi pučislične namere, razglašajo jo za unitaristično in zastarelo, kot oviro hitrejšemu razvoju družbe in podobno. Vse to pa pripadnike JLA, predvsem komuniste, skrbi in obremenjuje. 19259 - 19262 L K MOZ KOMUNISTOV 1988 4 1 KOMUNIST PR »okupatorsko vojsko«, pripisujejo armadi pučislične namere, razglašajo jo za unitaristično in zastarelo, kot oviro hitrejšemu razvoju družbe in podobno. Vse to pa pripadnike JLA, predvsem komuniste, skrbi in obremenjuje. Sodelovanje pripadnikov Ljubljanskega armadnega območja in občanov v 19259 - 19263 L K MOZ KOMUNISTOV 1988 4 1 KOMUNIST PR »okupatorsko vojsko«, pripisujejo armadi pučislične namere, razglašajo jo za unitaristično in zastarelo, kot oviro hitrejšemu razvoju družbe in podobno. Vse to pa pripadnike JLA, predvsem komuniste, skrbi in obremenjuje. Sodelovanje pripadnikov Ljubljanskega armadnega območja in občanov v Sloveniji, sodelovanje med JLA in družbeno političnimi skupnostmi in JLA na 19436 - 19441 VASJA VENTURINI NAPADI NA JLA SLABU 1988 6 15 DELO PR to, da je v poročilu premalo ali nič prostora namenjenega materialnemu položaju vojaških starešin, ki po njegovem mnenju v Sloveniji težko živijo, v Makedoniji ali na Kosovu pa, na primer, zelo dobro. Prav tako ga ie zanimalo, kako nadzorujemo prevoz tujega orožja preko naše države, da ne bi prišlo do zlorabe našega ozemlja. 211 19439 - 19443 VASJA VENTURINI NAPADI NA JLA SLABU 198« 6 15 DELO PR Kosovu pa, na printer, zelo dobro. Prav tako ga je zanimalo, kako nadzorujemo prevoz tujega orožja preko naše države, da ne bi prišlo do zlorabe našega ozemlja. Suuie Brovet je pritrdil ugotovitvam Vilka Jelena, vendar je dejal, da v JLA ne morejo imeti dvojnih ali trojnih meril za nagrajevanje. Nenehno tudi 19484 - 19488 VASJA VENTURINI NAPADI NA JLA SLABU 1988 6 15 DELO PR skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi zavrniti vse pritiske na pristojne pravosodne organe. Odbor je tudi najostreje obsodil neupravičene napade na JLA in na ustvarjanje proti-armadnega razpoloženja v javnosti ter izrazil nezadovoljstvo zaradi neprimernega upiranja tem napadom s strani pristojnih organov. Posebej pa so poudarili, da te ocene veljajo za vse napade na JLA in 19486 - 19489 VASJA VENTURINI NAPADI NA JLA SLABU 1988 6 15 DELO PR in na ustvarjanje protiarmadnega razpoloženja v javnosti ter izrazil nezadovoljstvo zaradi neprimernega upiranja tem napadom s strani pristojnih organov. Posebej pa so poudarili, da te ocene veljajo za vse napade na JLA in SLO in ne le zadnji primer. 19984 - 19988 SLAVKO SORSAK JLA JE ARMADA 1988 3 5 DNEVNIK PR jih poznale. Te teze niso ustvarjalne, za pripadnike JLA so žaljive in imajo resnično razdiralen namen, so defetislične, kapilulantske, usmerjene zoper 20032 - 20038 SLAVKO SORSAK JLA JE ARMADA 1988 3 5 DNEVNIK PR dosežene demokracije in zastoj v podružbljanju splošne ljudske obrambe. Posamične teze, ki se pojavljajo o JLA in SLO, je treba strokovno in politično ovrednotiti in o njih javno razpravljati. Res pa je, da v civilnih strukturah nimamo prav veliko sposobnih kadrov za to. Pri tem bi 20036 - 20040 SLAVKO SORSAK JLA JE ARMADA 1988 3 5 DNEVNIK PR v civilnih strukturah nimamo prav veliko sposobnih kadrov za to. Pri tem bi nam strokovnjaki iz armade zelo pomagali. Armada ima vrhunske strokovnjake 20036 - 20040 SLAVKO SORSAK JLA JE ARMADA 1988 3 5 DNEVNIK PR v civilnih strukturah nimamo prav veliko sposobnih kadrov za to. Pri tem bi nam strokovnjaki iz armade zelo pomagali. Armada ima vrhunske strokovnjake 20166 - 20170 BRANKO PODOBNIK MANJ SREDSTEV 1988 3 4 DELO PR vsaj za kakšne vrste takšnih programov gre, če so povsem konkretni programi najbrž vojaška skrivnost. S skrajšanjem vojaškega roka na leto dni, k prenosom številnih pristojnosti, kijih je imela pred časom JLA, na civilne organe družbe, s prilagajanjem sestave JLA in teritorialne obrambe mednarodnemu in domačemu položaju ter s še nekaterimi potezami so 20168 - 20170 BRANKO PODOBNIK MANJ SREDSTEV 1988 3 4 DELO PR na leto dni, k prenosom številnih pristojnosti, ki jih je imela pred časom JLA. na civilne organe družbe, s prilagajanjem sestave JLA in teritorialne obrambe mednarodnemu in domačemu položaju ter s še nekaterimi potezami so 20168 - 20170 BRANKO PODOBNIK MANJ SREDSTEV 1988 3 4 DELO PR na leto dni, k prenosom številnih pristojnosti, ki jih je imela pred časom JLA, na civilne organe družbe, s prilagajanjem sestave JLA in teritorialne obrambe mednarodnemu in domačemu položaju ter s še nekaterimi potezami so 20168 - 20173 BRANKO PODOBNIK MANJ SREDSTEV 1988 3 4 DELO PR na leto dni, k prenosom številnih pristojnosti, ki jih je imela pred časom JLA, na civilne organe družbe, s prilagajanjem sestave JLA in teritorialne obrambe mednarodnemu in domačemu položaju ter s še nekaterimi potezami so naši dejavniki vendarle dokazali, da ne 212 živijo zunaj družbe, pač pa da z njo dihajo in so njen sestavni del. Res je sicer, da JLA na nekatera vprašanja in zahteve odgovarja počasi, da še ne zna sproti komunicirati 20263 - 20266 NI PODPISA NAPADI NA JLA 1988 3 11 DELO PR in njenih organiziranih socialističnih sil od življenjsko pomembnih problemov, kot so razvoj, inflacija in drugo. Pogosti napadi na enotni sistem splošne ljudske obrambe, na JLA kot skupno oboroženo službo vseh narodov in narodnosti, vseh delovnih ljudi in občanov pa tudi na druge integracijske dejavnike naše 20466 - 20470 DNS IZJAVA DNS OB 1988 3 8 DELO PR prek »delegatskega sistema« (v zvezni in republiških oziroma pokrajinskih skupščinah) tudi na področju JLA. Sodni postopki zoper omenjene novinarje kažejo, kako zapleten in osebno tvegan je laJiko ta preboj. Nadzora civilnega prebivalstva nad razvojem oboroženih sila pa ne terja le domača, pač pa tudi 20468 - 20473 DNS IZJAVA DNS OB 1988 3 8 DELO PR kažejo, kako zapleten in osebno tveganje lahko ta preboj. Nadzora civilnega prebivalstva nad razvojem oboroženih sila pa ne terja le domača, pač pa tudi napredna javnost v svetu, ki dnevno zgrožena ugotavlja, da v vseh novoveških vojnah narašča število žrtev med civilnim prebivalstvom. Kot stanovska 20471 - 20473 DNS IZJAVA DNS OB 1988 3 8 DELO PR napredna javnost v svetu, ki dnevno zgrožena ugotavlja, da v vseh novoveških vojnah narašča število žrtev med civilnim prebivalstvom. Kot stanovska 20571 - 20573 NI PODPISA JAVNOST ZAHTEVA 1988 3 19 DELO PR posamezne skupinice zaverovani v svojo edino zveličavno resnico. Zato zavračam pisanje o naših oboroženih silah in JLA kot okupatorski vojski, prikazovanje Mamulc kot prekupčevalca s smrtjo itd., kar je, če lahko tako rečem, nož v 20571 - 20573 NI PODPISA JAVNOST ZAHTEVA 1988 3 19 DELO PR posamezne skupinice zaverovani v svojo edino zveličavno resnico. Zato zavračam pisanje o naših oboroženih silah in JLA kot okupatorski vojski, prikazovanje Mamulc kot prekupčevalca s smrtjo itd., kar je, če lahko tako rečem, nož v 21154 - 21160 VASJA VENTURIN1 RAZLIČNA MNENJA 1988 3 30 DELO PR socializem. Stane Brovet je poudaril, da vsi napadi na JLA kažejo, da je za njim celoten filozofski, ideološki in politični program, ki noče sprejeli našega družbenega sistema in zveze komunistov. Napadi na JLA in SLO predstavljajo samo del splošnega napada na samoupravljanje in socializem. Zelo zgovorna jc lahko primerjava z naslovi in teksti v nekaterih naših in tujih časopisih. To kaže, da se mnoge ideje prenašajo od drugod. Brovet je tudi poudaril, da je delo JLA 21156 - 21160 VASJA VENTURINI RAZLIČNA MNENJA 1988 3 30 DELO PR filozofski, ideološki in politični program, ki noče sprejeli našega družbenega sistema in zveze komunistov. Napadi na JLA in SLO predstavljajo samo del splošnega napada na samoupravljanje in socializem. Zelo zgovorna je lahko primerjava z naslovi in teksti v nekaterih naših in tujih časopisih. To kaž.c, da se mnoge ideje prenašajo od drugod. Brovet je tudi poudaril, da je delo JLA 21158 - 21161 VASJA VENTURINI RAZUCNA MNENJA 1988 3 30 DELO PR del splošnega napada na samoupravljanje in socializem. Zelo zgovorna je lahko primerjava z naslovi in teksti v nekaterih naših in tujih časopisih. To kaže, da se mnoge ideje prenašajo 213 od drugod. Brovet je tudi poudaril, da je delo JLA že do sedaj dokaj odprto in da prav v skupščini SFRJ vsako leto veliko 21158 - 21163 VASJA VENTURIN1 RAZLIČNA MNENJA 1988 3 30 DELO PR del splošnega napada na samoupravljanje in socializem. Zelo zgovorna je lahko primerjava z naslovi in teksti v nekaterih naših in tujih časopisih. To kaže, da se mnoge ideje prenašajo od drugod. Brovet je tudi poudaril, da je delo JLA že do sedaj dokaj odprto in da prav v skupščini SFRJ vsako leto veliko razpravljajo o njej. To dokazuje tudi to, da je bik) samo lani o JLA objavljenih več kot 36 tisoč člankov, to pomeni v povprečju 100 na dan. Pri 21358 - 21364 BORISLAV VUCETlC OBRAMBA JU NEDELJIVA 1988 5 6 KOMU NISTPR življenju, s tem pa tudi možnosti za politično destabiliziranje držav v razvoju. Zato moramo oceniti našo družbeno stvarnost, saj tuje ocene obrambnih možnosti Jugoslavije izhajajo iz težav v našem gospodarskem in splošnem razvoju, še posebej pa iz enotnosti na mnogih področjih družbenega življenja. Armada • porok stabilnosti 21537 - 21539 JOŽE VOLFAND CAS ZA POLITIKO 1988 6 18 DELO PR karskem sisu:mu, ali o socializmu brez komunistov, ali o Sloveniji zunaj Jugoslavije, ali o civilni družbi brez samoupravljanja, ali o armadi, ki izvaža orodje smrti, in podobno - potem je to seveda mogoče označiti tudi kot napad na 21653 - 21658 MILAN KUČAN MIMO JE CAS 1988 6 20 DELO PR blago rečeno - tistega neciviliziranega obnašanja, ki je pritisk na nekatere naše sodržavljane drugih narodnosti, tudi na pripadnike JLA. Ce se ti ljudje med nami počutijo negotovo, če imajo občutek, da so ogroženi, smo odgovorni mi. Slovenci, večina, ki je dolžna varovati manjšino, tako kot morajo drugi narodi pri sebi preprečevati protislovensko razpoloženje. To je kaj slabo spričevalo o nas, o naši demokratičnosti, civilizacijskih 21768 - 21770 MILAN MEDEN IDEOLOŠKA PALICA 1988 3 6 NEDELJSKI DNEVNIK KM V zadnjih dneh se zdi, kol da so glavni jugoslovanski problemi v sferi politike: izstopajo obsojanja neprimernega pisanja o JLA, vloženih je celo nekaj obtožnic zoper avtorje. Svoje je povedalo P SFRJ; hkrati z obsodbo se je 21768 21773 MILAN MEDEN IDEOLOŠKA PALICA 1988 3 6 NEDELJSKI DNEVNIK KM V zadnjih dneh se zdi, kot da so glavni jugoslovanski problemi v sferi politike: izstopajo obsojanja neprimernega pisanja o JLA, vloženih je celo nekaj obtožnic zoper avtorje. Svoje je povedalo P SFRJ; hkrati z obsodbo se je zavzelo tudi za javno razgrnitev problemov našega obrambnega načrta. Pisanje o JLA (neprimerno) je obsodilo potem še P ZK SZDL Jugoslavije, protesti prihajajo iz Korčule. Beograda, Ljubljane, Zagreba... Od vsepovsod. 21768 - 21773 MILAN MEDEN IDEOLOŠKA PALICA 1988 3 6 NEDELJSKI DNEVNIK KM V zadnjih dneh se zdi, kol da so glavni jugoslovanski problemi v sferi politike: izstopajo obsojanja neprimernega pisanja o JLA, vloženih je celo nekaj obtožnic zoper avtorje. Svoje je povedalo P SFRJ; hkrati z obsodbo se je zavzelo tudi za javno razgrnitev problemov našega obrambnega načrta. Pisanje o JLA (neprimerno) je obsodilo potem še P ZK SZDL Jugoslavije, protesti prihajajo iz Korčule, Beograda, Ljubljane, Zagreba... Od vsepovsod. 