Letnik X* MT Posamezna številka stane 20 v. "Ml 35. številka. Maribor, dne 3. maja 1918. naročnina listu: — €«k> leto leta . trt leta ÄKsefino. K 12 — . 6— , 3— „ 1-20 Iftm&J AvstriS«:—- Qik> leto . . „ 15 — PiraasswMMe itwllk® — S« «Inarfgv. - % Imserali ali oznanile se računajo po 18 od 6 redne petitvrste: SÉ večkratnih oznanilih vfiHS •-- popust —e „Straža" izhaja v p©»» deljek in petek popoMaSt Rokopisi se ne vrataf» *"*■"'*••" «ant,or « Naoihrisen političen lisi za slovensko ljudstvo. S5SswM»gk« «>5e». ». T«S«iO« it. M3. S5SKE2SS Z uredništvom se more gov vsak dan od 11.—12. ure dopot^g Sedemstoletniea Rudolfa Habsburškega. V sredo smo obhajali veiepomenljivo seaemst > ictnico. Dne 1. maja 1918 je poteklo 700 let, idkar se 1© (1 maja 1218) porodil na gradu 1 i nbicMstrarg ob reKi Aar v Svici groi Rudolf Habsburški, najstarej-ši sin grofa Albrehta Habsburškega. Zgoaovma grofov Habsburških sega nazaj v 11. stoj et j e, kajti že 1. 1028 se imenuje grof Ré deboto Habsburški. Grofi Habsburški niso imeli nobenih posebno razsežnih posestev ne v Svici in tudi ne v sosedni Nemčiji v G. iu Sp. Alzaciji. Toda ta neznatna plemenitaška rodovina je že od početka slovela kot p rožnega in plemenitega srca. Po smrti najznamenitejšega nemškega cesarja v srednjem veku Friderika II. Rudečebradca, ki je bil trstni boter našemu slavnemu Habsburžanu Rudolfu. na* noti graščini v južni Ital p leta 1250, r.< bilo v Nemčiji nobenega pravega reda. Zmede in prepiri sc* bili vedno večji do leta 1256 r> so si nemški knezi izvolili kar dva cesarja in sicer Riharda Korn-velskega in kastilskega kralja Alfonza Prvi se je le malo brigal za Nemčijo, drugi pa s, :oh nikdar ni prišel v Nemčijo in Nemčija je bila, čeprav je imela kar dva cesarja, pravzaprav brez dudarja, bila je za Nemčijo doba. medvladja ali taho/jani „interregnum.“ Nemški knezi so sicer uvideli, ca ta doba ne more trajati še dalje in so se dogoviTi, da si izvolilo cesarja, ki bi bil vsaj po imeni: i emški cesar, a preveč mogočen bi pa tudi ne smel, biti, sicer bi bil mnogim premogočnim nemškim knezom nevaren. Za nemško krono se je najbolj pogan,ai Ojtokar, «.ralj češki in moravski, ki je bil zajeno še tudi vladar Nižje*-Avstrijske, Štajerske, Koroške in Kranjske. Ä nemški knezi niso marali za mogočnega Otokarja in so si dne 1. oktobra 1273 na predlo/ mogunskega nadškofa izvolili ne preveč mogočnega, skromnega , pravičnega in pobožnega grofa Rudrlfa Habsburškega. Novoizvoljeni nemški cesar sl je v prvi vrsti prizadeval, da napravi v notranjosti orzavo mir in red. kar se mu je .vsled njegove dalekovidnosti m pravičnosti tudi kmalu posrečilo. Nadalje je zahteval, da a oralo vsi tisti knezi, kateri so si na nepostavni način pridobili ozemlja, vrniti Nemčiji nazaj. Tako je zahteval od Otokarja, da mu vrne Nižje-AvstrijskO:, Štajersko, Kranjsko in Koroško, kar pa Otokar ni maral zlepa storiti, vsled česar je' prišlo do odločilne bitke pri Diirnkrutu na Moravskem. Otokar je izgubil bitko in življenje leta. 1278. Po (Mokarjevi .smrti je moral njegov sin Vaclav prepustiti Rudolfu Habsburškemu vse dežele razen Češke ui Moravske in ta-«o je tudi omenjenega leta prišla Štajerska pod žezlo Habsburžanov. Moč Habsburžanov se je po tej bitni raztezala čez vse alpske dežele, katerim so se v poznejši dobi še tudi pridružile ostale avstrijske dežele. Dne 15. julija 1291 je zatisnil ustanovitelj avstrijske dinastije svoje trudapolne oči in leži pokopan v stolnici v mestu Speyer na Nemškem. Jugoslovani se ob sedemstoletnioi ustanovitelja n»ci6 vladarske hiše zavedamo, da smo od nekdaj in vselej bili vdani tej naj starejši in najslavnejši vladarski hiši v Evropi. Z njo smo debli svojo usodo, z njo in za njo smo trpeli ter se vojskovali, kakor naši pradedi, tako tudi naši sodobniki. Za Habsburžane in v obrambo njihovih dežel je jugoslovanska kri tekla v potokih kakor nekdaj tako sedaj. Z našo slavno vladarsko hišo nas je družilo in nas druži večstoletno trpljenje. In kakor smo trpeli za-Habsburžane, tako tudi upamo, da bomo z njuni zmagali in se radovali svoje narodne osvoboditve m svoje lepe in tako težko in iskreno zaželjene bodočnosti. Naša vladarska hiša, ima veliko nasprotnikov. Pa tudi listi budje, ki se kaj radi imenujejo edino dr žavooh rani lijoči element in najtršo podlago naše države, ji delajo težave, ker njih srce hrepeni in teži izven črno-žoltih mej. Jugoslovanska zvestoba ni taka. S Habsburžani smo trpeli in trpimo, z njimi se vojskujemo, z njimi bomo zmagali. .Jugoslovanska zmaga = habsburška zmaga. Politika Je&e Im osvete, ■ $ Tako Nemci sami označujejo svojo sedanjo po- | bilko v Avstriji. Jeze je prekipeval in na osveto 'e ■ klical graški nemški Volkstag preteklo nedeljo. Zakaj in na koga so Nemci jezni? Jezijo se, da se ni uveljavil nemški velikonočni program, ki vsebuje natančen načrt za ponemčevanje Slovanov v Avstriji. Nemška Avstrija: to je nemški velikonočni oro-gram. Jezijo se na tiste, ki niso potom oktroajev upe-Ijali nemškega državnega jezika, odcepili Galicijo io morda tudi Dalmacijo od ostabli avstrijskih pokrajin ter zakonito zavarovali nemško pot do Adrije. Jezijo se na krono, kateri predbacivajo. da je dosedaj zamudila vse ugodne trenutke za izpolnitev nemških želja in ppnemeevaJnih nalkan, pač pa je pomilostila politične zločince, ki jih Nemci imenujejo veleizdajnike. Svoje jeze Nemci kar nič ne zadržujejo. Na graškem shodu so razni govorniki kar sikali in pihali jeze. Gor do stopnic prestola so nemški nacionalni in radikalci pihali svojo razpaljeno in razljuče-iio sapo. Kot zvesti učenci Bismarckovi so slovesno proklamirali to-le načelo: Ce pride zveistoba do kratki v navskrižje z ljubeznijo do nemškega naroda, se postavim na stran svojega naroda. To načelo je Bismarck namenil ne za Prusko, marveč za druge kraje, kjer med njegovimi učenci cvete pogojna zvestoba. Nemci javno iznovedajo, da jim je za Avstrijo le toliko, v kolikor je Avstrija nemška, Ali nemška Avstrija ali pa nobena Avstrija: tp je vodilno načelo nemške politike, ki jo delajo Volksrati. razširjaio med ljudstvo Volkstagi. Ce pa Avstrija ne bo samo nemška, kaj potem 3 Potem naj postane zvezna država Nemčije. Tako iz javljajo nemškonacionalni in nemškoradikalni kolovo-vodje brez strahu in sramu. Ce bi bil keda.j kak avstrijski slovanski politik zahteval nekaj, kar bi samo od daleč bilo podobno tej nemški zahtevi, če hi bil deloval za načelo, da se naj kakšna avstrijska provinca odtrga od Avstrije in priklopi tuji državi, bi ga bili takoj zgrabili in kot veleizdajnika povišali v višave vislic, ki so jih imeli pripravljene na stot'ne in stotine. Sedaj pa* nemškonacionalni kolovodje zahtevajo, naj bi kar vsa Avstrija postala zvezni -tel Nemčije ter bi naj izginila pod široko prusko pikei-havbo. Navdušeno vzklikov arij e : Heil Hohetnzollern, lei je bučno donelo po graškem nemškem Volkstagu, LISTEK, Jugoslavija Jugoslovanom. K Slovenc*« Hrvati in Srbi /mo en narod! Slovenci, Hrvati in Srbi srno bili enkrat en sam nax-od. Toda nesrečne zgodovinske prilike.in nerazumevanje pomena narodnega edinstva nas je spravilo pod gospodstvo Nemcev, Madžarov, Turkov, in deloma Italijanov. Vsi ti naši tlačitelji so prav dobro poznali rimski rek: Divide et impera — razdvojil j in vladaj, pa so zato poskusili na vse mogoče načine , da bi nas še bolj razdvojili in razcepili. Tako so postali iz prvotno enotnega naroda trije glavni narodi: Hrvati, Slovenci in Srbi, ki so se pa zopet pogosto-ma delili med seboj ter se imenovali po deželah, v katerih so prebivali:l Bosanci, Dalmatinci, Istrani, Kranjci, Štajerci itd. Hrvatov v Bački še danes ne imenujejo z njihovim pravim Imenom, temveč so znašli za nje ime: Bunjevci. Ta je igra, ki se ponavlja že več kot eno tisočletje in nadaljuje še danes. In vendar eno tisočletje sovražnega prizadevanja in lastne zaslepljenosti ni moglo v nas izbrisati vseh sledi enotnosti. Med ljudstvom je vedno živela, več ali manj jasna zavest, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod, da govorimo isti jezik, četudi z malimi razlikami. Saj pravi naš pregovor: Vsaka vas svoj glas. Zato tudi opažamo, da je že v govorici dveh sosednih vasi več ; ali manj razlike. Tembolj umevno je, da bo razlika v govorici naroda, ki prebiva na tako obširnem ozemlju, kakor mi'Jugoslovani. Naravno je, da bo govorica našega naroda ob-Vardarju in Drini nekoliko drugačna, nego govorica ob Savi, Žili in Muri. Toda na enotnosti jezika to nič ne spremeni. Saj to ni le pri nas Jugoslovanih, temveč v isti in še večji meri pri Nemcih in Italijanih. Med narečjem, ki ga govore Prusi in onim, ki ga govore koroški ali štajerski Nemci, je tako velika razlika, da se pruski in štajerski, oziroma koroški kmet sploh ne moreta medsebojno razumeti, ako ne razumeta književnega jezika. Nič boljše ni v tem oziru pri Italijanih. Severni in južni Italijajn, se sploh ne- moreta sporazumeti, ako ne poznata književne italijanščine. A tudi v Južni Italiji sami je med posameznimi narečji toliko razlike, da se morajo tam doli še danes vršiti porotne razprave s pomočjo tolmača, ker ne razumejo sodniki in porotniki narečja obtožencev in prič. Vse te stvari je potrebno, da smo omenili, ker je eno najbolj priljubljenih agitačnih sredstev proti nam trditev, da Jugoslovani nismo enoten narod , icer govorimo povsod drugače. Toda naši narodni nasprotniki se ne poslužujejo tega izjgovora, le, da hi dokazali našemu ljudstvu, kako različna je slovenska. govorica od hrvatske in srbske, temveč oni so si že od nekdaj prizadevali, da bi tudi Slovencem samim v posameznih deželah dokazali, kako oni .niso isti narod in ne govore istega jezika. Koroški Nemci bi bili hoteli ustvariti iz koroških Slovencev poseben narod in podobnih sredstev so se posluževali svoj čas tudi Italijani’ proti tržaškim in istrskim Slovencem. . Toda vse te nakane so se razbile ob zdrar vem razumu našega, ljudstva, a razbile se bodo tudi nakane, ki naj bi zopet razdvojile narod Slovencev, Hrvatov in 'Srbov, ki se je začel zbirati pod zastavo jugoslovanstva. Kdor potuje iz Štajerske ali Kranjske preko Zidanega Mostu proti Zagrebu, opaža ža hitro od Zidanega mosta dalje, da se jezik, ld ga govori^ ljudstvo, približuje vedno bolj hrvaščini; isto opaža tudi oni, ki potuje preko 'Sv. Petra proti Reib ; takoj od Sv. Petra dalje se začne jezik približevati hrvaščini. Kdor pa. potuje iz Bosne pii Slavonije gori, opazi hitro od Zagreba dalje, ‘da se jezik približuje slovenščini. Med Zagrebom in 'Sv. Petrom na eni ter Zagrebom in Zidanim mostom na drugi strani je oni prehodni pas, kjer se slovenščina staplja v hrvaščino in hrvaščina v slovenščino, ni pa mogoče določiti meje, kjer bi se moglo reči: tu neha slovenščina in se začenja hrvaščina, ali: tu neha hrvaščina in se začenja slovenščina. Slovenščina prehaja torej v hrvaščino in hrvaščina v, slovenščino povsem neopaženo in neopaženo se staplja eno narečje v drugo. To pa je uajlepši dokaz, dasta slovenščina in hrvaščina isti jezik. O hrvaščini in srbščini pa tega niti ni treba še posebej dokazovati.-! DoČim pišemo Slovenci vendar nekoliko drugače nego Hrvati, pišejo Hrvati in Srbi popolnoma enako,, samo da se Hrvatje poslužujejo latinice, Srbi pa cirilice. Iz vsega gori navedenega, sledi torej neizpodbitno, da smo Slovenci, Hpvati iu Srbi en narod, da govorimo isti jezik, le z različnimi narečji. Kot skupni narod pa se imenujemo Slovenci, Hrvati in SrM — Jugoslovani. Govorili smo dosedaj samo o Slovencih, Hrva- jasno izpričuje, kako si Nemci in nemški nacionalni m:slik osveto nad Avstrijo. Rajni cesar Franc Jožef je bil velik nasprotnik Bismarckovega češčenja ter se je, kolikor je bilo v njegovih močeh, ustavljal njegovemu razširjanju. A bil je tudi protivnik franklurlarskih vsenemških zastav. Dobro je čutil, da vsenemška ideja zanika Avstrijo ter jo hoče degradirati za vzhodno, obmejno marko Nemčije. Žalibog se je Bismarckov kult in o-boževanje Hohenzollerncev močno razširilo med avstrijskimi nemškimi nacionalei. Ti ljudje se najrajš: s; rehajajo ne po Franc Jožefovih ulicah in Karlovi p trgih, marveč po Bismarckovi ulici in po Viljemovem trgu. Gorijo pa, kakor je razvidno iz nemške prisege v Gradcu, ne za Avstrijo, marveč za vzhodno nemško marko (Ostmark). Takšna je politika jeze in osvete, ki zdaj prevladuje v nemškonacionalnem taboru. Kako se od nje razlikuje in odlikuje jugoslovanska politika, ki stremi za zedinjenjem Jugoslovahov v okviru samostojne, neodvisne in močne Avstrije pod svobodnim žev-lorn Habsburžanov! To je v resnici državoohranjujo ču in Avstrijo utrjujoča in ojačujoča politika. Bistvo jugoslovanskega gibanja. Nedavno temu je neki Nemec vprašal svojega prijatelja Hrvata, ki je vsled svoje službe nastanjen v Mariboru: — Povej mi, kaj za pravo hočete vi Jugoslovani .. .? Hrvat: je odgovoril: — Ne zanimam se za politiko, a je tudi ne razumem. Toda navesti ti hočem samo eno primero. Slovenci imajo v Mariboru svoj Narodni dom, v katerem se shajajo, prirejajo svoje zabave itd. Nemci i-raajo svoj Kasino, ki služi v enake namene. Narodni dom je že od začetka vojne okupiraln od vojaštva in Slovenci danes nimajo projstora, kjer M mogli prirediti kako zabavo. Vzeli so jim čitalnjiške prostore, vzeli gledaJiškJo. dvorano in jim s tem onemogočili vsako družabno življenje. Nasprotno so ostali prostori nemške kazine nedotaknjeni. — To so malenkosti. — Ne, prijatelj, to niso malenkosti. Ko bi bita primera Narodni dom — Kasino osamljena, bi to res kila malenkost. Toda takih primer je na tisoče. Bovle,j k nam na Hrvatsko. V Hrvatski niso Madžari dej er kompaktno nastanjeni, ne tvorijo nika.kega avtohtonega prebivalstva. V kolikor imamo na Hrvats-i.em Madžare, so to povečini železniški uradniki, nastanjeni v deželi — proti duhu in črki med Hrvatsko bi Ogrsko veljavne nagodbe. Vzlic temu smejo Madžari neovirano snovati madžarske šole na ozemlju kraljevine Hrvatske in Slavonije, dočim Hrvatje, ki žive na ,jugozapadnom Ogrskem kot avtohtono prebivalstvo in v kompaktnih masah, ne smejo niti misliti na hrvatske šole. Madžarska vlada tu ne priznava niti hrvatskega imena in ne dovoljuje niti hrvatskih časopisov. Nemec očividno ni vedel, kaj bi ugovarjal, Zeto je molčal. Hrvat je pa nadaljeval: —■ V Mariboru sta moško in žensko učiteljišče. Oba ta zavoda sta namenjena, da vzgajata učiteljski naraščaj za slovenske šole Spodnje-Stajerske. Cio vok bi mislil, da sta to slovenska zavoda. Toda kaj še! ! Ves pouk v teh zavodih je nemški. Vprašam pa te: Kako naj nemški zavod vzgojujo učiteljstvo za slovenske šole? Kaj bi porekli vi Nemci v enakem položaju ? - Saj Slovenci nimajo potrebnih knjig za tak zavod. —- To nikakor ni res. Nasprotno so imeli v Goric'V vojno popolnoma slovensko učiteljišče, kije prav'1 uspevalo. Toda to Še ni vse. V ten šolah se naš Čiteljski naraščaj raznaroduje in vpliva v tem hi . tudi na svoje poznejše gojence. Saj je Slovencem le v korist, ako se nauče nemškega jezika, — Temu nihče ne oporeka. Toda tu gre za duha, In duh, v katerem se naša mladina vzgaja po velikem delu je tak, da se ta mladina odteguje lastnemu narodu in vzgojuje naravnost v sovraštvo do njega. Tega pa noben narod ne more molče prenašati. Nemec je zazdehel, Stvar mu je očividno začela postajati dolgočasna. Hrvat je nadaljeval: — Cul sem marsikaj tudi o položaju Slovencev na Koroškem. Tamošnje razmere so menda precej podobne onim v jugozapadni Ogrski. Toda o tem nočem govoriti, ker ne poznam razmer osebno: Omeniti pa hočem samo še en slučaj: Kdor odda na glavni pošti v Mariboru pošiljate v ali priporočeno pismo z nemškim naslovom, dobi samonemško potrdilo; kdor odda pošiljatev s slovenskim naslovom, dobi nemšiko-slovensko potrdilo. Toda to samo na glavni pošti, ne pa na i oštnih uradili pri Sv. Magdaleni in onem na glavnem kolodvoru, Ako bi dali Nemcu dvojezično potrdilo z nemščino na prvem mestu, bi se čutil silno užaljenega v svojem narodnem ponosu, za nas Slovence pa je potrdilo _ s slovenščino na drugem mestu — enakopravnost. Že vem, kaj porečeš zopet: To je malenkost. Toda takih malenkosti je na tisoče, ki delujejo kakor zbodljaji z iglo in ki bi bili končno morali tudi brez dogodkov, ki jih je rodila sedanja vojna, privesti do jugoslo vanske deklaracije. venskega, povedati o vplivih jugoslovanske države T, h jo našem cesarju, in cesarici. Jako se n. pr. po MaNboru širi po vsenemcih vest, da So Cesarico Žito Odpeljali v Berolin, kjer jo imajo zaprto, da je cesar morM pred razburjenimi Dunajčani zbežati v Budimpešto itd. Se bolj 'delikatne reči pa je pripovedovala v svoji sveti gorečnbšti sorodnica tovarniškega ravnatelja Adama Winkler v Ceršaku ob Muri. Prišla je kmalu po Czerninovem padcu iz Dunaja k Winklerjü in je pravila, da je nemJtei cesar Viljem dal našemu cesarju zaušnico, minister *-menda Czernin pa je cesarja Karla z revolverjem obstrelil v roko, cesar in cesaričui nista na Dunaju več varna življenja in sta baje morala zbežati, nekam na Ogrsko. Te basni je Winkler pripovedoval naprej svojim uslužbencem, priča zato brodar Surfer Janez in drugi. Menda je o tem poučeno tudi c. *j*. orožni-štvo. — Radovedni smo, kaj bo reklo k Širjenju takih čenčarij^ c. pruvdništvo. ' reichn se je zdelo umestno slovenski narod v njegovem zadnjem Stadiju boja za samostojnost izzvati s tem, da je na tisoče krivic na justičnem polju nsgromadii novo smešenje narodne enakopravnosti; V slovensko prestolico, belo Ljubljano je imenoval nemškega sodnika dr. Fohna, ki ne zna niti enega stavka pravilno slovenski izgovoriti. Dr. Fohn je sicer sin slovenskega očeta, vendar mora s slovenskimi strankami razpravljati s slovarjem v roki. Vemo tudi, da mariborski senat tudi dr. Fohnovih juri dičnih zmožnosti ne ceni prav visoko, ampak ravno nasprotno. Dr. Fohn si je tudi svest svojih duševnih in jezikovnih zmožnosti, dobro ve, da v Ljubljano ne spada, zato je še pred kratkim prosil, da bi ga premestili v Ljubno na Gornjem Štajerskem, ker mu je delalo občevanje s sloven skimi strankami v Slov. Bistrici prevelike težkoče. Zato nam je sedaj njegova premestitev v Ljubljano naravnost neumljiva Prepričani pa smo, da bodo Ljubljančani, posebno pa ljubljanski slovenski odvetniki, ki bi s narodno doslednostjo itak lahko onemogočili vsakega nemškega sodnika na slovenskih tleh. storili svojo narodno dolžnost. Jugoslovanska socialna demokracija za Jugoslavijo. Na ljubljanskem slavju 1. maja je sodrug Ko- pač izjavil, da je »za socialne demokrate zahteva po združitvi Slovencev, Hrvatov in Sr do v v skup n > in samostojni državi nekaj docela p® sebi umij! vega in naravnega. V tem oziru se stremljenja stranke krije z onim jugoslovanskih strank. Jugoslovanski socialni demokratje nočejo biti izdaji' * svojega naroda. Če bo treba kdaj stopiti za jugo slovansko državo na cesto, bo jugoslovansko d vil poslanec Hoffmann, da bi moral za slučaj, če bi : borni ca sprejela ta predlog, poz. vili vojake na fronti, da naj takoj ustavijo boj in odlož,jo orožje, kar je vzbudilo na. desnici pravcati vihar ogorčenja. Predlog grofa Spee-a je zbornica odklonila s 333 glasovi, proti, 60 glasom, nakar se je pričela podrobna raz- , prava. Za volilno preosnovo je vlada, svobodomisle- j ep večji del centra, socialdemokrati in Poljaki, proti j pa so konservativci, velika večina svobodnih konser- j vativcev in manjši del desnega krila centra. Nas- j protniki volilne reforme se ji zaradi tega tako krce- j vito upirajo, ker bi po novem volilnem redu nastalo ! m okmma drugačno razmerje glasov v zbornici. Narodni liberalec in nasprotnik' nove volilne preosnove poslanec dr. Lohmann je izračunal, da bi po novem volilnem redu pri Slo v prusko zbornico zavsem 132 radikalcev in sicer 112 socialdemokratov, 40 Pol,pikov, 35 naprednjakov, 3 Velfi in 2 Danca. Večina bi pa znašala 2128 glasov, kajti pruska zbornica bi po novem volilnem redu Štela 420 poslancev. Borba za novo volilno preosnovo se nadaljuje. Volitev aovega predsednika na Portugalskem Po odstopa prejšnjega predsednika portugalske ljir dovlade je bil dne 29. aprila na podlagi splošD > enake in neposredne voiilne pravice izvoljen Si donio Paes za novega predsednika portugalska ljudovlade. Novi predsednik je baje katoliški cerkvi zelo naklonjen. vič, kaplan pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Novi tajni svetniki. Naš cesa’ je podelil sl nedeljo popoldne ob 2. v Trbovljal* r prostorih Martina Pust (pii Špancu). Govorili bodo: Dr. Ben kovió, dr. Ravnihar, dr. Korošec, dr. Kramer. T& jugoslovansko idejo vsi na shod! Zopet poboj pri rekviziciji. Minuli teden je poslalo mariborsko okrajno glavarstvo vojake s krom-pirskim nadzornikom Kaierjem v občine župnije Sv. Martin na Pohorje rekvirirat krompir. V teh pohorskih občinah obrodi samo krompir in oves, lansko leto pa ie suša oves ves uničila, tudi krompirja ni bilo mu, 100 K; Henr. Škorc, kaplan v Ribnici. 10 K. Zadnji izkaz 3966.20 K, sedaj 754 K, skupaj 4720.20 K. — Zgodovinsko društvo v Maribora. Ljudska knjižnica v Maribora (Narodni dom) se je zopet uredila. Knjige se-izposojajo ob četrtkih on G. do 7. ure zvečer. Zveza jugoslovanskih železničarjev naznanja: Ker je potrebni papir za list. žalibože prepozno dospel v Trst, prva številka ne bo mogla iziti dne 1. majnika t. 1. ; izide pa takoj po izrednem občnem z-boru ter prinese tudi poročilo občnega zbora. Posamezne podružnice (rosimo, da nemudoma pošljejo u-redništvu v Trstu, ulica Boccaeio štev. 7-1 V, kratko poročilo o svojem dosedanjem delovanju. Odbor. — Izreden občen zbor Zveze jugoslovanskih železničarjev podružnica Ljubljana se vrši v nedeljo, dne o. majnika, ob 5. uri popoldne, v Ljubljani' v Narodnem domu. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo pregledovalcev računov. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Odbor. Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje da- dosti. Ni čuda, da Pohorci niso mogli dati strogi ko- j rovali : Ivan Guček pri Sv. Rupertu 20 K ; upravni misiji zadnji grižljaj iz hiše. Ker pa je komisija na-| šfvo „Slov, Naroda“ 54.05 K; Peter Paulič, kaplan v stopala baje skrajno strogo, — ljudje pripovedujejo j Hočah, 46.07 K; Franc Polak, kaplan v Hočah. K celo, da so jim jemali krompir z voza na njivi, ko j 84.89; učitelj Doberšek 2 K; Amalija Kraut 5 K; J. sr» or», hoteli ravno anriiti — ie nrivrp.l», lmdska, ne- * Stanerei A K- Mariin Andemwilrt A v - «rl» T«wil so ga hoteli ravno saditi — je privrela ljudska ne volja do vrhunca in dne 26. aprila t. L je v občini Osel par mož, na Čelu z županom AČbotom s krevelj-ni napadlo komisijo ponoči in jo tako preteplo, da nosi nadzornik Kaler roko na traku in je tudi drugače močno poškodovan. — „Tagespošta“ z dne 28. Stangel 4 K; Marija Anderwald 4 K; gdča Trezika Kraut 4 K ; J. Vedenik 2 K ; Mimica Pahernik, Vuhred, 20 K; Anton Hren, nadučitelj na Mut;, 5 K; J. Vidmajerjeva 2 K; Minka Pretnar 2 K: P. Viher r Vuzenici 2 K; J. Munih 1 K; Mirko Lešnik 5 K; Jakob Verdnik, Otiški vrh, 10 K; prof. Iva« Mrav- 1 >alf v Mariboru, 10 K; Ivan Perko v Kamnici 10 K; dr. Škapin 1 K; R. Maister 1 K; dr. Ivajn Rudol' j Konjice, 20 K; učitelj M. Veric 50 K; Anton Bir maier 2 K; J. Breskvar 2 K; Marija Dolar, soproga c kr. profesorja v Mariboru, 10 K: brane a'rinič 16 K: L. Per gier 2 K; inženir Mencinger v Mariboru 10 K; Rudolf Ahtik v Mariboru 10 K; Alojzij Malenšek v Mariboru 10 K; gdč. Milka Kormanova v Mariboru 20 K; Franc Premelč 8 K; Fric Perme 10 K; gdč. Lojzika Mlekuš 10 K; Rudolf Osvald, trgovec na Jesenicah, 101 K; Mirko Korenčar 50 ig Franc Majcen, železniški uradnik, 10 K; J. Werl°š 2 K; Franc Vidovič 10 K; gdč. lika Goleč 5 K; R. Viher v Vuzenici 20 K ; Posojilnica v Framu 100 K : Miklavž Rihter v Novištifti 10 K; gdč. Iva Strnišova v Jesenicah 10 K; Josip Kumu 10 K*; Jakob Vrečico v Mariboru 5 K; neimenovan nabral v veseli družbi pri Lloydu v Ljubljani 43 K; iz pušice v Narodnem domu v Mariboru 55.20 K; Anica dr- Robičeva v Lembahu 210 K; Ivan Kreft pri ‘Sv. Juriju 20 K; I. Kelc v Novištifti 5 K; gdč. Ludmila Poljanec v Kar peli 1 K; gdč. Hermina Mahorčič 3 K; gdč. Marica Pušenjak 10 K; Quirin Pertl 1 K; Ivan Mihelič 5 K; Lojza Hleb 2 K; Janko Pahernik, veleposestnik v Vuhredu, 20 K; Franc Žiher, nadučitelj v St. Ju-j riju ob južni žel., nabral na gostiji g. Sireča 36 K; j j. Kopic, nadučitelj v St. Lenartu, 100 K; Anica Sehmidlechner v St. Juriju ob Ščavnici, 5 K; Ivan j Kocmut ori Sv. Lenartu 10.06 K; Maks Cukala pri j Sv. Juriju ob Taboru, 5 K; dr. Tiplič, zdravnik pri j Sv. Lenartu v Slov. gor., 100 K; V. Prorazil, le- j karnar v Konjicah, 10 K; Mara dr. Gorišekova. pri! Sv. Lenartu v Slov. gor. 60 K; Davorin Polič pri Sv. Lenartu 20 K; Josip Druškovič v Slovenjgrad-1 eu 20 K; župnik Miloš Šmid v Solčavi 100 K in 15 j K, katere so darovali Lučani in Solčavani mesto go- i stive lučkega župana; Ivan Sepie v Konjicah 20 K; I Jakob Svikart v Draučah 2 K; Josip Tušak mlajši pri Sv. Antonu 100 K; Ivan Gorišek, župnik v Zg.; Ponikvi, 100 K. Prispevke je pošiljati na naslov: „Moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru, Šolski odsek.“ Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. n.: Matija Peklar, župan, Sv. Jakob v Slov. gor., 20 Iv; Franc Pišek, državni poslanec, Orehova vas, 10 K; M. Štrakl, župnik, Sv. Peter pri Mariboru, dar i uvodom inštalacije g. Bohanca Ivana, 20 K; Josip Zidanšek, ravnatelj dijaškega semenišča, Maribor, 10 K; dr. Josip Somrek, bogoslovni profesor, Maribor, 20 K: dr. Franc Kralje, nadžupnik, Laški trg, 20 K; Sim. Ducman, uradnik kmetijske zadruge, Rače, 20 K; I. PaulŠek, nadučitelj, Rače pri Maribora, 5 K ; dr. Karel Škapin, e. kr. poročnik, Maribor, 1 K ; Anton Peršuh, c. in kr. vojni kurat, vojna pošta št. 586, 20 K: Ferdinand Herzog, posestnik, Ljutomer, 4 K ; Kmetijska zadruga, Rače, 20 K ; Anton Dolar, e. kr. stotnik, vojna pošta št. 650, 20 K; Mart. Medved, župnik, Laporje, 50 K; Pavel Holcman, kaplan, ! Maribor, 16 K; Ivan Vedermi k, kaplan, Vitanje, 10 i K; Josip Mursa, posestnik, Krapje, 10 K; Hnt. Ra-všl, župnik, Cirkovce, 10 K; dr. Jakob Žmavc, c. kr. profesor, Ljubljana, 4 K; dr. Florijan Kukovec, odvetnik, Slov. Bistrica (Pristernik contra Bramec) 20 K: Kaučič Janko, učitelj, Remšnik, nabral v dražbi 20 K; Franc Štuhec, župnik, Sv. Jurij ob Ščavnici, kruh sv. Antona, 100 K; Tiskarna sv. Cirila v Mar riboru, brezplačen tisk zahvalnih dopisnic, 6 K; dr. Pavel Turner, veleposestnik, Krčevine pri Maribora, 23 K: Elizabeta Mravljak, soproga c. kr. profesorja v Mariboru, 10 K; rodoljub od Sv. Ane v Sl. gor., jj nabral pri pogrebu g. Stelze rja, 7 K; Aloizij Jureš, jj veleposestnik. Boreči, 10 K; Alojzija Kupljen, c. kr. ^ poštarica, Mala Nedelja, 10 K: Franc Senčar, trgo- I vec, Mala Nedelja, 10 K: dr. Florijan Kukovec, od- g vetnik, Slov. Bistrica (Vidmar contra Mesarič) 20 K: | Simon Cvalite, šolski ravnatelj, Mala Nedelja, 10 K; I Ferdinand Pšunder, župnik. Sv. Bolfenk, 10 K; A. j Trinkaus, provizor pri Sv. Jerneju nad Muto, 10 K; Ernst Trstenjak, c, kr. profesor. Tnomost. 25 K. - jj Vsem cen fenim. gospodom dajrovalccm č.n a hvala! ! Profesor M. Piro, Maribor. 1 Neokusno se človeku zdi. do naredbe1 i list c. jj ter štajerske namestnije v svoji štev, 13 z dne 27. su- I š©a t, !.. strap 354, priobčuje podeljenje svetinje bi- | všemu kn.šk. profesorju bogoslovja, sedaj dekanu i I žuvniku v enem stavku z nekim nemškim čevljarjem. j kateremu sicer vso zasluženo čast! — Res se zdi to | demokratsko, ko bi dobro ne vedeli, kakih misli do I nas Slovencev, zlasti do duhovnikov, so v Gradcu, j 5 takim demokratiziranjem naj prične svetna, gospo- j da ori sebi: ali bi se kakemu ostarelemu, zaslužne- I mu c. kr. glavarin s takim ravnanjem slavna name- J stniia posebno prikupila? Natečaji za. Krekov spomenik. Na. Pogačarjevem trgu v Ljubljani, bodisi na terasi ali pred teraso, se bo postavil pokojnemu dr. Jan. Ev. Kreku spomenik iz marmorja, obrnjen proti Ljubljanici, s stolno cerkvijo v ozadju. Slov/enteki kiparji se uljudno vabijo, da pošljejo za ta spomenik načrte v merilo 1:10. na katerih na,j se nekoliko tudi očrta ozadie, odboru za Krekov spomenik, v roke g. akad. slikarja Rih. dakoniča v Ljubljani, do konca meseca oktobra 101*8. Načrti naj se pošljejo brez umetnikovega imena,, a z njegovim geslom označenim v zapečatenih ovitkih: ima pa, naj se pridene v posebnem, tudi zapečatenem pismu, na katerem je zap issano geslo. Po pretekn roka bo izbral odbor razsodišče, ki hode presodilo poslane načrte. Umetniku, Čigar načrt bo ■m .sodbi razsodišča najprimernejši, se prisodi nagrada 1000 K in on je zavezan, po svojem načrtu, iz o-zn.ačene tvarine, v označenem obmeru izvrš.ti in costa,viti tekom dveh let po sprejetju načrta spomenik. Skupni stroški za spomenik ne smejo presegati tisoč K. Kiparsko delo naj bo iz belega marmorje ; c podstavku bo odločal kipar. Načrt, ki bo za prvim razsodišču najbolj ugajal, dobi nagrado 500 K. — 'V Ljubljani, dne 20. aprila 1018. — Odbor za Krenov spomenik. Za „Krekov dom“. V Ljubljani se je osnove! odbor, ki namerava zgraditi dom. pod čigar streho se bodo stekale vse niti socialnega dela na Slo venskem; v njem naj se snuje in kuje vsakoršna gmotna in marsina pomoč Slovencu in kolikor mogoče tudi Hrvatu in Srbu. Tu naj bi imeli svoj* prostore: kmetsko in delavsko tajništvo; dobro delßa pisarna in posvetovalnica za invalide, vdov ■■■■• in sirote ter vse mogoöe druge pomoči potrebne; Rafaelova družba za izseljence; posredovalnica za delo in službe; prenočišča in kuhinja za potujoče; brezalkoholna obednica; ljudska knjižnica in čitalnica, narodna zborovalmca. Noč in dan m j v domu valovita življenje in delo, ki ju je pokoj nik tako ljubil; kakor čebelnjak bodi »Krekov dom«, v katerega in iz katerega naj vro naši ljudje kakor pridne čebelice. Lep in prostran bodi ta dom, kakor je lepa in prostrana naša jogo slovanska domovina. Tu bodi vsak naš človek doma. Darove sprejema »Dobrodelna pišema«, i/nbìjana. Alojziš'-**. „Luc“, almanah hrvatsko-slo venskih katoliških dijakov, izide nekako sredi meseca maja, vsekakor pa še pred koncem šolskega leva. V sled štrajka stavcev v zagrebških tiskarnah tiskanje ne gre po redu. kakor bi drugače moralo iti. Opozarjajmo pa že sedaj, da bo almanah bogat in zanimiv, * o vsebini in da se ,je vse storilo, da se zahtevam, kolikor je pač danes • mogoče, popolnoma ugodi. Od Slovencev so v-poslali prispevke: Jože Plot, Bitenc Radoš, lv. Stanonik, Jože Stabej, F. S. Šegula, Narte Velikonja in -drugi. Sprejelo se je le najboljše, za kar nam jamči priznani slovenski urednik. Ker se bo vsled pomanjkanja papirja tiskalo le omejeno število izvodov, svetujemo, da si naroči almanah vsakdo kolikor mogoče hitrb, ker je druga izdaja nemogoča. Cena mu je: za dijake 3 K, za drage 6 K. Naročila naj se pošiljajo na naislov: dr. Stjepan Markulin. odvjetnik. Zagreb, Kurelčeva ulica 3. „Jubiieum velhe doby“ je naslov krasni češki knjigi, v kateri so na kratko opisani oni svetli kne-vi, ko je pred 50 leti polagal naš bratski češki narod temeljni kamen svojemu prosvetnemu kr i ìì . rodnemu Divadlu (gledališče) v Pragi. Dne 16. a4a t. 1. slavi češkoslovaški narod 501etnico tega velikega dogodka na slavnosten način. Opozarjamo na velik kulturen in naroden pomen te redke proslave s prošnjo, da bi si vsak izobražen Slovenec naročil to knjigo. Knjiga se naroča na naslov: Slavnostni vy-bor pro jubiieum Narodniho Divadla, Praga, Betlem-ska ul. 1. Cena 6 K. Dramatično društvo v Mariboru. Na veliko škodo obmejnih Slovencev ima ves ča.s vojne vojaška oblast zasedeno dvorano mariborskega Narodnega doma. Dramatično društvo ni moglo ves ta. čas prirediti nobene predstave in nobenega koncerta. Neposredno pred izbruhom vojne je priredilo na poziv vseh narodnih društev veliko narodno slavnost ter si nabavilo zanjo krasnih narodnih noš, ki so stale tisočake. Ker bi na bilo Dramatično društvo v normalnih razmerah tisto slavnost ponovilo na vseh odrih slovenskega ozemlja, bi bili ti dolgovi kmalu izginili. A