21771 - 21773 MILAN MEDEN IDEOLOŠKA PALICA 1988 3 6 NEDELJSKI DNEVNIK KM zavzelo tudi za javno razgrnitev problemov našega obrambnega načrta. 214 Pisanje o JLA (neprimerno) je obsodilo polem Se P ZK SZDL Jugoslavije, protesti prihajajo iz Korčule, Beograda, Ljubljane, Zagreba... Od vsepovsod. 21771 - 21776 MILAN MEDEN IDEOLOŠKA PALICA 1988 3 6 NEDELJSKI DNEVNIK KM zavzelo tudi za javno razgrnitev problemov našega obrambnega načrta. Pisanje o JLA (neprimerno) je obsodilo potem Se P ZK SZDL Jugoslavije, protesti prihajajo iz Koičule, Beograda. Ljubljane, Zagreba... Od vsepovsod. Se najmanj me presenečajo reakcije, ki prihajajo z otokov, kajti v času hude prcskrbovalnc krize, ki je pred nekaj leti stisnila Jugoslavijo, je bila JLA izjemno dovzetna za stiske otočanov. 21780 - 21783 MILAN MEDEN IDEOLOŠKA PALICA 1988 3 6 NEDELJSKI DNEVNIK KM sicer ne piSe, se pa sliSi lepo. ker je Leninovo... Jugoslavija je po svojem ustroju federacija. Komentator v Naši armiji neprikrito namiguje na odgovornost slovenskega vodstva zaradi neprimernega pisanja. Ker ima pisec nagnjenje do citiranja, mu rad postrežem Se z Leninovim uka- 21781 - 21786 MILAN MEDEN IDEOLOŠKA PALICA 1988 3 6 NEDELJSKI DNEVNIK KM Jugoslavija je po svojem ustroju fedcracija. Komentator v Naši armiji neprikrito namiguje na odgovornost slovenskega vodstva zaradi neprimernega pisanja. Ker ima pisec nagnjenje do ciuranja, mu rad postrežem Se z Leninovim ukazom - »ne izvajajte nobenih ukrepov, ki bi mogli prizadeti koristi domačega prebivalstva. Ustrezno navodilo sporočite takoj vsem ustanovam armade, vštevši posebni oddelek. Pokličite na odgovornost vsakogar, ki bi kršil to navodilo... 21817 - 21822 MILAN MEDEN IDEOLOŠKA PALICA 1988 3 6 NEDELJSKI DNEVNIK KM Enako bi morala JLA razumeti proces formiranja slovenskega naroda in njegova (vsaj na videz) neprijetna (samoSpraševanja. Tu ideološka palica ne bo pomagala. Se manj Lenin in pooktobrske izkušnje. Vsi bi se morali zamisliti recimo tudi nad tem. da se danes vlagajo obtožnice zaradi »neprimernega« pisanja zoper avtorje, ki so celo člani ZK. Jasno mi je, da so člani ZK pred za- 21981 - 21985 GUCEK SOSTARlC ZDAJ SE BOLJ 1988 7 11 DELO KM Ta zadeva je sprožila vrsto spornih vprašanj pravne narave, med drugim tudi vprašanje uresničevanja ustavnih pravic do obrambe pred vojaškim sodiščem, saj mora biti ta profesionalna, kompetentna in neodvisna. Sporna je lahko tudi pristojnost vojaških sodišč za civilne osebe v času miru. Predvsem pa je ta kazenski postopek Se bolj žgoče poudaril potrebe po spremembah naše procesne 21983 - 21985 GUCEK SOSTARlC ZDAJ SE BOU 1988 7 11 DELO KM saj mora bili ta profesionalna, kompetentna in neodvisna. Sporna je lahko tudi pristojnost vojaških sodišč za civilne osebe v času miru. Predvsem pa je ta kazenski postopek Sc bolj žgoče poudaril potrebe po spremembah naše procesne 22014 - 22018 GUCEK SOSTARlC ZDAJ SE BOU 1988 7 11 DELO KM za notranje zadeve pove, ali so resnične trditve novinarke Politike Ekspres, da je v Sloveniji prišlo do posameznih napadov na pripadnike JLA. Navzoči so dali veliko predlogov za razne oblike javnih protestnih akcij zaradi nespoštovanja zahtev javnosti po popolnem informiranju in civilnem nadzoru nad postopki s priprtimi (nekajminutna splošna stavka, protestni shodi 22232 - 22237 SLOBODAN RAKOCEVlC EKSCESNI POJAVI 1988 3 25 KOMUNIST KM kaže v velikem Slevilu takšnih člankov in komentarjev pri izbiri pisem bralcev, kijih objav- 215 I j a, v izboru pisanja tujega tiska ipd. Glede na to, da očitno ne gre samo za posamezne napake in odmike od začrtane uredniške politike, bi bilo treba, da časopisni svet Mladine in ustanov iielj v skladu z odgovornostjo in na podlagi temeljite analize pisanja o SIX) in JLA oceni trende v sedanji uredniški politiki Mladine ter presodi skladnost te po- 22392 - 22395 TOMAŽ ERTL VOJNA TAJNA 1988 7 24 NI VIRA PR jevima o različnim po stope ima zbog različitog statusa sva tri osumnjičena. Borštner je vojno lice, i zato su za njega u celini nadležni vojni organi. U slučaju Janše, koji je civilno lice, organi za unutrašnje poslove su postupali u skladu sa ZKP. U slučaju Tasiča, samo smo izvršili odredbu vojnog istražnog 22392 - 22395 TOMAŽ ERTL VOJNA TAJNA 1988 7 24 NI VIRA PR jevima o različitim post upe ima zbog različitog statusa sva tri osumnjičena. Borštner je vojno lice, i zato su za njega u celini nadležni vojni organi. U slučaiu Janše, koji je civilno lice, organi za unutrašnjc poslove su postupali u skladu sa ZKP. U slučaju Tasiča, samo smo izvršili odredbu vojnog istražnog 22393 - 223% TOMA2 ERTL VOJNA TAJNA 1988 7 24 NI VIRA PR Borštner jc vojno lice, i zalo su za njega u celini nadležni vojni organi. U slučaju Janše, koji je civilno lice, organi za unutrašnje poslove su postupali u skladu sa ZKP. U slučaju Tasiča, samo smo izvršili odredbu vojnog istražnog sudije u čiju se sadržinu nemarno pravo da se upuštamo... 22393 - 22398 TOMAŽ ERTL VOJNA TAJNA 1988 7 24 NI VIRA PR Borštner je vojno lice, i zalo su za njega u celini nadležni vojni organi. U slučaju Janše, koji je civilno lice, organi za unutrašnje poslove su postupali u skladu sa ZKP. U slučaju Tasiča. samo smo izvršili odredbu vojnog istražnog sudije u čiju sc sadržinu nemarno pravo da se upuštamo... U ovom i sličnim slučajevima kada saraAijcmo sa vojnim istražnim organi ma, nikada još u praksi nije bilo problema koji bi ukazivali na potrebu menjanja 22535 - 22539 BRACO ROT AR VOJSKA PODRUZBUANJE 1988 2 20 DELO PS nekritični apologiji in odsotnosti analize, predmet objektivne analize. Saj navsezadnje sestavljajo idejne razmere in sooblikujejo podobo armade v družbi. K temu pa sodi tudi tisto, čemur se tov. Plevnik odpoveduje, očitno iz bojazni, da bi bil sicer neprimerno subjektiven: posplošilev njegovega osebnega doživetja. Seveda ne mislim trditi, da vsak vojak naleti na enake poveljnike kjerkoli 22537 - 22540 BRACO ROT AR VOJSKA PODRUZBUANJE 1988 2 20 DELO PS K temu pa sodi tudi tislo, čemur se tov. Plevnik odpoveduje, očitno iz bojazni, da bi bil siccr neprimerno subjektiven: posplošilev njegovega osebnega doživetja. Seveda ne mislim trditi, da vsak vojak naleti na enake poveljnike kjeikoli v Jugoslaviji. Gre za drugačno posplošilev. Vprašati sc je namreč treba, ali 22538 - 22544 BRACO ROTAR VOJSKA PODRUZBUANJE 1988 2 20 DELO PS da bi bil siccr neprimerno subjektiven: posplošilev njegovega osebnega doživetja. Seveda ne mislim trdili, da vsak vojak naleti na enake poveljnike kjerkoli v Jugoslaviji. Gre za drugačno posplošilev. Vprašati sc jc namreč treba, ali lahko brez občcvcljavncga vrednostnega sistema razložimo dejanja »bolestno ambicioznega« komandirja šole za rezervne častnike, ki jc tako neprijetno preobrnil vojaško in deloma tudi civilno kariero lov. Plcvnika. Skratka, mar kdo verjame, da bi bolestno ambiciozen častnik šikaniral, očmjeval in onemogočal 22542 - 22544 BRACO ROTAR VOJSKA PODRUZBUANJE 1988 2 20 DELO PS ambicioznega« komandirja šole za rezervne častnike, ki je tako neprijetno preobrnil vojaško in deloma tudi civilno kariero tov. Plevnika. Skratka, mar kdo verjame, da bi bolestno 216 ambiciozen častnik Šikaniral, očmjcval in onemogočal 22542 - 22546 BRACO ROTAR VOJSKA PODRUZBUANJE 1988 2 20 DELO PS ambicioznega« komandirja Šole za rezervne častnike, ki je tako neprijetno preobrnil vojaško in deloma tudi civilno kariero tov. Plevnika. Skratka, mar kdo verjame, da bi bolestno ambiciozen častnik Šikaniral, očmjcval in onemogočal podrejene, če bi v armadi bila za napredovanje potrebna Ijudomilost. zbiranje znamk ali dolgi brki? Zanimivo bi bik) zvedeti, do kod je napredoval ta ambi- 22552 - 22558 BRACO ROTAR VOJSKA PODRUZBUANJE 1988 2 20 DELO PS Tedaj, ko pravi »milijone raje sposobnim v armadi kot nesposobnim v hipertrofirani tovarmiki, krajevnoskupnostni itd para armadi«, se strinjam z dvema pogojema: 1.) da gre za milijone, ki jih družba lahko pogreša; 2.) da porabo teh milijonov nadzoruje javnost, se pravi civilna družba. 22556 - 22560 BRACO ROTAR VOJSKA PODRUZBUANJE 1988 2 20 DELO PS 1.) da gre za milijone, ki jih družba lahko pogreia; 2.) da porabo teh milijonov nadzoruje javnost, se pravi civilna družba. Tudi jaz menim, da častnikov armade ne gre metati v en kol že zalo, ker jih je večina Srbov, saj gre za individué. Toda, če imajo častniki v armadi 22556 - 22561 BRACO ROTAR VOJSKA PODRUZBUANJE 1988 2 20 DELO PS 1.) da gre za milijone, ki jih družba lahko pogreia; 2.) da porabo teh milijonov nadzoruje javnost, se pravi civilna družba. Tudi jaz menim, da častnikov armade ne gre metati v cn ko$ že zato, ker jih je večina Srbov, saj gre za individué. Toda, če imajo častniki v armadi biti individui in če so individui lahko tudi Srbi, bi bilo individualnost pri 22657 - 22659 MARKO HREN GA NI 1988 2 20 DELO PS ter tako izrazimo svoja staliSča in nestrinjanje s samovoljo jugoslovanskih civilnih in vojaških državnih organov. Pozivu se pridružujm in podpiram njegova stališča: 22665 - 22671 MARKO HREN GA NI 1988 2 20 DELO PS • da se takoj prekine vojaško sodelovanje z državami v vojni, državami, kjer vladajo vojaški režimi in državami, katerih prebivalci živijo v vsesplošnem pomanjkanju; ■ da se ustanovi od partije in vojske neodvisna komisija, ki bo raziskala vse pogostejše obtožbe tujega in domačega tiska o vpletenosti Jugoslavije v aferah prodaje in preprodaje orožja (Bofors...). Komisiji morajo biti na vo- 22668 - 22671 MARKO HREN GA NI 1988 2 20 DELO PS - da se ustanovi od partije in vojske neodvisna komisija, ki bo raziskala vse pogostejše obtožbe tujega in domačega tiska o vpletenosti Jugoslavije v aferah prodaje in preprodaje orožja (Bofors...). Komisiji morajo biti na vo- 22741 - 22743 JAK KOPRIVC OB SPOROČILU 1988 7 10 KOMUNIST KM temu prispevali s svojim nepopolnim obveščanjem in drugimi morebitnimi spodrsljaji ali napakami civilni in vojaški preiskovalni in pravosodni organi, koliko pa so to zase izkoristili drugi? Vsekakor ne bi smeli kritizirati ljudi 22791 - 22793 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR Uredništva nekaterih naših glasil v odmevu takega pisanja vztrajno in sistematično navajajo teze, da je JLA unilaristična, nadnacionalna tvorba, da je protislovensko usmerjena, okupatorska in nekaterim našim narodom tuja. V 217 22791 - 22793 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR Uredništva nekaterih naših glasil v odmevu takega pisanja vztrajno in sistematično navajajo teze. da je JLA unitaristična. nadnacionalna tvorba, da je protislovensko usmerjena, okupatorska in nekaterim našim narodom tuja. V 22792 - 22796 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR sistematično navajajo teze. daje JLA unitaristična, nadnacionalna tvorba, da je protislovensko usmerjena, okupatorska in nekaterim našim narodom tuja. V