je prišlo drugače. Vojaška oblast je zasedla Nar. dom, in v istem trenutku se je prekinilo vzgojevanje ljudstva, Da pa društvo vsled slabega gmotnega stanja ni trpelo, temveč se še celo rešilo vseh svojih dolgov, zato se imamo zahvaliti članom, ki so pri vsem lem vstrajali pri društvu in tistim, ki so zadnje leto v veli jcem Številu nanovo pristopiji ter s tem pokazali razumevanje važnosti Dramatičnega društva. Nobeno drugo društvo ne more gojiti družabnosti v tisti meri, kakor ravno to društvo pri svojih prireditvah. Zdaj, ko pričakujemo s precejšnjo gotovostjo, da vrne oblast dvorano njenemu pravemu namenu, se bliža zopet čas, ko bo skrbelo Dramatično društvo za igre, koncerte itd. Kdo pa je Dramatično društvo? To ni morda dražba akcijonarjev, kakor se snuje sedaj v Ljubljani, temveč Dramatično društvo v Mariboru so vsi Slovenci v Mariboru in v okolici, ki so njegovi člani. Precej jih je že priglasilo svoj pristop, druge pa prosimo tem potom, da pristopijo k društvu do prihodnjega, občnega zbora, ki se vrši v soboto . dne 11. maja. 1918, zvečer ob pol 8. uri v Narodnem domu. Občni zbor bo sklepal o' prireditvah v letošnji sezoni in vsak elan in vsaka članica naj se tega posvetovanja udeleži. Vsakemu Slovencu v Maribora in v okolici mora biti na tem ležeče, da postane Dramatično društvo zopet to, kar je bilo pred vojno, hiša umetnosti in hiša neprisiljene zabave. Da, pa to hvaležno delo lahko vrši,, mora biti vsak posamezni Slovenec član društva, giorn skušati spraviti na občnem zboru delavne ljudi,;v odbor in staviti tam primerne predloge, ne sme pa brezbrižno stati izven društva, in samo kritizirati ter dajati post festum nasvetov. Kdor se sam odteguje temu izključno le kulturnemu delu, ravna smešno, če samo kritizira delo dragih, j Vsakdo ima ne samo pravico, temveč dolžnost, da so- I deluje kot član ali aktivno, ali pa z nasvetom. — Odbor. Poštne pošiljatve vojnim vjetnikom v Italiji. Skupni centralni poizvedovalni urad, za vojne vjetm- I« kg je prejel od italijanskega Rdečega križa brzojavno vest, da prihajajo, kakor naznanjajo vojaški krajevni poveljniki v Italiji, poštne pošiljatve iz monarhije za- vojne vjetnike pokvarjene in razbite m z nerazločnimi naslovi. Les je povečini preslab. Italijanski Rdeči križ priporoča, da-ovtjajo pošiljatelj, zavoje tudi Še v platno. Četudi ne bo mogoče dobiti največ slučajih platna, svetuje poizvedovalni urad za vojne vjetnike nujno, da volijo pošiljatelji solidne o-\oje, močan les, če mogoče vsaj pol palca debel, in da razločno napišejo naslov. Brzojavke v Rusijo zopet dovoljene. Trgovsko ministrstvo razglaša, da. so brzojavke na naše vojne vjetnike, ki se nahajajo v ruskem vjetništvu, zopet dovoljene. Pristojbina znaša za v|sako besedo 1 K. Dovoljeno je tudi, da se sme naprej plačati pristojbina za odgovor na brzojavko. Svarilo! Elektrarna v Fali pri Rušah resno svari, da se naj nihče ne dotakne električne žice, ki je napeljana od elektrarne v Fali do tovarne v Rušah. Naj se tudi nihče ne dotakne električnih žic, ki vise navzdol, kajti v vsakem slučaju bi bila smrt neizogibna. Predvsem naj stariši svarijo svoje otroke, naj ne plezajo po lesenih drogib, da se ne dotaknejo nobene električne žice. ker se v njej nahaja zelo močen električen tok. mio« Trgovina s sadjem in zelenjavo prosta. Predsednik urada za ljudsko prehrano je odredil, da bo do dne 1. avgusta trgovina s sadjem in zelenjavo prosta, to se pravi, da, ne bo treba , več prositi dovoljenja za razpošiljajn j e tega blajga po železntei. Ka? pomaga sedaj to dovoljenje, ko pa ni nikjer več sadja! Preskrba z mlekom. V soboto, dne 4.. maja, ob L uri popoldne, se vrši na. prehranjevalnem uradu mariborskega okrajnega glavarstva (Edmund Schmidova ulica) seja odbora za preskrbo prebivalstva z mlekom. Na dnevnem redu: Zvišanje e,en mleku in rekvizicija molznih krav. Mlekarna v Hočah pri Mariboru ima svoj občni zbor dne 12. majnika ob 2. uri popoldne v gostilni Stanica v Hočah. Prosi se, da se člani tega občnega zbora polnoštevilno udeležijo. Tobak za pipe. Tobačna uprava je naznanila psem tobačnim trafikam, da fini bo odslej naprej oddajala takozvani „vojni tobak“ za. pipe. Ta tobak pač me bo nič drugega nego suho bukovo listje in hmelj starih letnikov, saj je tobačna uprava dosedaj pokupila že 80.000 stotov starega hmelja, katerega bo prodajala kot tobak. Ubogi kadilci! Dopisi* Maribor. Med Nemci je radi prehrane prišlo do precejšnje napetosti. Nemška uradniška stranka o-čita nemški vladajoči stranki razne nepravilnosti glede prehrane. Tako n. pr. očitajo v listu „Untersterri soh e Volkszeiitung“ ravnatelju mestine kltavnice A. Kernu, da je na svojo roko spravil iz Maribora, v Ljubljano 1 vagon prekajenega mesa, ki je bil določen za Maribor. Kern namerava tožiti omenjeni list. Tudi nadučitelju Höltschlu, M vodi pisarno, kjer se delijo mlečne karte, očitajo razne netočnosti, O gostilni Dabringer piše „Arbeiterwille“, da prinašajo gospodje z magistrata tje fino bel\> pecivo, n. pr. ki-felce. žemlje itd. — Tako se tepejo Nemci med seboj. Ali so omenjeni očitki resnični, ne bomo preiskovali. a pozorno bomo, sledili razvoju teh dogodkov. , Maribor. Letni redni občni zbor Slovanske čitalnice v Maribora se vrši v soboto, dne 4. t. m., ob 8. uri zvečer v klubovi sobi v Narodnem domu v M a-ribru z običajnim dnevnim redom. Člani se uljudno vabijo, da, se udeležijo občnega zbora v polnem številu! — Odbor. Maribor. Za junijsko porotno zasedanje mariborskega okrožnega sodišča so bili za porotnike izžrebani sledeči: Iz Maribora: trgovca Martin Gaj- šek in Ivan Andrašič, špediter Alojzij Dolamits h, ključavničar Karel Hitzl, posestnik Frano 'H avli ček, strojevodja Jožef Haupt, ka varn ar 'Otmar Hummel m krznar Maks Granitz: posestnik Pavel Hojnik v G. Bistrini: posestnik Janez Schweiger, Kumen; pose- stnik Pavel Vernik, Spodnje Hoče: posestnik Florjan Leskovar v Spodnji Novivasi: posestnik Janez Hlade na, Jelovcu; poštni nadofieijal Leopold Košenina, Krčevine: posestnik Janez Stanič v Spodnjih Hočah; posestnik Gašpar Gaube, Špičnik; posestnik Marila Korošak, Boreči: trgovec Janez Boldin, Sv. Lovrenc nad Mariborom; trgovec Alojzij Gottlieb, Križevci; posestnik Jožef Herman, Kumen: posestnik J. Stan-deker, Ploderšnica; posestnik (Simon Holler. Parti n-je; posestnik Janez Strohmaier, Ptuj: posestnik Vinko Pristovnik, Spodnja Novavas; steklar Fr. Wirft, Ljutomer: veleposestnik Franc Germut, Rudočbreg; posestnik Janez HčMing, Muta: gozdar Frail Weigel, Gornja Bistrica; posestnik Alojz Laurenčič n» Slemenu: posestnik Franc Artenjak. Gornji Breg; vpoksojeni stražmojster Jožef Kìrar, Sv, Peter; trgovec Franc Uranjek, Gornja Polskava;, posestnik Fr. Auz, Pohorje; veleposestnik Avguštin Lešnik, Sv. Lovrenc in posestnik Franc Hazel, Viltuž. Kot nadomestni porotniki : tesarski mojster Josip Nekrep, posestnik Franc Pergler, mizarski (mojster 'Anton Muhič, trgovec Emil (Roze, barvar Ludovik Zinthauer mešaj’ jožef Merki, .trgovec Franc Pirh angostilničar Anton Voh in mesar Oton Polegeg, vsi v Mariboru« Sv. Miklavž pri Mariboru. V na&i občini se klati okrog znana oseba, ki kaže ljudem nemško pisano besedilo, katerega pa tiudje ne razumejo, in notara podpise za zasebne1 namene. Svari se, da mače ne podpiše kai takega, kar je pisano v nemškem jeziku in česar ne razume. Zitečka vas. V soboto, dne 27. aprila,, je umrla po dolgi in hudi bolezni g. Lojza, Požegar, soproga tukajšnjega nadučitelja g. Avgusta Požegar, stara 57 let. Rajna je bila vzor slovenske žene in matere. Pogreb se je vršil v torek, dne 30. aprala, na pokopališče k Sv. Martinu. Svetila ji nebešE» lue! St. II] v Slov. gor. Slavnost, ki se je vršila dne 28. aprila v Slov. Domu v prosfavo goefu presv. cesarice Zite, je vrgla lep dobiček, nad 500 ,K. Same Dekliška Zveza je v „I- jugoslovanski kavarni“ napravila čistega dobička 273 K, kateri se tako-le razdeli: Za slovenske slepce v Gradcu 50 K, za slovensko šolo v Mariboru 50 K, za Tiskovni dom v Mariboru 50 K. zn