Mladini št. 35, ki je izšla 16. oktobra 1987, prav tako »opažajo«, da naši armadi poveljujejo pretežno Srbi. Ivan Ur-bančič pa v Novi reviji št. 57 ugotavlja, da je bila JLA »ustanovljena ob nastanku nove Jugoslavije v njeni 22792 - 22796 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR sistematično navajajo teze, daje JLA unitaristična, nadnacionalna tvorba, daje protislovensko usmerjena, okupatorska in nekaterim našim narodom tuja. V Mladini št. 35, ki je izšla 16. oktobra 1987, prav tako »opažajo«, da naši armadi poveljujejo pretežno Srbi. Ivan Ur-bančič pa v Novi reviji št. 57 ugotavlja, da je bila JLA »ustanovljena ob nastanku nove Jugoslavije v njeni 22792 - 22797 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR sistematično navajajo teze, daje JLA unitaristična, nadnacionalna tvorba, da je protislovensko usmerjena, okupatorska in nekaterim našim narodom tuja. V Mladini št. 35, ki je izšla 16. oktobra 1987, prav tako »opažajo«, da naši armadi poveljujejo pretežno Srbi. Ivan Ur-bančič pa v Novi reviji št. 57 ugotavlja, da je bila JLA »ustanovljena ob nastanku nove Jugoslavije v njeni izrazito stalinistični fazi in po zgledovanju na Sovjetsko zvezo, pa tudi, 22794 - 22798 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR Mladini št. 35, ki je i/šla 16. oktobra 1987, prav tako »opažajo«, da naši armadi poveljujejo pretežno Srbi. Ivan Urbančič pa v Novi reviji št. 57 ugotavlja, da je bila JLA »ustanovljena ob nastanku nove Jugoslavije v njeni izrazito stalinistični fazi in po zgledovanju na Sovjetsko zvezo, pa tudi, da poznejša dcstalinizacija tega dejstva ni spremenila«. Isti avtor piše: »Ko 22795 - 22798 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR armadi poveljujejo pretežno Srbi. Ivan Urbančič pa v Novi reviji št. 57 ugotavlja, da Je bila JLA »ustanovljena ob nastanku nove Jugoslavije v njeni izrazilo stalinistični fazi in po zgledovanju na Sovjetsko zvezo, pa tudi, da poznejša dcstalinizacija tega dejstva ni spremenila«. Isti avtor piše: »Ko 22796 - 22801 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR tavlja, da je bila JLA »ustanovljena ob nastanku nove Jugoslavije v njeni izrazilo stalinistični fazi in po zgledovanju na Sovjetsko zvezo, pa tudi, da poznejša dcstalinizacija tega dejstva ni spremenila«. Isti avtor piše: »Ko govorimo o stanju slovenske nacije kot nacije, ne moremo mimo slovenske nacionalne vojaške obrambne kastriranosti in skorajda že vojaške okupiranosti od nacionalno tuje vojske. Slovenci smo v NOB, našem največjem nacionalnem zgodo- 22796 - 22801 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR tavlja, da je bila JLA »ustanovljena ob nastanku nove Jugoslavije v njeni izrazito stalinistični fazi in po zgledovanju na Sovjetsko zvezo, pa tudi, da poznejša dcstalinizacija tega dejstva ni spremenila«. Isti avtor piše: »Ko govorimo o stanju slovenske nacije kot nacije, ne moremo mimo slovenske nacionalne vojaške obrambne kastriranosti in skorajda že vojaške okupiranosti od nacionalno tuje vojske. Slovenci smo v NOB, našem največjem nacionalnem zgodo- 22799 - 22802 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR govorimo o stanju slovenske nacije kot nacije, ne moremo mimo slovenske nacionalne vojaške 218 obrambne kastriranosti in skorajda že vojaške okupiranosli od nacionalno tuje vojske. Slovenci smo v NOB. naiem največjem nacionalnem zgodovinskem dejanju, zasnovali tudi svojo lastno slovensko narodno vojsko. Ta je 22799 - 22802 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR govorimo o stanju slovenske nacije kolnacije, ne moremo mimo slovenske nacionalne vojaške obrambne kastriranosti in skorajda 2e vojaike okupiranosli od nacionalno tuje vojske. Slovenci smo v NOB, naiem največjem nacionalnem zgodovinskem dejanju, zasnovali tudi svojo lastno slovensko narodno vojsko. Ta je 22800 - 22802 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR nalne vojaike obrambne kastriranosti in skorajda že vojaike okupiranosli od nacionalno tuje vojske. Slovenci smo v NOB, naiem največjem nacionalnem zgodovinskem dejanju, zasnovali tudi svojo lastno slovensko narodno vojsko. Ta je 22800 - 22803 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR nalne vojaike obrambne kastriranosti in skorajda le vojaike okupiranosli od nacionalno tuje vojske. Slovenci smo v NOB, naiem največjem nacionalnem zgodovinskem dejanju, zasnovali tudi svojo lastno slovensko narodno vojsko. Ta je bila v času našega stalinizma brezobzirno ukinjena, proces dcstalinizacijc pa 22804 - 22807 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR Slovencem ni vrnil lastne vojske... Ne vidim takega vojaškostrateškega razloga, ki bi zahteval, da morajo Slovenci k vojakom v tuje okolje in pod tujo komando, kakor v času svoje nekdanje nesamostojnosti; da so na njihovem ozemlju nastanjene vojaške enote, ki 22805 - 22807 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR Ne vidim takega vojaškostralcikcga razloga, ki bi zahteval, da morajo Slovenci k vojakom v tuje okolje in pod tujo komando, kakor v času svoje nekdanje nesamostojnosti; da so na njihovem ozemlju nastanjene vojaške enote, ki 22805 • 22807 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR Ne vidim takega vojaikostrateškega razloga, ki bi zahteval, da morajo Slovenci k vojakom v tuje okolje in pod tujo komando, kakor v času svoje nekdanje nesamostojnosti; da so na njihovem ozemlju nastanjene vojaške enote, ki 22805 • 22808 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR Ne vidim takega vojaškostrateškega razloga ki bi zahteval, da morajo Slovenci k vojakom v tuje okolje in pod tujo komando, kakor v času svoje nekdanje nesamostojnosti: da so na njihovem ozemlju nastanjene vojaške enote, ki ne slišijo na slovenske ukaze.« JLA je po Urbančičevem mnenju unitaristična, 22805 - 22808 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR Ne vidim takega vojaškostrateškega razloga, ki bi zahteval, da morajo Slovenci k vojakom v tuje okolje in pod tujo komando, kakor v času svoje nekdanje nesamostojnosti; da so na njihovem ozemlju nastanjene vojaške enote, ki ne slišijo na slovenske ukaze.« JLA je po Urbančičevem mnenju unitaristična, 22805 - 22809 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR Ne vidim takega vojaškostrateškega razloga, ki bi zahteval, da morajo Slovenci k vojakom v tuje okolje in pod tujo komando, kakor v času svoje nekdanje nesamostojnosti; da so na njihovem ozemlju nastanjene vojaške enote, ki ne slišijo na slovenske ukaze.« JLA je po Urbančičevem mnenju unitaristična, stalinistična in na deh SR Slovenije okupatorska. 22806 22809 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR Slovenci k vojakom v tuje okolje in pod tujo komando, kakor v času svoje nekdanje nesa- 219 mostojnosti; da so na njihovem ozemlju nastanjene vojaške enole. ki ne slišijo na slovenske ukaze.« JLA je po Urbančičevem mnenju unitaristična, stalinistična in na tleh SR Slovenije okupatorska. 22807 - 22809 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR dan je nesamostojnosti; da so na njihovem ozemlju nastanjene vojaške enote, ki ne slišijo na slovenske ukaze.« JLA je po Urbančičevem mnenju unitaristična, stalinistična in na tleh SR Slovenije okupatorska. 22807 - 22810 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR dan je nesamostojnosti; da so na njihovem ozemlju nastanjene vojaške enote, ki ne slišijo na slovenske ukaze.« JLA je po Urbančičevem mnenju unitaristična, stalinistična in na tleh SR Slovenije okupatorska. Andrej Novak piše v Teleksu 11. februarja 1988: »V Sloveniji so odnosi 22808 - 22812 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR ne slišijo na slovenske ukaze.« JLA je po Urbančičevem mnenju unitaristična, stalinistična in na tleh SR Slovenije okupatorska. Andrej Novak piše v Teleksu 11. februarja 1988: »V Sloveniji so odnosi med prebivalstvom in vojaško hierarhijo še bolj nelagodni zaradi vrste starih in novih momentov, ki ne olajšujejo dialoga. Slovenci že po tradiciji in splo- 22808 - 22812 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR ne slišijo na slovenske ukaze.« JLA je po Urbančičevem mnenju unitaristična, stalinistična in na tleh SR Slovenije okupatorska. Andrej Novak piše v Teleksu 11. februarja 1988: »V Sloveniji so odnosi med prebivalstvom in vojaško hierarhijo še bolj nelagodni zaradi vrste starih in novih momentov, ki ne olajšujejo dialoga Slovenci že po tradiciji in splo- 22808 - 22814 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR ne slišijo na slovenske ukaze.« JLA je po Urbančičevem mnenju unitaristična, stalinistična in na tleh SR Slovenije okupatorska. Andrej Novak piše v Teleksu 11. februarja 1988: »V Sloveniji so odnosi med prebivalstvom in vojaško hierarhijo še bolj nelagodni zaradi vrste starih in novih momentov, ki ne olajšujejo dialoga. Slovenci že po tradiciji in splošnih nagnjenjih nismo, ne bomo rekli vojaški, ampak raje oficirski narod. Občcvalni jezik v vojski je srbohrvaški, oficirji žive nomadsko življenje, pre-22818 - 22824 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR 11. februarja 1987, med drugim poudarja: »Na eni strani je čutiti težnjo po tem, da bi zagotovili avtomatsko dodeljevanje sredstev za armado, na drugi strani p« primer z nadzvočnim letalom daje slutiti, da se še nismo dovolj naučili od fenijev, obrovcev in jeseniške jeklar-ne...« Javnost, vsaj v Sloveniji - pravi Novak - zahteva, da se zagotovi trajen nadzor civilne družbe nad vojsko. Hrvatska domovina (februar 1988) taka stališča navdušeno podpira. »Ljubo 22822 - 22824 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR Javnost, vsaj v Sloveniji - pravi Novak - zahteva, da se zagotovi trajen nadzor civilne družbe nad vojsko. Hrvatska domovina (februar 1988) taka stališča navdušeno podpira. »Ljubo 22822 - 22827 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR Javnost, vsaj v Sloveniji - pravi Novak - zahteva, da se zagotovi trajen nadzor civilne družbe nad vojsko. 220 Hrvatska domovina (februar 1988) taka stališča navdušeno podpira. »Ljubo nam je,« piše ta časopis, »da so zdaj Slovenci... postavili nekaj vprašanj, ki si zaslužijo pozornost Tako so zahtevali uvedbo slovenščine v vojaške enote, v katerih služijo Slovenci, potem ukinitev obveznega služenja vojaškega roka, 22825 • 22829 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR nam je,« piše ta časopis, »da so zdaj Slovenci „ postavili nekaj vprašanj, ki si zaslužijo pozornost. Tako so zahtevali uvedbo slovenščine v vojaške enote, v katerih služijo Slovenci, potem ukinitev obveznega služenja vojaškega roka, če se to izrecno želi, in uvedbo Li. civilne službe, potem zmanjšanje oborožitve in izvoza orožja iz Jugoslavije in ukinitev privilegijev v armadi, dra- 22826 - 22829 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR si zaslužijo pozornost. Tako so zahtevali uvedbo slovenščine v vojaške enote, v katerih služijo Slovenci, potem ukinitev obveznega služenja vojaškega roka. če se to izrecno želi, in uvedbo Li. civilne službe, potem zmanjšanje oborožitve in izvoza orožja iz Jugoslavije in ukinitev privilegijev v armadi, dra- 22827 - 22830 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR v katerih služijo Slovenci, potem ukinitev obveznega služenja vojaškega roka. če se to izrecno želi, in uvedbo t.i. civilne službe, potem zmanjšanje oborožitve in izvoza orožja iz Jugoslavije in ukinitev privilegijev v armadi, drastično zmanjšanje vojaškega proračuna (koliko milijard dolarjev je JLA doslej 22827 - 22831 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR v katerih služijo Slovenci, potem ukinitev obveznega služenja vojaškega roka, če se to izrecno želi, in uvedbo li. civilne službe, potem zmanjšanje oborožitve in izvoza orožja iz Jugoslavije in ukinitev privilegijev v armadi, drastično zmanjšanje vojaškega proračuna (koliko milijard dolarjev je JLA doslej zaigrala?) ...