dijaško kuhinjo v Mariboru 50 K in za Slovensko Stražo 73 K. Bralno društvo je od v-stopnine darovalo 60 K za invalide, 30 K za Slovensko Stražo in 30 K za slovensko šolo v Mariboru. Odbora Bralnega društva in Dekliške Zveze se tem, potom zahvaljujeta vsem, M so pripomogli, da se je naša patriotična slavnost tako veličastno obnesla. Predvsem zahvala dičnim gostom iz Maribora, domače in sosednjih župnij, požrtvovalnim mladenkam in gospodinjam za darila in sodelovanje, gospe] Poljančevi za prepustitev prostorov za kavarno, igralkam in pevcem ter sploh vsem, ki so pripomogli, da (smo obmejni Slovenci in Slovenke tako lepo proslavili god naše ljudomile cesarice Zite. — Omenjamo, da se slovenska društva v St. liju pripravljajo na slavnost obletnice jugoslovanske deklaracije. — Bralno društvo in Dekliška Zveza. Sv. Lenart v Slov. gor. God presv. cesarice Zite je slavila tukajšnja ponemčevajlnica v znamenju novega kurza vsenemških patriotov, kojih zvestoba do habsburške dinastije je vsaki dan na odpoved. Da oi od prusakov ustanovljena šola izvesila avstrijsko zastavo avstrijski cesarici na čast! Kaj Še! Nobene! Seveda, kadar oboževani Wilhelm slavi kako slavje, ie treba celo poslopje našpikati s pruskimi zastavami in zastavicami. Ali‘niso ti nemško tarski zagrizenci imenitni avstrijski patrioti? In ti ljudje so nameravali nas Jugoslovane natolcevati in črniti pred samim cesarjem veleizdajstva, ker se hočemo po stoletnem trpljenju otresti suženjskih verig in postati v o-kvirü habsburške monarhije svoji gospodarji v lastni hiši! Svetujemo višji šolski oblasti, 'da natančneje preišče to prusko gnezdo in puncto vzgoje patrio-fičnega čuta do staroslavne Avstrije in habsburške dinastije, sicer bodo čudnopa^MotiČni ptici zapuščali to kukavičjo valilnico. Od naših hohenzollernskih — krošnjarjev zvestobe ha odpoved pa zahtevamo, dja I pri prihodnji slavnosti naše miroljubne cesarice raz- I obesijo edinole avstrijske zastave. — Dostavek ured- j ništva: In vendar se še najdejo slovenski starši, ki pošiljajo svoje otroke v to šolo — mučilnico. Ptuj. Dne 18. aprila je v Gospodu preminula j nadučitelj evia vdova Otilija Strelec. Njej je sledila I dne 22. aprila sorodnica Halona; Možina, vdova po I nadučitelju Možina:. Svetila vrlima pokojnicama ne- | beška luč! iD^imvci. Tukajšnjega kovača .Jožefa Stiha hči jozefina, stara 21 let, je umrla po daljši bolezni v bolnišnici v Koprivnici ter bila tamkaj dne 17. a-prila t. 1. pokopana. Bila je članica svetinjske Marijine družbe. N- v m. p.! Slov. Bistrica. Minuli petek je sklical nemški Sehulvorein v našem mestu političen shot! Ker pa so Bistričani čitali na oglasu, da imajo dostop samo le Nemci, si m upal nihče iti na shod in potovalni u-čitelj je moral svojo učenost razkladati praznim stolom. Okrajno- glavarstvo pa opozarjamo, da shoda ni prepovedalo in upamo, da bomo torej tudi Slovenci i-meli v slovenskem mestu pravico zborovati.- St. BLi pod Turjakom. Tako slovesnega dneva, kakor je bila nedelja 28. aprila, naša župnija menda še ni dočakala. V sredini naših slavnosti je bil naš rodo- in mladinoljub dr. Hohnjec. Pri rani maši je govoril v do zadnjega kotička napolnjeni cerkvi na podlagi evangelijskega vprašanja „Kam greš?“, kako mora človek, posebej mladina, imeti vedno pred očmi vzžišeni namen svojega življenja. Ta namen najlažje in najgotovejše doseže, če se drži gesla: Po Ma-r.4i k Jezusu. Ustanovil je nato Marijino družbo za. fante in sprejel nanovo več deklet. Kdo se ni veselil iz sroa, ko je gledal oni veličastni prizor, toliko deklet in mladeničev zbranih okoli oltarja. Popoldne je tisočera množica verno poslušala g. dr. Hohnjeca, ki nas je s svojo živo besedo vnemal v ljubezni do blage cesarice in nas spominjal obletnice majniške deklaracije, razložil nje pomen tako lepo, da se morajo odpreti oči tistim, ki so še drugih misli. Povedal je pri tem več takih, da jih ne bomo pozabili. Na to-le dvojno slavnost je merila deklamacija in petje. Veličastno je odmevala pesem številnega dekliškega zbora „Slovenka sem." Pri igri („Bogomila" je bilo ganjeno marsikatero srce. Vsi so svoje vloge lepo rešili. Hvala vsem, ki so sodelovali! Kaj takega se more le prirediti, ako vsi sodelujemo. Zalo pa s skupnimi močmi naprej! Občudovali smo tudi, da se naši žup-Jjani in sosedi ne strašijo dolgega in težavnega pota, če se nudi priložnost, da morejo kaj dobrega slišati in kaj lepega videti. Pri slovesnosti so bili med drugimi tudi: vlč. g. župnik iz St. Vida in St. Florijana, šmartinški č. g. kaplan je prinesel pozdrav od vlč. g. nadžupnika iz Smartna. Videl si tudi več odličnih gostov iz Mislinje. Drugi ljudski tabor je t.: to v Zt. liju, pa vse tako mirno. Tako je pravi! Vs! enega sroa in enega duha. 'Slovesnost sta za’ kijučili „Cesarska pesem" in „Hej Slovani !" — Na sploSno željo se igra ponovi v nedeljo, dne 5. maja, po večernicah. Pruska volilna reforma — padla. V četrtek, dne 2. maja se je v praski poslanski zbornici vršilo glasovanje o predlogi glede uvedbe splošne, enake, tajce in direktne volilne pravice. Za prasko zbornico vladna predloga je bila odklonjena z 235 proti 183 glasovi. Sprejet pa je bil nasprotni predlog za uvedbo pluralne volilne pravice z 232 proti 183 glosovi. Proti splošni, enaki, tajni in direktni volilni pravici so glasovali konservativci, svobodni konservativci, 34 nacionalnih!! beralev in 15 centrumovcev. Za predlog: napredna ljudska stranka, Poljaki, socialni derm kratje, centrom razun 15 članov, 3 konservativci, 37 nacionalnih liberalcev in 2 konservativna hospitanfa, 4 centrumovci so se vzdržali glasovanja. Celje. V Gradcu je bil v torek dne 30. aprila obsojen tukajšnji sodni praktikant dr. Fohn, ki j$ bil tekom časa ukradel razne starine iz Celjskega muzeja, radi tatvine na 10 mesecev težke ječe, njegova nevesta E. Roschanz na nemški dekliški šoli v Celju, hči deželnosodnega nadsvetnika Ro-schanza, pa radi krivega pričevanja na 14 dni zapora. Celje. Za letošnjo majniško porotno zasedanje so bili izžrebani za porotnike sledeči: Dr. Rih. drogasi, odvetnik v Kozjem; Ivan Habjan, mesar, Srna--rje pri .jelšah; dr. Fr. Mayr -odvetnik v Šoštanju: dr. Josip Kolšek, odvetnik v Laškem; Franc Breznik, posestnik v Jezercah: Hubert Galle, graščak v Lembergu;- Josip Mahkovec, trgovec v Ret jem; Jos. Hočevar, krojač v Celju; Florjan Gajšek, trgovec na tinskem; Josip Pauer, trgovec v Braslovčah ; Ani, Mefancioza, trgovec, Sv. Florijan ; Josip Mlaker, po- ! cestnik, Ponikva: Robert Kunce, posestnik, Hrušov-e; Janez Ferlež, mlinar, Sibenek; Anton'Stermšek. posestnik, Mozirje; Frane Založnik, trgovec, Zibika: Dane Kovač, čevljar, Konjice; Anton 'Strojnik, la- , jtnik žage v Šoštanju; Martin Jug, trgovec. Sv. Peer pod Sv. gorami; Martin Večaj, posestnik, Sv. Pa-;rel pri Preboldu: Jakob Leskošek, mesar v Celju; Janez Verben jak, posestnik v Pamečah; Jtosip Uršič, veletrgovec v Brežicah ; Franc Pečnik, trgovec v Celju : dr. Karel Gelingsheim, višjesodili svetnik v ;.; Sr. Josip Georg, odvetnik v Šmarju pri jelšah; /osip Weber, policijski nadzornik v p. v Konjicah, Krajnc, posestnik v Vojniku; Anton Hočevar, posestnik, Gomiisko; Franc Kind, posestnik. Sv. Jurij ob južni žel.: Martin Schuster, trgovec, Mozirje; H. Fmdeisen, mestni uslužbenec v Celju. Kot nadomest-•lik, Crnolica; Ernst Kos, trgovec, Podsreda; Val. ni porotniki: Franc Sc briber, klobučar v Celju; Ja-Franc Skaza, posestnik, Skale; Anton Oset, posest-pez SfrenČan, posestnik v Levcu; dr. Zangger, odvetnik, Celje; Martin -Marovt, posestnik, 'Žalec; Janez Skaberne, klepar, Celje; Julij rŽigan, trgovec v Žalcu: Anton Kolenc, trgovec, Celje; Franc Piki. trgovec, Sv. Pa-vel; Avgust Bračič, mizar v Celju. St. Jurij ob južni žel, Čudno se človeku zdi, de pride v St. Jurij ter pri kolodvoru vidi na deski napis: „Kein Trinkwasser.“ Pride li ha šentjurski! postajo več Nemcev nego Slovencev? Ali se samo le Nemci opozarjajo na nepitno vodo, a. Slovenci, ne vešči nemščine, pa bi naj nezdravo kaluž nino pili?! Napisi pri okrajnih cestah so samò nemški, kot da in' bil trg St. Jurij kje na Gornjem Štaierskem. Se glase: „Nach Hochenegg, Treninenberg n. Ponigl'“', potem: „Nach Süssenheim, Laack, Montpreis.“ Ali bi ne zamogle občine teinu ponemčevanju ugovarjati? Šilarje pri Jelšah. Vabimo na občni zbor, ki se vrši dne 9. maja ob 1/9 11 ari dopoldne v so bi št. 16 c. kr- okrajne sodnije v Šmarju. Če bi ta občni zbor po § 12 društvenih pravil ne bil sklepčen, vrši se pol ure j&nejé^ oe oziraje «e na število udeležnikov. Dnevni red: Poročilo dra> Štvenega odbora o delovanju leta 1917, volitev od bora, volitev pregledovalcev 'računov, slučajnosti. Oobor, Iz najnovejšega nemškega uradnega poročila. Berolin, 2, ni-aja Francosko bojišče. Položaj ma frontah nespremenjen. Artilerijska bo ba za goro Kemmel se nadaljuje. Med reko Somme in potokom Luce od časa do časa hudi artilerijski boji. VHhodBQ bojišče. Nemške čete so zasedle ukrajinski mesti Fee-dosia in Sebastopol na polotoka Krim, Preobrat v Ukrajini Iz Berolina poročajo, da so odposlanci kmetske stranke v Ukrajini dospeli v Kijev in so strmoglavili staro Rado, dosedanjo vlado. Nova vlada je takoj izjavila, da stoji na stališča mira, sklenjenem v Bresta-Litovskem. Osebe, ki so jih Nemci vrgli v Kijevu v ječe, so takoj spustili na svobodo. Položaj v Ukrajini se je tako spremenil, da je nemški poveljnik v Ukrajini, maršal pl. Eichhorn smatral za potrebno, izdati stroge varnostne odredbe. Med ukrajinskim ljudstvom ne uživajo Nemci posebnega spoštovanja. Nasilno odvzemanje žita in drage odredbe nemške vojaške oblasti so izzvale v vsej Ukrajini ljudski odpor. Ljudstvo se z vsemi štirimi brani oddati Nemcem in Avstrijcem žito in je za odpor oboroženo celo s strojnimi puškami. Dosedanja ukrajinska vlada je bila sestavljena iz mestnih, nova vlada pa iz kmetskih zastopnikov, ki bodo najbrž še bolj samozavestno nastopali kakor prejšnja Rada, Položaj je takšen, da je stališče nemškega maršala Eichhorna omajano. Očitajo mu, da je vsenemškega mišljenja in ravnanja. Prodiranje Angležev v Mezopotamiji. Iz Londona se dne 30. aprila uradno poroča: Dne 27. aprila so angleške čete zasedle mesto Khifri (leži 170 km severovzhodno od Bagdada). Dne 29. aprila so pa angležke čete zavzele mesto Tas Charm ati (leži 40 km severozahodno od Khifri), kjer je bilo vjetih 3300 Turkov, vplenjenih § topov in mnogo dragega vojnega gradiva. Angleške čete zasledujejo bežeče Turke. Novi boji v Palestini, Iz Carigrada se dne 1. maja uradno poroča; ¥ dolini reke Jordan severno in severnovzhodno od mesta Jeriho je prišlo do novih bojev, ker skušajo močni angleški infanterijski in kavalerijski oddelki vdreti na vzhodni breg reke Jordan. Vsi angleški sunki so bili odbiti. jHajnovejsa poročila.. Položaj v parlamentu Današnji nemški listi poročajo, da so bili z» danes, dne S, maja nenadoma skličani načelniki strank h konferenci k predsedniku drž zbornice dr. Grossu Čehi in Jugoslovani se te konferenci ne bodo udeležili. Pri tej konferenci bo baje mi nistrski predsednik vitez Seidler podal važno izja vo glede nameravanih novih vladnih narodno —-političnih odredb Govori se o ustanovitvi okrož j na Češkem kakor si želijo Nemci in o nemškem državnem jeziku. Vlada hoče baje nemške zahteve oktroirati. Slišijo se glasovi, da želi vlada zavleči sklicanje parlamenta. Naznanilo. C. kr. avstrijski vojaški zaklad za vdov® in sirote pod naj višjim pokroviteljstvom Njegovega cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva zavarovalni. oddelek otvoril je za politične okraje: Celje, Gornjigrad Konjice, Brežice, Slovenjgradec, Maribor, Ptuj, Ljutomer in Radgona ekspozituro ; s sedežem sr Manibo x» Viktringhof-ova ulica št. 25. "i% 8, maja 1918. s: T a a z a . Stran Ciriloma Tiskarna v Mariboru vljudno naznanja vsem cenjenim odjemalcem, da je prisiljena od »daj naprej pošiljati naročeno blago „priporočeno“, radi česar se bodo reči seveda podražile za 25. «n. Izgubi se namreč zdaj na pošti silno veliko pošiljatev, da celih velikih zavojev, česar seveda pošta c e povrne. Zato prosimo, da cenj. odjemalci kolikor mogoče naročijo več reči skupaj da se ne izda preveč za nepotrebne poštnine. Molitvenike za birmance. Botri najrajši kupijo birmanca lep molitvenik za spomin. Prav je tako. Pa kje ga dobiti in kakšen naj bo P Kakor vsega, primanjkuje letos tudi molitvenikov, ker knjigovezi skoraj nič več ne delajo radi pomanjkanja materiala. Radi tega nekaterih molitvenikov ni več dobiti Tiskarna sv. Cirila v Mariboru še ima v zalogi in toplo priporoča nekaj sledečih prav primernih molitvenikov za birmance v različnih vezavah, vse z zlato obvezo s poštnino vì'ed po poleg stoječih cenah: Marija Kraljica vseh svetnikov po K 310; 3-30; 410. Marija varhinja nedolžnosti po K 2 90; 3 10. Rajski glasovi po K 2 90; 310 Češčena si Marija po K 140; 2 90; 3*30. Skrbi za dušo po K 2-90; 310; 410. Duhovno veselje po K 3-—; 430; 4 70; 490. Jezus prijatelj otrok po K 2.90; 3 60; 380. Angelj varih po K 180. Brez poštnine stanejo navedene knjige 40 vin. manj. Za birmance najbolj priporočamo „Duhovno veselje", ker obsega ravno nauk o sv. Duhu in razne pobožnosti k Bogu sv. Duhu. Naročili smo od navedenih knjig tudi boljše, dražje vezave, a še dozdaj sploh nismo nič dobili. Ako dobimo, jih še objavimo. Ti molitveniki se lahko naročijo pri 1 istorili sv. Cirila v Mariboru. Doposlali se bodo priporočeno. Slovenske gospodinje so povsem znane kot modre in varčne in Tendar se dado glede na čistilna sredstva t. j. nadomestila za milo prevarati od naših škodljivcev, podpirajo s tem nam nasprotne narode v dvojno škodo. — Namenil j sem se tem naše e. gosp. opozoriti na to, da je bolje zanesti se na domačina, podpirati slovensko trgovino in industrijo, kar je tem bolj mogoče, ker jamčim, da postrežem vsakega s kar naiboljšim nadomestilom mila po zmerni ceni. Razpošiljam po povzetju kar najboljši pralni prašek v zavojih po 5 kg za K 10'— Prosim Vas Vašega zaupanja ter naročite še danes eno poštno po-šiljaterv tega sredstva. Blago je izvrstno. Mnogi, našim ciljem sovražni so že od nas Slovencev obogateli ; mogoče se odločite dati svojemu domačinu vsaj skromen zaslužek Naročite takoj dokler še traja zaloga. Edvard Laekner, trg. agentura Celja (poštni predal.! _83 Iščem na malo poseBtvo k dvema konjema poštenega, v rseh gospodarskih opravkih skušenegahlapoa, ki ljubi delo, ne preklinja, ne pi-jančuje; subarbitriran vojak in abstinent prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe pod naslovom „Vdova“ na upravništvo Slov. Gosp. ali Straže. __81 NADOMESTILO MILA. za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 Zavoj t. j. 5 kg K 12. —, 1 zavoj z 10 kg K 23,— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 50 kg. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—, Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. Toaletno milo slinim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18,— Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se polije polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje M. Jiinker v Zagrebu št 36 Petrinjska ulica 3,, lil., telefan 23-27. Slovenci ! Ä Naročajte in razširjajte 1 Stražo! 