« 22878 - 22881 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR Jugoslavija so naklepanja o tem, da bi armada nastopila z vojaškim udarom, preveč naivna. Vojaškega puča v Jugoslaviji nikoli ne bo. V Jugoslaviji je armada vseskozi vpeta v civilno življenje.« V poskusu, da bi oslabili JLA in jo spravili na slab glas, jc treba po 22879 - 22881 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR preveč naivna. Vojaškega puča v Jugoslaviji nikoli ne bo. V Jugoslaviji je armada vseskozi vpeta v civilno življenje.« V poskusu, da bi oslabili JLA in jo spravili na slab glas. je treba po 22879 - 22882 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR preveč naivna. Vojaškega puča v Jugoslaviji nikoli ne bo. V Jugoslaviji je armada vseskozi vpeta v civilno življenje.« V poskusu, da bi oslabili JLA in jo spravili na slab glas, jc treba po scenariju specialne vojne udiuiti tudi po »vodilnih osebnostih«. Zaradi tega 22879 - 22883 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR preveč naivna. Vojaškega puča v Jugoslaviji nikoli ne bo. V Jugoslaviji jc armada vseskozi vpeta v civilno življenje.« V poskusu, da bi oslabili JLA in jo spravili na slab glas, jc treba po scenariju specialne vojne udariti tudi po »vodilnih osebnostih«. Zaradi tega se je na zveznega sekretarja, admirala Branko Mamulo, sprožil cel plaz razli- 22886 - 22892 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR propagandnega stroja, imenovanega »udari in ne izbiraj sredstev«. 221 Medtem ko Mladina z vso silo napada našo politiko izvoza orožja in vojaške opreme in zveznega sekretarja ob njegovem obisku v prijateljski Etiopiji imenuje trgovca s smrtjo. Nova Hrvatska hrupno odkriva: »Vendar ne gre samo za orožje. Jugoslavija izvaža tudi vojaške strokovnjake in na svojem ozemlju uri tuje vojake in gverilce.« Podobno trditev lahko pričakujemo tudi na straneh Mladine. 22889 - 22892 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR nuje trgovca s smrtjo. Nova Hrvatska hrupno odkriva: »Vendar ne gre samo za orožje. Jugoslavija izvaža tudi vojaške strokovnjake in na svojem ozemlju uri tuje vojake in gverilce.« Podobno trditev lahko pričakujemo tudi na straneh Mladine. 22890 - 22892 NI PODPISA ISTI VIRI 1988 3 25 DELO PR »Vendar ne gre samo za orožje. Jugoslavija izvaža tudi vojaške strokovnjake in na svojem ozemlju uri tuje vojake in gverilce.« Podobno trditev lahko pričakujemo tudi na straneh Mladine. 23374 - 23380 VLADO SLAMBERGER CK ZKS ODGOVOREN 1988 7 15 DELO PS kažejo, da ne gre za nikakršno širše protiarmadno razpoloženje; nekateri v Jugoslaviji so zaskrbljeni zaradi postopka JLA in kritični do njega Tretji menijo, da se s poudarjanjem zdajšnjih dogodkov prelaga razprava o bistvenih vprašanjih (tudi kadrovski politiki) JLA, ki mora biti kot vsaka institucija našega sistema pripravljena na odkrit pogovor in nadzor; pri nekaterih pa se ustvarja - kot že nekajkrat letos - protislovensko razpoloženje. K temu so delno prispevala tudi sredstva javnega obveščanja iz drugih republik. Člani CK ZKS naj bi 23376 - 23380 VLADO SLAMBERGER CK ZKS ODGOVOREN 1988 7 15 DELO PS jo, da se s poudarjanjem zdajšnjih dogodkov prelaga razprava o bistvenih vprašanjih (tudi kadrovski politiki) JLA, ki mora biti kot vsaka institucija našega sistema pripravljena na odkrit pogovor in nadzor, pri nekaterih p« se ustvarja - kot že nekajkrat letos - protislovensko razpoloženje. K temu so delno prispevala tudi sredstva javnega obveščanja iz drugih republik. Člani CK ZKS naj bi 24231 - 24235 B S VZNEMIRJENOST 1988 7 22 DELO PR Armadna sestava pa odločno podpira idejne opredelitve ZKJ. Tudi v naši armadni strukturi, je poudaril Vukota Popovič, je zaslediti nesprejemljive opredelitve in ravnanje, čeprav armada sama po sebi, po svoji biti ne more biti in ni delovno mesto za takšne pojave, še posebej ne za tuje nazore. 24232 - 24235 B S VZNEMIRJENOST 1988 7 22 DELO PR Tudi v naši armadni strukturi, je poudaril Vukota Popovič, je zasledili nesprejemljive opredelitve in ravnanje, čeprav armada sama po sebi, po svoji biti ne more biti in ni delovno mesto za takšne pojave, še posebej ne za tuje nazore. 24233 - 24237 B S VZNEMIRJENOST 1988 7 22 DELO PR nesprejemljive opredelitve in ravnanje, čeprav armada sama po sebi. po svoji biti ne more bili in ni delovno mesto za takšne pojave, še posebej ne za tuje nazore. Komunisti v armadi, je nadaljeval, se še posebej zavzemamo za moralno prenovo in smo zato dolžni vsestransko prispevati k temu procesu. Nikar se ne bojmo 24424 - 24426 TONI PERIC DELALI BOMO 1988 7 11 DNEVNIK PR - Civilna sodišča delajo samostojno in neodvisno. Kaj pa vojaška? 24424 - 24428 TONI PERIC DELALI BOMO 1988 7 11 DNEVNIK PR - Civilna sodišča delajo samostojno in neodvisno. Kaj pa vojaška? »Samostojnost vojaških pravosodnih organov je povsem izenačena kakor pri drugih sodiščih. 222 Lahko celo trdim, da je la samostojnost vojaških sodišč celo 24573 • 24577 Z D PRAVNIKOV ZA SODNE NORME 1988 7 11 DNEVNIK PR rodnimi pakti. V konkretnem primeru se nam zastavlja vprašanje uresničevanja ustavne pravice do obrambe pred vojaškim sodiščem, saj mora biti ta profesionalna, kompetentna in neodvisna. Sporna je lahko tudi pristojnost vojaških sodišč za civilne osebe v času mira. Slovenski pravniki smo privrženi idealom demokratičnega socializma po 24574 - 24577 Z D PRAVNIKOV ZA SODNE NORME 1988 7 11 DNEVNIK PR ustavne pravice do obrambe pred vojaškim sodiščem, saj mora biti ta profesionalna, kompetentna in neodvisna. Sporna je lahko tudi pristojnost vojaških sodišč za civilne osebe v času mira. Slovenski pravniki smo privrženi idealom demokratičnega socializma po 24776 - 24778 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM Preiskava proti trem osumljencem poteka v skladu z zakoni te države. Eni menijo, da je zakonodaja, ki omogoča poseganje vojaških oblasti v civilno življenje, povsem korektna. Najdejo se tudi takšni, ki se sklicujejo na našo podc- 24776 - 24780 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM Preiskava proti trem osumljencem poteka v skladu z zakoni te države. Eni menijo, da je zakonodaja, ki omogoča poseganje vojaških oblasti v civilno življenje, povsem korektna. Najdejo se tudi takšni, ki se sklicujejo na našo podedovano zaostalost, na to, da so komunisti po vojni nasledili ne le balkansko materinščino, ampak tudi duhovno revščino, ki seje ne da znebiti kar čez noč. 24801 - 24807 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM Med zaslišanjem so ga mučili. Izgovoril se je na gladovno stavko in dosegel, da je zadeva hitreje prišla na sodišče. Civilno sodišče, seveda. Iz pripora je poslal pismo tedanjemu sekretarju partije, v katerem je opisal svojo stisko: da so ga aretirali; da so v hišni preiskavi zasegli 26 Komunističnih manifestov, bilten CK, nekaj izvodov Leninizma, 4 ročne granate, 1 revolver in municijo za vojaško puško; da ga mučijo in da mu ne dovolijo, da bi ga pregledal zdravnik; mu grozijo; da ga silijo k izdaji itd. Na koncu Tito 24874 - 24877 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM ljc oblastnikov. Razlika med Bombaškim in Vojaškim procesom je ogromna. Tako kot je ogromna razlika, če primerjamo razmerje med civilnimi in vojaškimi oblastmi v stari, to je modernizirajoči Jugoslaviji, in novi, to je retradicional. Ju- 24875 - 24877 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM Razlika med Bombaškim in Vojaškim procesom je ogromna. Tako kot je ogromna razlika, če primerjamo razmerje med civilnimi in vojaškimi oblastmi v stari, to je modernizirajoči Jugoslaviji, in novi, to je retradicional. Ju- 24882 - 24884 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM V stari Jugoslaviji je šel razvoj v smeri ločevanja civilnih od vojaških oblasti, medtem ko gre v novi Jugoslaviji v obratni smeri - civilne in vojaške 24882 - 24885 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM V stari Jugoslaviji je šel razvoj v smeri ločevanja civilnih od vojaških oblasti, medtem ko gre v novi Jugoslaviji v obratni smeri - civilne in vojaške oblasti naj bi se med seboj čimbolj neločljivo prepletale. Na 42. prvenstvu 223 24883 - 24885 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM V stari Jugoslaviji je Sel razvoj v smeri ločevanja civilnih od vojaških oblasti, medlem ko gre v novi Jugoslaviji v obratni smeri - civilne in vojaške oblasti naj bi se med seboj čimbolj neločljivo prepletale. Na 42. prvenstvu 24883 - 24887 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM V stari Jugoslaviji je šel razvoj v smeri ločevanja civilnih od vojaških oblasti, medtem ko gre v novi Jugoslaviji v obratni smeri - civilne in vojaške oblasti naj bi se med seboj čimbolj neločljivo prepletale. Na 42. prvenstvu Ljubljanskega armadnega območja je to misel izrazil S. Višjič: »Povsod so se (vojaki, op.p.) počutili kol doma. Tako je bilo vselej 24«96 - 24900 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM - vojska po zakonu ločena od politike, poklicen vojak ni smel pripadati nobeni od strank, ni smel biti voljen, pa tudi voliti ni smeh • za ugovor vesti je obstajala enkratna kazen, ugovomikom so sodila civilna sodišča, tik pred vojno pa se je v Narodni skupščini celo razpravljalo o 24896 - 24900 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM - vojska po zakonu ločena od politike, poklicen vojak ni smel pripadati nobeni od strank, ni smel biti voljen, pa tudi voliti ni smel; - za ugovor vesti je obstajala enkratna kazen, ugovomikom so sodila civilna sodišča, tik pred vojno pa se je v Narodni skupščini celo razpravljalo o 24898 - 24901 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM nobeni od strank, ni smel bili voljen, pa tudi voliti ni smel; - za ugovor vesli je obstajala enkratna kazen, ugovomikom so sodila civilna sodišča, tik pred vojno pa se je v Narodni skupščini celo razpravljalo o civilnem služenju; 24899 - 24902 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM - za ugovor vesti je obstajala enkratna kazen, ugovomikom so sodila civilna sodišča, tik pred vojno pa se je v Narodni skupščini celo razpravljalo o civilnem služenju; - politična vzgoja v vojski je bila omejena na vlogo kralja in patrioti 24900 - 24903 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM vilna sodišča, tik pred vojno pa se je v Narodni skupščini celo razpravljalo o civilnem služenju; - politična vzgoja v vojski je bila omejena na vlogo kralja m patriotizem; 24900 - 24906 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM vilna sodišča, tik pred vojno pa se je v Narodni skupščini celo razpravljalo o civilnem služenju; - politična vzgoja v vojski je bila omejena na vlogo kralja in patriotizem; - v šolah ni bilo predvojaške vzgoje v kakršnikoli obliki; - po odsluženju vojaškega roka (9 mesecev za bolj izobražene, za edince in hranite! je ter 18 mesecev za vse ostale) je postal vojak sicer obveznik. 24916 - 24919 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM SLO in DS. ki se prepletajo z JNA - vojska je sistemsko vključena v politično življenje države (ima lastno partijsko organiziranost, vojaki so vključeni v procese odločanja v civilni sferi, več kot 90% poklicnih vojakov je članov partije); 224 24917 - 24919 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM - vojska je sistemsko vključena v politično življenje države (ima lastno partijsko organiziranost, vojaki so vključeni v procese odločanja v civilni sferi, več kot 90% poklicnih vojakov je članov partije); 24917 - 24920 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM - vojska je sistemsko vključena v politično življenje države (ima lastno partijsko organiziranost, vojaki so vključeni v procese odločanja v civilni sferi, več kot 90% poklicnih vojakov je članov partije); - ugovomike vesli se kaznuje večkrat, sodijo jim vojaška sodišča; 24917 - 24921 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM - vojska je sistemsko vključena v politično življenje države (ima lastno partijsko organiziranost, vojaki so vključeni v procese odločanja v civilni sferi, več kot 90% poklicnih vojakov je članov partije); - ugovomike vesti se kaznuje večkrat, sodijo jim vojaška sodišča; • v vojski se izražanje drugačnih političnih prepričanj preganja; 24925 - 24929 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM vaje, čeprav ni v bližnji okolici nobenega spopada, zaradi neudeležbe na vajah pa lahko obveznik odgovarja tudi pred vojaškim sodiščem; - vojaki ne morejo svobodno izražali svojih verskih prepričanj; - decentralizacija civilnih oblasti je imela polega nekaterih pozitivnih učinkov (avtonomne družbene pobude v nekaterih regijah) tudi negativne efekte 24926 - 24929 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM pa lahko obveznik odgovarja tudi pred vojaškim sodiščem; • vojaki ne morejo svobodno izražali svojih verskih prepričanj; - decentralizacija civilnih oblasti jc imela polega nekaterih pozitivnih učinkov (avtonomne družbene pobude v nekaterih regijah) tudi negativne efekte 24927 - 24931 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM - vojaki ne morejo svobodno izražati svojih verskih prepričanj; - decentralizacija civilnih oblasti je imela polega nekaterih pozitivnih učinkov (avtonomne družbene pobude v nekaterih regijah) tudi negativne efekte (osamosvajanje vojske oziroma nekaterih vojaških teles). Priprave na Vojaški proces so glede na to logična posledica mesta, ki ga 24927 ■ 24931 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM - vojaki ne morejo svobodno izražali svojih verskih prepričanj; - decentralizacija civilnih oblasti je imela polega nekaterih pozitivnih učinkov (avtonomne družbene pobude v nekaterih regijah) tudi negativne efekte (osamosvajanje vojske oziroma nekaterih vojaških teles). Priprave na Vojaški proces so glede na to logična posledica mesta, ki ga 24940 - 24943 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM z zakoni. Problem je v tem, da v tej državi: - v pogojih miru sploh imamo vojaška sodišča, - civilnim osebam lahko sodijo vojaška sodišča, - civilna oseba nima brezpogojne pravice do civilnega branilca. 225 24941 - 24943 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM - v pogojih miru sploh imamo vojaška sodišča, - civilnim osebam lahko sodijo vojaška sodišča. - civilna oseba nima brezpogojne pravice do civilnega branilca. 24941 ■ 24944 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM - v pogojih miru sploh imamo vojaška sodišča. - civilnim osebam lahko sodijo vojaška sodišča, - civilna oseba nima brezpogojne pravice do civilnega branilca, - osumljencu niso brezpogojno dovoljeni nekateri stiki z okoljem (obiski 24941 - 24944 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM - v pogojih miru sploh imamo vojaška sodišča. • civilnim osebam lahko sodijo vojaška sodišča, - civilna oseba nima brezpogojne pravice do civilnega branilca, - osumljencu niso brezpogojno dovoljeni nekateri stiki z okoljem (obiski 24942 - 24947 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM - civilnim osebam lahko sodijo vojaška sodišča, - civilna oseba nima brezpogojne pravice do civilnega branika, - osumljencu niso brezpogojno dovoljeni nekateri sliki z okoljem (obiski svojcev, branje časopisa, pisanje pisem itd.), - vojaške instance po lastnem preudarku odločajo o tem, kaj bodo preganjale in česa ne, kaj ogroža ustavno ureditev in kaj ne, pa tudi o vrsti ukre- 24942 - 24947 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM • civilnim osebam lahko sodijo vojaška sodišča, - civilna oseba nima brezpogojne pravice do civilnega branilca, - osumljencu niso brezpogojno dovoljeni nekateri stiki z okoljem (obiski svojcev, branje časopisa, pisanje pisem itd.), - vojaške instance po lastnem preudarku odločajo o tem, kaj bodo preganjale in česa ne, kaj ogroža ustavno ureditev in kaj ne, pa tudi o vrsti ukre- 24951 - 24955 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM prav - postopek je zakonit. Le težko pa bi se z njim strinjali, da je tudi korekten - razen seveda, če ne pristanemo na vrednote, ki so tuje zahodni civilizaciji. S tem pristanemo na to, da za korektno razglasimo preiskavo, v kateri o tem, kaj je kaznivo in kaj ni, odloča oblast sama (na primer: vojaška tajna je vse, kar vojaška oblast naknadno proglasi za vojaško lajno; ali pa: osumi je- 24951 - 24956 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM prav - postopek je zakonit. Le težko pa bi se z njim strinjali, da je tudi korekten - razen seveda, če ne pristanemo na vrednote, ki so tuje zahodni civilizaciji. S tem pristanemo na to, da za korektno razglasimo preiskavo, v kateri o tem, kaj je kaznivo in kaj ni. odloča oblast sama (na primer: vojaška tajna je vse, kar vojaška oblast naknadno proglasi za vojaško tajno; ali pa: osumljenec ima vedno pravico do civilnega branilca, razen kadar drugače presodijo vo- 24954 24957 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM o tem, kaj je kaznivo in kaj ni, odloča oblast sama (na primer vojaška tajna je vse, kar vojaška oblast naknadno proglasi za vojaško lajno; ali pa: osumljenec ima vedno pravico do civilnega branilca, razen kadar drugače presodijo vojaške oblasti). Pristanemo tudi na to, da za korektno proglasimo preiskavo, v 226 24954 - 24957 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM o tem. luj je kaznivo in kaj ni, odloča oblast sama (na primer: vojalka lajna je vse. kar vojaška oblast naknadno proglasi za vojaško lajno; ali pa: osumljenec ima vedno pravico do civilnega branilca, razen kadar drugače presodijo vojaške oblasti). Pristanemo tudi na to, da za korektno proglasimo preiskavo, v 24955 - 24957 GREGOR TOMC OD BOMBASKEGA 1988 7 14 DNEVNIK KM je vse. kar vojaška oblast naknadno proglasi za vojaško lajno; ali pa: osumljenec ima vedno pravico do civilnega branilca, razen kadar drugače presodijo vojaške oblasti). Pristanemo tudi na to, da za korektno proglasimo preiskavo, v 25080 - 25085 NI PODPISA MIMO JE CAS 1988 7 20 DELO PR blago rečeno - tistega neciviliziranega obnašanja, ki je pritisk na nekatere naše sodržavljane drugih narodnosti, tudi na pripadnike JLA. Ce se li ljudje med nami počutijo negotovo, če imajo občutek, da so ogroženi, smo odgovorni mi, Slovenci, večina, ki je dolžna varovali manjšino, lako kot morajo drugi narodi pri sebi preprečevali protislovensko razpoloženje. To je kaj slabo spričevalo o nas, o naši demokratičnosti, civilizacijskih 25445 - 25448 NI PODPISA ISTI CILJI 1988 2 6 DELO PR vsakem takem položaju se pojavljajo izhodi iz krize... Mi se ne miliutriziramo, ampak demiliiariziramo. Na to kažejo podatki o zmanjšanju mirnodobne in vojne sestave JLA... Tema o civilnem služenju vojaškega roka je bila preveč politizirana... 25446 - 25448 NI PODPISA ISTI CILJI 1988 2 6 DELO PR ampak demiliiariziramo. Na to kažejo podatki o zmanjšanju mirnodobne in vojne sestave JLA... Tema o civilnem služenju vojaškega roka je bila preveč politizirana... 25446 - 25448 NI PODPISA ISTI CILJI 1988 2 6 DELO PR ampak demiliiariziramo. Na to kažejo podatki o zmanjšanju mirnodobne in vojne sestave JLA... Tema o civilnem služenju vojaškega roka je bila preveč politizirana... 25446 - 25451 NI PODPISA ISTI CILJI 1988 2 6 DELO PR ampak demilitariziramo. Na to kažejo podatki o zmanjšanju mirnodobne in vojne sestave JLA... Tema o civilnem služenju vojaškega roka je bila preveč politizirana... To je nekaj misli iz pogovora za okroglo mizo Dela o vlogi JLA v naii družbi, ki je bržkone prvi tovrstni dialog v naši državi, saj so tokrat za is- 25697 - 25702 NI PODPISA ISTI CILJI 1988 2 6 DELO PR tu so si enake v tem, da so oblika sodobnega uradnišlva in da imajo nekatere notranje funkcije, ki jih morajo imeti, drugače ne moremo govoriti o armadi. So pa te lastnosti - uniformiranost, hierarhija, šolstvo - veliko bolj poudarjene v armadah. Nekaj stvari pa je povsem različnih. Tudi v naši družbi imamo v bistvu dva pravna sistema: civilnega in vojaškega. Te razlike so dosti velike tudi v miru. Razlike med civilnim sektorjem in oboroženimi silami so in so tudi nujne, 25699 - 25702 NI PODPISA ISTI CILJI 1988 2 6 DELO PR pa le lastnosti - uniformiranost, hierarhija, šolstvo - veliko bolj poudarjene v armadah. Nekaj stvari pa je povsem različnih. Tudi v naši družbi imamo v bistvu dva pravna sistema: civilnega in vojaškega. Te razlike so dosti velike tudi v miru. Razlike med civilnim sektorjem in oboroženimi silami so in so tudi nujne, 25700 - 25702 NI PODPISA ISTI CILJI 1988 2 6 DELO PR armadah. Nekaj stvari pa je povsem različnih. Tudi v naši družbi imamo v bistvu dva pravna sistema: civilnega in vojaškega. Te razlike so dosti v*clikc tudi v miru. Razlike med civilnim sektorjem in oboroženimi silami so in so tudi nujne, 227 25700 - 25703 NI PODPISA ISTI QUI 1988 2 6 DELO PR ami «d ah. Nekaj stvari pa je povsem različnih. Tudi v naSi družbi imamo v bistvu dva pravna sistema: civilnega in vojaikega. Te razlike so dosti velike tudi v miru. Razlike med civilnim sektorjem in oboroženimi silami so in so tudi nujne, ker to izhaja iz funkcije oboroženih sil, armade. Če teh razlik ni, ne moremo 25701 - 25704 NI PODPISA ISTI CILJI 1988 2 6 DELO PR dva pravna sistema: civilnega in vojaikega. Te razlike so dosti velike tudi v miru. Razlike med civilnim sektorjem in oboroženimi silami so in so tudi nujne, ker to izhaja iz funkcije oboroženih sil, armade. Ce teh razlik ni, ne moremo govorili o armadi. 