1 j® Za dokaze tolažilnega sočutja povodom dolgotrajne mučne bolezni in prebritke izgube naše predrage, nepozabne soproge, oziroma predobre matere, babice in tašče, gospe Alojzije Požegar roj. Schwarz in za spremstvo ranjke na njeni zadnji poti izreka najprisrčnejšo zahvalo v imenu žalujoče obitelji. Žitečka vas. 30. aprila 1918. Avgultin Požegar, 550 nadučitelj m m Imenski SosDodar’ in .Straža :|a se prodnjalü v naslednjih prod?!jahtah t v->, t fj ?0 Oft KcđT/M hi V Mariboru: . Prodajalna -.takarue sv. Cirila, KoroSka ulica št. 6, Papirna prodajalna Prateria k. Tegetthoffova ulica. Trafika Handl v Tegetthoff-o vi ulici, Trgovina Czadnik v Stolni ulici. Trafika aa Glav. trgo (zraven rotovža), Papirna trgovina Weixl Glavni trg. > » Lagler Jos. Schmidpl. Trafika Jož. Ortner, Schmidplatz 2. Trafika v Gosposki ul. (nasproti hotela nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici, Goretti Grajski trg 7 » v Tegetthoff-o vi ulici (g Žilko, blizu glavnega kolodvora!. Trafika Žitko, Melje, Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi). Papirna trgovina Scheidbach, Magdalen ski trg 9. Trafika Maher, Magdalenski trg. Trafika Nerat, Franc Jožefova cesta 31. » Kresnik Ana, Franc Jožefova cesta 33. Fleischmann v Krčevinah pri Mariboru. Hauptman Filip, Studenci pri Mariboru, Andritz pri Gradcu: Trafika Schlacher Marija. Mrežice : Trgovina Aniona Omefe. Celje: Papirna trgovina Goričar it Leskošek. Trafika v Narodnem Doma. Knjigama Adler. Celovec : Zeitungverschleiss Golob Amon. Trgovina J Vajoceri, VehhovS*» cesta 5 Sc. Muh-Ijoèe: Kristl Ferdinand (organist). Motorna pri Celju: Trafika Ropan Alojzija. Molenji Logatec : Trafika A. Kraigher. Fram: Trgovina Janeza Kodrič Gradec: Zeitimgsstand A. Klöckl, Jakominiplatz. Zeitungs Exp. Kienreich, Sackstr. 4. GuKtanj (Koroško): Trgovina Vinko Brundala Sc. lij pod Turjakom : Izlaker Filip trg. Št. lij c Slov. gor.: Trgovec Ivan Plevnik Sv. Jakob v Slov. gor.: Trgovina, Frid. Zinauer. Sv. Jurij ob jus. žel.: Trgovina M. Zorko. Kozje: Trafika Vahčič. LaŽki trg: Trgovina Osolin Jos. Sv. Tenari v Slov. gor.-. Trgovina Antona Zemljic: Leoben: Nicki Rupert. Ljutomer : Trgovina Alojzija Vršič Herzog Ferd. trg. Matanedelja : Trgovina Senčar Fr. Makole: Košorok Martin, Jelovec. Meran : Ldsner Otto, Meran trg. JU ovaca* kev pri Celju : Jankovič Antonija. JPetrovée : Trgovina Polanc Jožef. Ftuj: Trafika Franz Julije Glavni trg. Fui j: Krmpotič Jos., knjigotiskar. JPodlehnik pri Ftuju: Trgovina A. Marinčič. Kadgoms : Weitzinger Ferdinand. Trgovina Antona Korošec Trgovina A. Krempl. Kuse pri Mariboru. Organist Ivan Nep. Slaček F Slov. Bistrici \ Prodajalna Roze Piči. Slov. Gradec; Trgovina Basfjančič. Šmartin na Fbhorju: Trgovina Janeza Kos. Šoštanj : Trgovina, Ane Topolnik. Sv. Trojica v Slov. gor.: Trgovina Peter Cauš. Sv. Tomaž pri Ormožu : Trgovina J. Kegel. Sv. Vid pri Ftuju: Trgovina D. Tombah. Anton Kmetec, mostnar. Veržej : , Trgovina Marije Koroša. Vojnik: Trgovina A. Brezovnik. Vransko : Brezovšek Ernest. Žetale: Trgovina Mai Ber lieg. Slovenski Gospodar“ Naročnina se aajložje pošilja po .Slov. Gospodarja", Maribor, .Straža“ izhaja vsak četrtek m stane za cel® , Ä leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Naročnina se aajložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-niitvo „Slov. Gospodarja“, Maribor* Posamezna številka stane 20 vin. izhaia vsak pondeljek in petek popoline. Naročnina za »Stražo« znaša za celo leto 12 K, za pol leta 6 K in za četrt leta K 3—. Naslov za pošiljate v naročnine: Upravništvo Mata „Straža", Maribor. Pozamezna številka stane, kedar obsega 8 strani, 20 v, na 4 straneh pa 12 v. Kdor še a. naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista, prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše lis;«* vojakom na bojišču. Ako hočeš kako roč dobro prodati ati najti kunca, «osema« v »Slov Gosp.? in »Straži«. Gumij za cepljenje trt, ima na prodaj, dokler je v zalogi F rane O grize k, trgovec z vinom ia sadjem, GRADEC, Parkstrasse štev. 7. &3i Veletrgovina vinom tvrdka F- Cvifanić-vđova naznanja, da se s 15. majem 1918 preseli v Viktringhof-ovo ulico št. 13 y Maribora. JMT* Kol zočetiiSk se toplo priporočam preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za vse v mojo stroko spadajoče delo: 5» miioš Jlohnjec, kipar in zlutur v Celju, Gaberje 18 (pri domobranski voj.) Barve za barvanje sukejenega blaga (Stolov), kot črne, temno-modre, temno rjave, temno-rdeče, temnozelene in temno sive. Vsak si sam lahko pobarva platno, volno in svilo, dobiva se v zabojčkih po 50 v. za izven Maribora franko proti predplačilu priporoča H. B1LLERBECK, Maribor, Gosposka ul. št. 29. „Panorama-InterMtioiial a Knliiima, umetnino In musilseiiie. Goričar & Leskovšek Celje trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami m debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izberd dopisnic XX po raznih cenah. XX Zn gestilniiarie: Papirnate ser vi jele vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. •0000:0000« BARVE za barvanje^ volnenega, svilenega in platnenega blaga se dobijo sledeče: črna, siva, modra, zelena, rdeča,, rjava in lila v zavitkih po 60 vin. v trgovini Karl Loibner pri Celie.. Vsak si labko bara obleko in platno sai! ita eno žensko obleko je treba najmanj 7 zavitkov barve Za eno žensko bluzo „ „ 3 „ „ Za eden predpasnik „ „ 2 „ „ Izvršujejo se tudi poštna naročila! 490 Vsakemu naročilu se priloži slovensko navodilo. OOOOOIOOOOO Gostilna ^Narodni Domi v Mariboru se priporoča cenj. občinstvu v Mariboru, v okolici in -vsem, ki potujejo v Maribor. Točijo se najfinejša, vina: Pekerčan i. t. d. Priznano dobra kuhinja, V Narodnem Domu se vedno najde poštena slovenska dražba. . Se priporočata A. in L. Stelzer. IMKuzej e» Slovenskega zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta št. 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine. 'M v t '■ vf A Edina štalerska steklarska narodna trgovin** Mn dteb«t©f M« 3r •. % FRANC STRUPI Graška cesta • ® m • ®« CELJE p® stajnSljlh cenah «voj® bogato sal@g@ M posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip te «tetb» - Prevzeti« vseh steklarskih del pri cerkvah, te Halsolldnefta Ixt ioSns posireiba» Ustanovljeno 1* 1893. Ustanovljen© L 1893. Eno cerkev ali aitarne sliko Maribor, ChfAjsM trg itev, 3, srAveo gostäls.« „S; Srnama orla** so priporočit as obilen obisk. Odprt«* cel im. Vstopnina 10 t, eteoci 30 v. Predstava traja 35 minut. Vojni dogodki iz vseh feojili pokrajino vseh dežel celega sveta v narrai veliko«! slikovite In reeniis«. Za malo denarja in male izgubo tet te vidi »stege sani-mivosti celega greta. Kdor si enkrat ogleda JPmvnmt,“ prid* sopot, ker so vedse »»M predstava, Vzajemno podporno društvo poslika katol. umetnik, propagator ameni cirkevnego, brezplačno. le povrnitev režijskih stroškom Podrobna pojasnila daje „Revna pro umeni cirkveni“, Praga-Vinogradi, Krameriova 10. Češka. v UubUani Kupim kravo in kozo brejo ali 8 svežim mlekom. Naslov pove Ju-pravništvo pod „Mleko“ št. 537 r©s§*tr®v8itp ssdtitp® s ©melenli« lemstuum« ■»ÄtWWlfc»': - " «t* Duvoiiuie Hanom posolile proti eoroitvu» sestavi il vlienìUtlh polic, pestiti v, vvecf iip sinih ps pirit v sli sszntmbS na slviheete prejemke. Vračajo ae| posojila v 7 ■*/*, !6 ali 227,“letih v od-: § r se&ihi ali pa v [poljubnimi dogovorjenih fobrekih. Kdor želi posojilo, naj se obrne n» pisarno v Ljubljeni, Kongresni trg St. 18, ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4y,%. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentuje jamstveno glavnice za 6,089.850 kron. Apno in cement se bo v kratkem prodajalo na postaji v Pesnici ùnse naj naroča v trgovini Birgms-jerja v Mariboru, Tegttthoffstr. 77, bodi si na drobno ali pa v celih vagonih. ; Varuhinja starejša, zanesljiva Ib , jj poštena, vajena otrok, se sprejme * : takoj k dvema deklicama v dobr® hišo. Kje pove upravništvo „Straže“. 7« Pristni četoelni vosek rumen brez gošče na dnu in čebele v panjih kupi V. Herbeck W Spielfeldu Za ponudbe z označbe cene se prosi. , 7S Kislo voda in vino razpošilja Ä. Oset, p. Gustarsi Koroško. T©* IN- 4M*. *s#§*- HNIlN**i#j§N* *ÜM m. m «.»«iste Irt pesoiünice f C«!ju §*«gisfp«£«*it$ sadFHS« b / i Obrestuje braniine vloge po s3!*-» Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na poroštvo in zastavo. Vknjižbo izvršuje poso-Za nalaganje" po pošti na razpolago polo- jjlnica brezplaßno; stranka plača le koleke. žnice poštne hranilnice štev. 92465. _______ o • • ---------- Uradne ure vsak delavnik od 9, do 12. ure dopoldne. «MB* OO »HOTEL BELI VOL“, Graška (cesarja Viljema) cesta štev. QQ Izdajatelj in založnik: Kon sorci! „Straža Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan, Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,