25701 - 25705 NI PODPISA ISTI OLJI 1988 2 6 DELO PR dva pravna sistema: civilnega in vojaikega. Te razlike so dosti velike tudi v miru. Razlike med civilnim sektorjem in oboroženimi silami so in so tudi nujne, ker to izhaja iz. funkcije oboroženih sil, armade. Ce teh razlik ni, ne moremo govoriti o armadi. 25745 - 25748 NI PODPISA ISTI CILJI 1988 2 6 DELO PR niso v ničemer spremenjeni. Drugačen je le način njihove uresničitve. Oblike specialnih vojn postajajo vse bolj značilne. Noben čudež ni, da imata tezi, o katerih smo govorili, oporo v uijih krogih, ki so sovražni državni ureditvi v Jugoslaviji in posebno med naio sovražno emigracijo. Strinjam se, da je obram- 25746 ■ 25751 NI PODPISA ISTI CILJI 1988 2 6 DELO PR specialnih vojn postajajo vse bolj značilne. Noben čudež ni, da imata tezi, o katerih smo govorili, oporo v tujih krogih, ki so sovražni državni ureditvi v Jugoslaviji in posebno med naio sovražno emigracijo. Strinjam se, da je obrambna moč države odvisna od njenega celovitega položaja. U poŠte vati moramo tudi dejstvi, da sodobno oborožena armada mora obstajali, ker ni mogoče pošiljati golorokih ljudi proti sovražnikom, ki so oboroženi do zob. To je politično in 26041 - 26044 IGO TRATNIK ZAKONITOST BREZ 1988 6 11 DELO PS slovensko in jugoslovansko demokratično javnost in da bi se dejansko začeli vzpostavljali elementi demokratične, pravne in civilne družbe. Za to gre in za nič drugega! VojaSka tajnost je le izgovor, zlorabljen inilitut iz kazenskega zakonika...« 26360 - 26362 MIHAJLO TERZlC ZA ODGOVORNO 1988 3 25 KOMUNIST KM premišljeno. Pa ponazorimo to ugotovitev. Ce primerjamo količino pisanja o napadih na JLA, civilnem služenju vojaSkcga roka, jeziku v JLA. titograjskem primeru, par »črnskem primeru s prispevki o 26360 - 26362 MIHAJLO TERZlC ZA ODGOVORNO 1988 3 25 KOMUNIST KM premišljeno. Pa ponazorimo to ugotovitev. Ce primerjamo količino pisanja o napadih na JLA, civilnem služenju vojaikega roka, jeziku v JLA, titograjskem primeru, paračinskem primeru s prispevki o 26360 - 26363 MIHAJLO TERZlC ZA ODGOVORNO 1988 3 25 KOMUNIST KM premišljeno. Pa ponazorimo to ugotovitev. Ce primerjamo količino pisanja o napadih na JLA, civilnem služenju vojaikega roka, jeziku v JLA. titograjskem primeru, paračinskem primeru s prispevki o vojaikostrokovnem urjenju, potem je lo razmerje pri Delu 13:82 26408 - 26414 MIHAJLO TERZlC ZA ODGOVORNO 1988 3 25 KOMUNIST KM seznama je ZKJ (Janez. JanSa v 43. Številki Mladine predlaga ukinitev ZKJ), sledijo pa ji vlada, skupičina, delegatski sistem in JLA. Seveda tem avtorjem vse lo nič ne pomeni, vse to je nespodobno, proticivilizacijsko, polno nevarnosti pred gulagi, Sibirijarni in Golimi otoki. Pravzaprav straSijo prebivalstvo s stalinizmom in mililarizjicijo družbe, v bistvu pa so sami stalinistični do tistih, ki mislijo drugače kot oni. Za pluralizem miiljenj se 228 26468 - 26472 MIHAJLO TERZlC ZA ODGOVORNO 1988 3 25 KOMUNIST KM vsemi tistimi, ki z njihovimi stališči ne soglašajo. Naj navedem le nekatere od teh biserov ncokusnosti in neresnice na račun JLA, ki jim danes nekateri pravijo »lapsus«, »strokovna napaka«, »pobalinstvo porednih dečkov« itd.: »armada je debelo kožna organizacija« (Mladina. 19. 9. 1987), »Armada oskrbuje hudodelce z orožjem« (Mladina, 9. 10. 26470 - 26472 MIHAJLO TERZlC ZA ODGOVORNO 1988 3 25 KOMUNIST KM danes nekateri pravijo »lapsus«, »strokovna napaka«, »pobalinstvo porednih dečkov« itd.: »armada je dehclokožna organizacija« (Mladina. 19.9.1987). »Armada oskrbuje hudodelce z orožjem« (Mladina. 9.10. 26470 - 26473 MIHAJLO TERZlC ZA ODGOVORNO 1988 3 25 KOMUNIST KM danes nekateri pravijo »lapsus«, »strokovna napaka«, »pobalinstvo porednih dečkov« itd.: »armada je debelokožna organizacija« (Mladina, 19.9.1987), »Armada oskrbuje hudodelce z orožjem« (Mladina, 9.10. 1987), »SLO je merilo družbenega življenja« 26470 - 26475 MIHAJLO TERZlC ZA ODGOVORNO 1988 3 25 KOMUNIST KM danes nekateri pravijo »lapsus«, »strokovna napaka«, »pobalinstvo porednih dečkov« itd.: »armada je debelokožna organizacija« (Mladina, 19.9.1987), »Armada oskrbuje hudodelce z orožjem« (Mladina, 9. 10. 1987), »SLO je merilo družbenega življenja« (Mladina, 9. 10. 1987), »Vojaški udar bi dobil podporo srbskih nacionalistov, Slovenijo in Hrvaško pa pripravil celo do 26490 - 26492 MIHAJLO TERZlC ZA ODGOVORNO 1988 3 25 KOMUNIST KM slovenskim komunistom očitajo, da izdajajo interese slovenskega naroda. To so nastopanja, ki napadajo JLA - kot okupatorsko in protiljudsko izkoriščevalsko vojsko.« Slovenski narod dobro ve, kaj je JLA, ve pa 26490 - 26493 MIHAJLO TERZlC ZA ODGOVORNO 1988 3 25 KOMUNIST KM slovenskim komunistom očitajo, da izdajajo interese slovenskega naroda. To so nastopanja, ki napadajo JLA - kol okupatorsko in protiljudsko izkoriščevalsko vojsko.« Slovenski narod dobro ve, kaj je JLA, ve pa tudi, kaj so bile tuje vojske na slovenskih tleh. Naj ponovim le to, kar 26490 - 26493 MIHAJLO TERZlC ZA ODGOVORNO 1988 3 25 KOMUNIST KM slovenskim komunistom očitajo, da izdajajo interese slovenskega naroda. To so nastopanja, ki napadajo JLA - kot okupatorsko in protiljudsko izkoriščevalsko vojsko.« Slovenski narod dobro ve, kaj je JLA. ve pa tudi, kaj so bile tuje vojske na slovenskih tleh. Naj ponovim le to, kar 26491 - 26494 MIHAJLO TERZlC ZA ODGOVORNO 1988 3 25 KOMUNIST KM To so nastopanja, ki napadajo JLA - kot okupatorsko in protiljudsko izkoriščevalsko vojsko.« Slovenski narod dobro ve, kaj je JLA, ve pa tudi, kaj so bile tuje vojske na slovenskih llch. Naj ponovim le to, kar je v minulih dneh nekdo že povedal. Odkar se je JLA v drugi svetovni 26491 - 26494 MIHAJLO TERZlC ZA ODGOVORNO 1988 3 25 KOMUNIST KM To so nastopanja, ki napadajo JLA - kot okupatorsko in protiljudsko izkoriščevalsko vojsko.« Slovenski narod dobro ve, kaj je JLA, ve pa tudi, kaj so bile tuje vojske na slovenskih tleh. Naj ponovim le to. kar jc v minulih dneh nekdo že povedal. Odkar se je JLA v drugi svetovni 26492 - 26494 MIHAJLO TERZlC ZA ODGOVORNO 1988 3 25 KOMUNIST KM izkoriščevalsko vojsko.« Slovenski narod dobro ve, kaj jc JLA, ve pa tudi, kaj so bile tuje vojske na slovenskih tleh. Naj ponovim le to. kar je v minulih dneh nekdo že povedal. Odkar se je JLA v drugi svetovni 229 26492 - 26495 M1HAJL0 TERZlC ZA ODGOVORNO 1988 3 25 KOMUNIST KM izkoriščevalsko vojsko.« Slovenski narod dobro ve, kaj je JLA, ve pa tudi, kaj so bile tuje vojske na slovenskih deh. Naj ponovim le to, kar je v minulih dneh nekdo že povedal. Odkar se je JLA v drugi svetovni vojni uvrstila med zmagovite vojske nad fašizmom in nacizmom, 26767 - 26773 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS In nazadnje, ali v naši JLA samo zalo, ker se imenuje »ljudska«, zares ne more priti med posameznimi njenimi pripadniki tudi do takih »volčjih« tendenc, kakršne v svojem prispevku izraža nje upokojeni major (hvala Bogu, da ne general ali admiral!) Milan Mudrinič? V vseh civiliziranih družbah oziroma državah (do civilne države je pri nas, kakor, žal, kaže, še daleč) pa vsa vprašanja, ki so 26771 - 26775 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS upokojeni major (hvala Bogu, da ne general ali admiral!) Milan Mudrinič? V vseh civiliziranih družbah oziroma državah (do civilne države je pri nas. kakor, žal, kaž-c, še daleč) pa vsa vprašanja, ki so povezana z armado in narodno obrambo, obravnavajo javno. Tudi delovanje armade je podvrženo javni kontroli in izpostavljeno 26771 - 26776 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS upokojeni major (hvala Bogu. da ne general ali admiral!) Milan Mudrinič? V vseh civiliziranih družbah oziroma državah (do civilne države je pri nas. kakor, žal, kaže. še daleč) pa vsa vprašanja, ki so povezana z. armado in narodno obrambo, obravnavajo javno. Tudi delovanje armade je podvrženo javni kontroli in izpostavljeno demokratičnim ukrepom, ki naj zagotovijo, da se kak povzpetni major (ali 26773 - 26778 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS države je pri nas, kakor, žal, kaže, še daleč) pa vsa vprašanja, ki so povezana z armado in narodno obrambo, obravnavajo iavno. Tudi delovanje armade je podvrženo javni kontroli in izpostavljeno demokratičnim ukrepom, ki naj zagotovijo, da se kak povzpetni major (ali samo vodnik, kaj šele general ali admiral) ne povzpne civilni družbi čez glavo. Prav zato pa je v vsaki demokratični državi tudi obrambni 26774 - 26778 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS povezana z armado in narodno obrambo, obravnavajo javno. Tudi delovanje armade je podvrženo javni kontroli in izpostavljeno demokratičnim ukrepom, ki naj zagotovijo, da se kak povzpetni major (ali samo vodnik, kaj šele general ali admiral) ne povzpne civilni družbi čez glavo. Prav zalo pa je v vsaki demokratični državi tudi obrambni 26776 - 26780 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS demokratičnim ukrepom, ki naj zagotovijo, da se kak povzpetni major (ali samo vodnik, kaj šele general ali admiral) ne povzpne civilni družbi čez glavo. Prav zalo pa je v vsaki demokratični državi tudi obrambni sekretar ali minister za vojsko civilna oseba (izjema so seveda pretežno vzhodne, afriške, azijske in južnoameriške, v glavnem močno zaostale 26778 - 26780 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS glavo. Prav zalo pa je v vsaki demokratični državi tudi obrambni sekretar ali minister za vojsko civilna oseba (izjema so seveda pretežno vzhodne, afriške, azijske in južnoameriške, v glavnem močno zaostale 26778 - 26782 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS glavo. Prav zato pa je v vsaki demokratični državi tudi obrambni sekretar ali minister za vojsko civilna oseba (izjema so seveda pretežno vzhodne, afriške, azijske in južnoameriške, v glavnem močno zaostale generalske družbe), izvoljena izmed civilnih delegatov oziroma poslancev. Taka oseba 26782 - 26786 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS poslancev. Taka oseba je seveda tudi član civilne vlade (v našem primeru zveznega izvršnega 230 sveta). Pri nas bi laka civilna oseba morala bili tudi v predsedstvu SFRJ, kot odgovorna za resor narodne obrambe in armade. Le tako bi bilo zagotovljeno, da se vsa vprašanja, povezana z armado in narodno obrambo 26783 - 26786 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS je seveda tudi f lan civilne vlade (v našem primeru zveznega izvršnega sveta). Pri nas bi taka civilna oseba morala biti tudi v predsedstvu SFRJ, kol odgovorna za resor narodne obrambe in armade. Le lako bi bilo zagotovljeno, da se vsa vprašanja, povezana z armado in narodno obrambo 26783 - 26787 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS je seveda tudi Član civilne vlade (v našem primeru zveznega izvršnega sveta). Pri nas bi taka civilna oseba morala biti tudi v predsedstvu SFRJ, kot odgovorna za resor narodne obrambe in armade. Le tako bi bilo zagotovljeno, da se vsa vprašanja, povezana z armado in narodno obrambo (proračuni zanjo, njeni projekti, njena proizvodnja in trgovanje z 26784 - 26789 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS sveta). Pri nas bi taka civilna oseba morala biti tudi v predsedstvu SFRJ, kot odgovorna za resor narodne obrambe in armade. Le tako bi bilo zagotovljeno, da se vsa vprašanja, povezana z armado, in narodno obrambo (proračuni zanjo, njeni projekti, njena proizvodnja in trgovanje z izdelki, njeni kadri in jihovi osebni dohodki, njeni stiki s tujimi armadami, vključevanje mladih v vojaške in obrambne poklice, 26785 - 26789 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS SFRJ. kot odgovorna za resor narodne obrambe in armade. Le tako bi bilo zagotovljeno, da se vsa vprašanja, povezana z armado in narodno obrambo (proračuni zanjo, njeni projekti, njena proizvodnja in trgovanje z izdelki, njeni kadri in njihovi osebni dohodki, njeni sliki s tujimi armadami, vključevanje mladih v vojaške in obrambne poklice, 26787 - 26790 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS (proračuni zanjo, njeni projekti, njena proizvodnja in trgovanje z izdelki, njeni kadri in njihovi osebni dohodki, njeni sliki s tujimi armadami, vključevanje mladih v vojaške in obrambne poklice, civilno služenje vojaškega roka, ugovor vesli, uporaba narodnih 26787 - 26790 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS (proračuni zanjo, njeni projekti, njena proizvodnja in trgovanje z izdelki, njeni kadri in njihovi osebni dohodki, njeni stiki s tujimi armadami, vključevanje mladih v vojaške in obrambne poklice, civilno služenje vojaškega roka, ugovor vesli, uporaba narodnih 26788 26791 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS izdelki, njeni kadri in njihovi osebni dohodki, njeni sliki s tujimi armadami, vključevanje mladih v vojaške in obrambne poklice, civilno služenje vojaškega roka, ugovor vesti, uporaba narodnih jezikov itd.), obravnavajo čimbolj civilno, se pravi demokratično, 26788 • 26791 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS izdelki, njeni kadri in njihovi osebni dohodki, njeni stiki s tujimi armadami, vključevanje mladih v vojaške in obrambne poklice, civilno služenje vojaškega roka, ugovor vesti, uporaba narodnih jezikov itd.), obravnavajo čimbolj civilno, se pravi demokratično, 26789 - 26791 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS armadami, vključevanje mladih v vojaške in obrambne poklice, civilno služenje vojaškega roka, ugovor vesti, uporaba narodnih jezikov itd.), obravnavajo čimbolj civilno, se pravi demokratično. 26789 - 26792 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS armadami, vključevanje mladih v vojaške in obrambne poklice, civilno služenje vojaškega 231 roka, ugovor vesti, uporaba narodnih jezikov itd.), obravnavajo Čimbolj civilno, se pravi demokratično, kot sestavni del družbe in njenega razvoja, z vsemi oblikami in 26797 - 26799 RADO BORDON NADALJEVANJE S 16 NI DATUMA DELO PS mladi, pošteni in dobronamerni, domoljubni pisci osumljeni ali celo obtoženi nekakšne kampanje proti JLA, saj bi se njeni civilni predstavniki (pogovarjali z njimi javno, enakopravno in prepričljivo 27006 - 27012 VASJA VENTURINI RAZLIČNA MNENJA 1988 3 30 DELO PR Stane Brovct je poudaril, da vsi napadi na JLA kažejo, da je za njim celoten filozofski, ideološki in politični program, ki noče sprejeti našega družbenega sistema in zveze komunistov. Napadi na JLA in SLO predstavljajo samo del splošnega napada na samoupravljanje in socializem. Zelo zgovorna je lahko primerjava z naslovi in teksti v nekaterih naših in tujih časopisih. To kaže, da se mnoge ideje prenašajo od drugod. Brovct je tudi poudaril, da je delo 27008 - 27012 VASJA VENTURINI RAZLIČNA MNENJA 1988 3 30 DELO PR politični program, ki noče sprejeti našega družbenega sistema in zveze komunistov. Napadi na JLA in SLO predstavljajo samo del splošnega napada na samoupravljanje in socializem. Zelo zgovorna je lahko primerjava z naslovi in teksti v nekaterih naših in tujih časopisih. To kaže, da se mnoge ideje prenašajo od drugod. Brovet je tudi poudaril, da je delo 27010 - 27014 VASJA VENTURINI RAZLIČNA MNENJA 1988 3 30 DELO PR na samoupravljanje in socializem. Zelo zgovorna je lahko primerjava z naslovi in teksti v nekaterih naših in tujih časopisih. To kaže, da se mnoge ideje prenašajo od drugod. Brovet je tudi poudaril, da je delo JLA žc doslej dokaj odprlo in da prav v skupščini SFRJ vsako leto velikokrat razpravljajo o njej. To dokazuje tudi to, da je bilo samo 27010 - 27016 VASJA VENTURINI RAZLIČNA MNENJA 1988 3 30 DELO PR na samoupravljanje in socializem. Zelo zgovorna je lahko primerjava z naslovi in teksti v nekaterih naših in tujih časopisih. To kaže, da se mnoge ideje prenašajo od drugod. Brovet je tudi poudaril, da je delo JLA že doslej dokaj odprto in da prav v skupščini SFRJ vsako lete velikokrat razpravljajo o njej. To dokazuje tudi to, da je bilo samo lani o JLA objavljenih več kot 36 tisoč člankov, to pomeni v povprečju 100 na dan. Pri vsem tem pa niso vštete radijske in televizijske oddaje. 27493 - 27495 NI PODPISA POZIVI NA DOSLEDNO 1988 6 14 DNEVNIK PR da se takoj sproži postopek za spremembo kazenske zakonodaje in za ukinitev pristojnosti vojaškega sodišča za civilne osebe v času rtiiru- 27571 - 27573 UROS SoSTARSlC OBTOŽNICA SE NI VLOZ 1988 6 14 DELO PR ZSMS Ljutomer. Združenje dramskih umetnikov Slovenije pa daje »pobudo za strokovno revizijo pristojnosti razmerja med vojaško in civilno zakonodajo v mirnem času.« 27776 - 27782 IVAN DOLN1ČAR PISANJE NA NEPRAVI 1988 3 25 KOMUNIST KM vojske narodnoosvobodilnega gibanja Slovenije. Nato pa skoraj 40 let v usposabljanju Jugoslovanske ljudske armade. Pri vsem tem sem sodeloval z vsemi intelektualnimi in Fizičnimi močmi in najbolj pošteno. Tako najbrž delajo tudi naši nasledniki. In če danes nekdo hoče vse to izničiti in to JLA, tudi kakršna je, z vsemi slabostmi, ki jih najbrž ima, jih je imela in jih bo imela, prikazovati kot fašistoidno, okupatorsko, kot tujo, primitivno, nepotrebno in ne vem še vse kakšno 27779 - 27782 IVAN DOLNIČAR PISANJE NA NEPRAVI 1988 3 25 KOMUNIST KM najbrž delajo tudi naši nasledniki. In če danes nekdo hoče vse to izničiti in to JLA, tudi kakršna je, z vsemi slabostmi, kijih najbrž ima, jih je imela in jih bo imela, prikazovati kot fašistoidno, okupatorsko, kol tujo, primitivno, nepotrebno in ne vem še vse kakšno 232 27779 - 27783 IVAN DOLNlCAR PISANJE NA NEPRAVI 1988 3 25 KOMUNIST KM najbrž delajo tudi nagi nasledniki. In če danes nekdo hoče vse to izničiti in to JLA. tudi kakršna je, 7. vsemi slabostmi, ki jih najbrž ima, jih je imela in jih bo imela, prikazovati kot fašisloidno, okupatorsko, kot tujo, primitivno, nepotrebno in ne vem le vse kakšno vojsko, mora računati na moj osebni odpor - nič man ji i. kot sem ga dajal 27781 - 27784 IVAN DOLNlCAR PISANJE NA NEPRAVI 1988 3 25 KOMUNIST KM ima, jih je imela in jih bo imela, prikazovati kol fašisloidno, okupatorsko, kol tujo, primitivno, nepotrebno in ne vem Se vse kakino vojsko, mora računali na moj osebni odpor - nič manjši, kot sem ga dajal tistim, ki so nas teptali in hoteli poteptati. Se enkrat moram reči, 27781 - 27784 IVAN DOLNlCAR PISANJE NA NEPRAVI 1988 3 25 KOMUNIST KM ima, jih je imela in jih bo imela, prikazovali kot fašisloidno, okupatorsko, kot tujo, primitivno, nepotrebno in ne vem še vse kakino vojsko, mora računati na moj osebni odpor - nič manjši, kot sem ga dajal tistim, ki so nas teptali in hoteli poteptati. Se enkrat moram reči, 27782 - 27786 IVAN DOLNlCAR PISANJE NA NEPRAVI 1988 3 25 KOMUNIST KM okupatorsko, kot tujo, primitivno, nepotrebno in ne vem še vse kakino vojsko, mora računati na moj osebni odpor - nič manjši, kot sem ga dajal tistim, ki so nas teptali in hoteli poteptali. Se enkrat moram reči, ne bi rad videl na teh naših Ueh neko zares tujo vojsko. Tega ne bi želel doživeti. In najbrž 27784 - 27786 IVAN DOLNlCAR PISANJE NA NEPRAVI 1988 3 25 KOMUNIST KM tistim, ki so nas leptali in hoteli poteptati. Se enkrat moram reči, ne bi rad videl na teh naših deh neko zares tujo vojsko. Tega ne bi želel doživeli. In najbrž 27804 - 27806 IVAN DOLNlCAR PISANJE NA NEPRAVI 1988 3 25 KOMUNIST KM se pa zavzemam za doslednost: da se ocenjuje vse. Vidite, mi ocenjujemo samo civilna sredstva obveščanja, ne pa tudi vojaških. Tudi tu je vrsta listov in časopisov. Postavlja se vprašanje, ali je v 27811 - 27814 IVAN DOLNlCAR PISANJE NA NEPRAVI 1988 3 25 KOMUNIST KM govoriti, ampak samo opozarjam na pozornost tudi o tem pisanju in o potrebi dialoga tudi tu. Da se ne bo govorilo samo o tem civilnem pisanju o zadevah obrambe in varnosti, ampak tudi o tem, kako pa vojaški listi in časopisi in publicistika to obravnavajo. Prav zagotovo vse 27883 - 27886 VASJA VENTURINI ANALIZA NAPADOV 1988 3 29 DELO PR omenjenih revijah in časopisih so se po ugotovitvah analize pojavili teksti, ki skušajo našo armado diskreditirati. Tako je bilo med drugim zapisano, da je armada konzervativna. brez organizirane kontrole družbe in da je zavora nadaljnji demokratizaciji nadaljnjih 27884 - 27886 VASJA VENTURINI ANALIZA NAPADOV 1988 3 29 DELO PR teksti, ki skušajo našo armado diskreditirati. Tako je bilo med drugim zapisano, daje armada konzervativna, brez organizirane kontrole družbe in da je zavora nadaljnji demokratizaciji nadaljnjih 27884 - 27889 VASJA VENTURINI ANALIZA NAPADOV 1988 3 29 DELO PR teksti, ki skuiajo našo armado diskreditirati. Tako je bilo med drugim zapisano, da je armada konzervativna, brez organizirane kontrole družbe in da je zavora nadaljnji demokratizaciji nadaljnjih družbenih odnosov; daje steber dogmaisko-birokratskih sil v državi, da je unitaristična in nadnacionalna tvorba, država v državi, sedma republika Jugoslavije in tako tujek v samoupravnem tkivu družbe. 27888 - 27894 VASJA VENTURINI ANALIZA NAPADOV 1988 3 29 DELO PR daje unitaristična in nadnacionalna tvorba, država v državi, sedma republika Jugoslavije in 233 tako tujek v samoupravnem tkivu družbe. V analizi je tudi omenjeno, da se stalno postavlja pod vprašaj vsejugoslovanski značaj JLA - pisci nekaterih tekstov trdijo, da imajo vse pomembnejše položaje v njej Srbi 27892 - 27896 VASJA VENTURINI ANALIZA NAPADOV 1988 3 29 DELO PR V analizi je tudi omenjeno, da se stalno postavlja pod vprašaj vsejugoslovanski značaj JLA - pisci nekaterih tekstov trdijo, da imajo vse pomembnejše položaje v njej Srbi in unitaristi. da je JLA antihrvatska, antislovenska, antimuslimanska, da je zaščitnik antisrbske politike na Kosovu, da je prorusko in 27894 - 27896 VASJA VENTURINI ANALIZA NAPADOV 1988 3 29 DELO PR nekaterih tekstov trdijo, da imajo vse pomembnejše položaje v njej Srbi in unitaristi, da je JLA antihrvatska, antislovenska, antimuslimanska, da je zaščitnik antisrbske politike na Kosovu, da je prorusko in 27894 ■ 27896 VASJA VENTURINI ANALIZA NAPADOV 1988 3 29 DELO PR nekaterih tekstov trdijo, da imajo vse pomembnejše položaje v njej Srbi in unitaristi. da je JLA antihrvatska. antislovenska, antimuslimanska, da je zaščitnik antisrbske politike na Kosovu, da je prorusko in 27894 - 27896 VASJA VENTURINI ANALIZA NAPADOV 1988 3 29 DELO PR nekaterih tekstov trdijo, da imajo vse pomembnejše položaje v njej Srbi in unitaristi. da je JLA antihrvatska, antislovenska, antimuslimanska, da je zaščitnik antisrbske politike na Kosovu, da je prorusko in 27897 ■ 27900 VASJA VENTURINI ANALIZA NAPADOV 1988 3 29 DELO PR stalinistično usmerjena, albanski in slovenski nacionalisti pa jo etiketirajo kot okupatorsko, tujo, fašistično in razbojniško. Prav tako so avtorji analize nekje prebrali, daje JLA »debe-lokožna institucija in krvoses našega delavskega razreda«, da se bo sistem naše obrambe v 27897 - 27900 VASJA VENTURINI ANALIZA NAPADOV 1988 3 29 DELO PR stalinistično usmerjena, albanski in slovenski nacionalisti pa jo etiketirajo kot okupatorsko, tujo, fašistično in razbojniško. Prav tako so avtorji analize nekje prebrali, da je JLA »debe-lokožna institucija in krvoses našega delavskega razreda«, da se bo sistem naše obrambe v 27898 - 27900 VASJA VENTURINI ANALIZA NAPADOV 1988 3 29 DELO PR etiketirajo kot okupatorsko, tujo, fašistično in razbojniško. Prav tako so avtorji analize nekje prebrali, da je JLA »debelokožna institucija in krvoses našega delavskega razreda«, da se bo sistem naše obrambe v 27898 - 27902 VASJA VENTURINI ANALIZA NAPADOV 1988 3 29 DELO PR etiketirajo kot okupatorsko, tujo, fašistično in razbojniško. Prav tako so avtorji analize nekje prebrali, daje JLA »debelokožna institucija in krvoses našega delavskega razreda«, da se bo sistem naše obrambe v primeru agresije razpadel in da bomo hitro kapitulirali. V zadnjem času je vse več špekulacij o možnosti državnega udara. 28022 - 28024 ZOJA SKUSEK TURKI SO NA MEJI 1988 3 4 MLADINA KM če ne celo podpihuje. Ce odmislimo nonšalanuio predpostavko, da za birokracijo (civilno, vojaško, republiško, zvezno) še zmerom velja, da medij ne more imeti samostojne politike, da mu torej nujno »nekdo 28106 - 28109 NI PODPISA BREZ KOMENTARJA 1988 3 4 MLADINA KM V MLADINI št. 36 (1987) najdemo en sam članek o »vojski«: dva stolpca z naslovom »Vojaška ali civilna družba«. Hitro opazno sintagmo JNA poleg tega odkrijemo še v rubriki Oni o nas: »Pravočasno 234 28107 - 28109 NI PODPISA BREZ KOMENTARJA 1988 3 4 MLADINA KM V Mladini it 36 (1987) najdemo en sam članek o »vojski«: dva stolpca z naslovom » Vojaška ali civilna družba«. Hitro opazno sintagmo JNA poleg tega odkrijemo še v rubriki Oni o nas: »Pravočasno 28107 - 28110 NI PODPISA BREZ KOMENTARJA 1988 3 4 MLADINA KM V Mladini šl 36 (1987) najdemo en sam članek o »vojski«: dva stolpca z naslovom »Vojaška ali civilna družba«. Hitro opazno sintagmo JNA poleg tega odkrijemo še v rubriki Oni o nas: »Pravočasno naj bi jih (plače) prejeli le oficirji JNA. člani specialne brigade 28107 - 28111 NI PODPISA BREZ KOMENTARJA 1988 3 4 MLADINA KM V Mladini št. 36 (1987) najdemo en sam članek o »vojski«: dva stolpca z naslovom »Vojaška ali civilna družba«. Hitro opazno sintagmo JNA poleg tega odkrijemo še v rubriki Oni o nas: »Pravočasno naj bi jih (plače) prejeli le oficirji JNA. člani specialne brigade Ministrstva za notranje zadeve, cariniki in letalski kontrolorji (Klcine 28340 - 28342 JOVAN PJEVlC PREK HRBTA ARMADE 1988 6 24 KOMUNIST KM sankcioniranju t.i. ugovora vesti in Li. civilnega služenja vojaškega roka (čeprav gre za občudjiv in resen problem, o katerem so pristojni v svojih ozkih 28340 • 28346 JOVAN PJEVlC PREK HRBTA ARMADE 1988 6 24 KOMUNIST KM sankcioniranju Li. ugovora vesti in Li. civilnega služenja vojaškega roka (čeprav gre za občutljiv in resen problem, o katerem so pristojni v svojih ozkih krogih razpravljali dosti prej, kakor je bila ta pobuda dana v javnost, vendar se jim, kot kaže, ni zdelo potrebno, da bi o zadevi obvestili javnost), nadalje na vprašanje o izvozu orožja in naši vojaški industriji, zdaj pa tudi v zvezi s trojico priprtih in na vprašanje o 28705 - 28709 MILAN MUDRINIC GA NI 1988 2 27 DELO PS Bil sem in še vedno sem delček naše armade. Zdaj sem upokojen in gledam rane, ki so mi jih zadali volkovi. Poln sem žolča in jeze do tistih, ki nas opravljajo in imenujejo fašiste. Povedal sem, kaj mislim o vas, volkovi. 28707 - 28713 MILAN MUDRINIC GA NI 1988 2 27 DELO PS upokojen in gledam rane, ki so mi jih zadali volkovi. Poln sem žolča in jeze do tistih, ki nas opravljajo in imenujejo fašiste. Povedal sem, kaj mislim o vas. volkovi. Pred desetimi dnevi sem bil pri sinu. ki služi vojaški rok. Lepo je bik) videli mlade vojake, kako korakajo z močnim in ostrim korakom. Srce mi je močneje bilo, rad bi se jim 28707 - 28713 MILAN MUDRINIC GA NI 1988 2 27 DELO PS upokojen in gledam rane, ki so mi ih zadali volkovi. Poln sem žolča in jeze do tistih, ki nas opravljajo in imenujejo fašiste. Povedal sem, kaj mislim o vas. volkovi. Pred desetimi dnevi sem bil pri sinu, ki služi vojaški rok. Lepo je bik) videu mlade vojake, kako korakajo z močnim in ostrim korakom. Srce mi je močneje bilo, rad bi se jim 28851 - 28857 SLAVKO SORSAK NAPROSEN ZA PREMISLE NI DATUMA TV-15 KM številke Mladine imajo po 5 ali več člankov na to temo. Precej člankov o JLA lahko najdemo v Novi reviji ŠL 57 ter it 67 in 68. Ce napravimo najbolj grobo razdelitev teh člankov, potem bi v prvo lahko šteli članke, ki ponujajo drugačne rešitve od sedanjih... trdeč, da je dogmatska, okupacijska, fašistoidna. konservativna, proruska itd. 28851 - 28857 SLAVKO SORSAK NAPROSEN ZA PREMISLE NI DATUMA TV-15 KM številke Mladine imajo po 5 ali več člankov na lo temo. Precej člankov o JLA lahko najdemo v Novi reviji št. 57 ter ŠL 67 in 68. Ce napravimo najbolj grobo razdelitev teh člankov, potem bi v prvo lahko šteli članke, ki ponujajo drugačne rešitve od sedanjih... trdeč, da je 235 dogmatska, okupacijska, fašistoidna. konservativna, proruska itd. 28855 - 28860 SLAVKO SORSAK NAPROSEN ZA PREMISLE NT DATUMA TV-15 KM ...trdeč, daje dogmatska, okupacijska, fašistoidna. konservativna, proruska itd. Vse to pisanje ni take narave, da bi JLA bila zaradi njega ogrožena. Vendar je res, da tako pisanje grobo žali pripadnike JLA 28855 - 28860 SLAVKO SORSAK NAPROSEN ZA PREMISLE NI DATUMA TV-15 KM ...trdeč, da je dogmatska, okupacijska, fašistoidna, konservativna, proruska itd. Vse to pisanje ni take narave, da bi JLA bila zaradi njega ogrožena. Vendar je res, da tako pisanje grobo Zali pripadnike JLA 28855 - 28861 SLAVKO SORSAK NAPROSEN ZA PREMISLE NI DATUMA TV-15 KM ...trdeč, da je dogmatska, okupacijska, fašistoidna, konservativna, proruska itd. Vse to pisanje ni lake narave, da bi JLA bila zaradi njega ogrožena. Vendar je res, da tako pisanje grobo žali pripadnike JLA in ne samo njih, da tako pisanje vnaša nemir med starešine in posredno 28955 - 28959 JASA ZLOBEC SPOMIN NA VČERAJ 1988 3 11 MLADINA KM Predsedstvo SFRJ tudi čisto naravnost govori o metodah specialne vojne. V vojaški in predvojaški terminologiji specialna vojna pomeni delovanje sovražnih režimov in tujih agentur v mirnem času. Tako nekako, da me ne bo kdo lovil za besedo. To pa spet pomeni, da so naši domači kritiki JLA čisto 28955 - 28959 JASA ZLOBEC SPOMIN NA VČERAJ 1988 3 11 MLADINA KM tudi čisto naravnost govori o metodah specialne vojne. V vojaški in predvojaški terminologiji specialna vojna pomeni delovanje sovražnih režimov in tujih agentur v mirnem času. Tako nekako, da me ne bo kdo lovil za besedo. To pa spet pomeni, da so naši domači kritiki JLA čisto 28957 - 28960 JASA ZLOBEC SPOMIN NA VČERAJ 1988 3 11 MLADINA KM predvojaški terminologiji specialna vojna pomeni delovanje sovražnih režimov in tujih agentur v mimem času. Tako nekako, da me ne bo kdo lovil za besedo. To pa spet pomeni, da so naši domači kritiki JLA čisto konkretno plačani agenti tujih obveščevalnih služb (ali morda celo 28958 - 28961 JASA ZLOBEC SPOMIN NA VČERAJ 1988 3 11 MLADINA KM režimov in tujih agentur v mimem času. Tako nekako, da me ne bo kdo lovil za besedo. To pa spet pomeni, da so naši domači kritiki JLA čisto konkretno plačani agenti tujih obveščevalnih služb (ali morda celo sovražne emigracije). Ce je to res, bi se morali že zdavnaj znajti na 28959 - 28965 JASA ZLOBEC SPOMIN NA VČERAJ 1988 3 11 MLADINA KM lovil za besedo. To pa spet pomeni, da so naši domači kritiki JLA čisto konkretno plačani agenti tujih obveščevalnih služb (ali morda celo sovražne emigracije). Ce je to res, bi se morali že zdavnaj znajti na sodišču. Ce pa ni res, je skrajno neodgovorno (in celo kaznivo) uporabljati tako težke kvalifikacije. Prav neverjetno je, kako do skrajnosti občutljiva jc JLA - in očitno tudi najvišji poveljniški organ oboroženih sil. se pravi predsedstvo SFRJ - do vsakega nekoliko 29000 29005 JASA ZLOBEC SPOMIN NA VČERAJ 1988 3 11 MLADINA KM smo soočeni z dejstvom, da je kritika kateregakoli segmenta JLA hkrati že napad na tako rekoč vse v tej državi. Se zlasti so zanimivi očitki o spodkopavanju mednarodnega ugleda in položaja Jugoslavije. Kdorkoli prebira tuje časopisje, in to tisto nevtralno, ki nam ni ne naklonjeno ne nenaklonjeno, bo lahko hitro ugotovil, kateri dogodki in 236 29065 - 29070 jasa ZLOBEC SPOMIN NA VČERAJ 198« 3 11 MLADINA KM JLA uporabljajo le srbohrvaščino«, medtem ko jihje bik» nasprotnega mnenja le 30%. Ce se ob tem spomnimo, kako so najvišji predstavniki JLA alergični le na vprašanje o poveljujočem jeziku v armadi... Gremo naprej. Na vprašanje, ali je treba posameznikom zaradi njihovega prepričanja omogočiti civilno služenje vojaškega roka, je 46,9% anketiranih odgovorilo pritrdilno in le 36,6% odklonilno. Je torej 29066 - 29070 JASA ZLOBEC SPOMIN NA VČERAJ 1988 3 11 MLADINA KM mnenja le 30%. Ce se ob tem spomnimo, kako so najvišji predstavniki JLA alergični le na vprašanje o poveljujočem jeziku v armadi... Gremo naprej. Na vprašanje, ali je treba posameznikom zaradi njihovega prepričanja omogočiti civilno služenje vojaškega roka, je 46,9% anketiranih odgovorilo pritrdilno in le 36,6% odklonilno. Je torej 29068 - 29070 JASA ZLOBEC SPOMIN NA VČERAJ 1988 3 11 MLADINA KM naprej. Na vprašanje, ali je treba posameznikom zaradi njihovega prepričanja omogočiti civilno služenje vojaškega roka, je 46,9% anketiranih odgovorilo pritrdilno in le 36,6% odklonilno. Je torej 29305 - 29307 NI PODPISA LAŽNE POSTAVKE 1988 3 24 TELEKS KM ga razglašali za sovražnika ljudstva in kapitalizma, ker se recimo zavzema za civilno služenje vojaškega roka ali ugovarja zunanji politiki svoje države. Nisem še zasledil primera, da bi francoski predsednik 29305 - 29310 NI PODPISA LAŽNE POSTAVKE 1988 3 24 TELEKS KM ga razglašali za sovražnika ljudstva in kapitalizma, ker se recimo zavzema za civilno služenje vojaškega roka ali ugovarja zunanji politiki svoje države. Nisem še zasledil primera, da bi francoski predsednik ali švedski kralj naročil državnemu tožilcu, naj začne sodni pregon kakšnega državljana, ker je javno »napadel armado« ali »žalil obrambnega ministra«. Tudi še nisem zasledil, da bi - kot se dogaja 237