ETO m OB DNSVU VSTAJB SLOVENSKEGA N.IRQDÀ - 22» JULIJU IN OBČINSKEM PRAZNIKU TRŽIČA - 5. AVGUSTU NAROD SLOVENSKI, VSTANI ... Narod slovenski,. vstani, prebudi iz krivičnih se dni, vzdigni desnico - zahtevaj pravico, pojdi borit se za svobodne dni. Udari sovraga, ki pije ti kri; ne ustraši se boja in sočne krvi. Ne uplaši se smrti - pomisli le ti -sa.no, da tvoj narod svobodno živi. In, ko boš pregnal tirana z zemlje, potlej zavriskaj na vrhu gore. Natrgaj si cvetja s prelepih planin, pokaži junaško, da slovenski si sin. Ne kloni nikoli pod tuje roke; ne pusti nikomur svoje zemlje, teh krajev prelepih - napolnjenih s krvjo budno ti čuvaj slovensko zemljo ! J. T. 4 4 4 4 4 4 4 444 444 +4-+ 4-4- 4- 4-4-4- 444 444 4 4 4 4 4 4 4 S takšnimi in podobnimi gesli in bodrili je prod dvaindvajsetimi leti šel v boj proti mnogo močnejšemu okupatorju slovenski narod. V teh dneh, ko torej proslavljamo Dan vstaje slovenskega naroda in občinski praznik Tržiča, nam misli nehote uhajajo v tiste julijske in avgustovske dni, ko je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji proti okupatorju in domačim izdajalcem, ko so naši najboljši sinovi in hčere začeli s puško v roki uresničevati načelo našega največjega pisatelja - proletarca Ivana Cankarja: "Narod si bo pisal sodbo sam - ne frak mu jo ne bo in ne talar!". V tistih temnih dneh, ko je okupator brezobzirno pričel teptati slovenski narod, ko so se začela polniti koncentracijska taborišča, ko’ so prvi talci obviseli ustreljeni ob kolih, ko so zagorele prve slovenske vasi, v tistih mračnih dneh slovenske zgodovine je naš narod pod vodstvom Komunistične partije in združen v Osvobodilni fronti slovenskega naroda vi- del edini izhod v o "boro ženi "borbi. Tudi Tržič je kaj kmalu začel borbo proti okupatorju. Kdo izmed nas ne pozna imen Jožeta Janežiča, Tončke Mokorelove , Jožeta Finka, Petra Uzarja, Petra Ahačiča, Antona Stefeta, Stanka Bečana in drugih. Ta skupina jo pod vodstvom KP pripravljala in organizirala oborožen odpor na teritoriju Tržiča. Prve dni avgusta 1941. jo bil prvi partizanski bataljon že postrojen pod Storžičem. Sestavljali so ga delavci tržiskih in kranjskih tovarn. Prvi komandant toga bataljona je bil Jože Pesjak iz Kranja, politični komisar pa Jože Janežič iz Tržiča. V noči od 4. na 5. avgust tega.leta je pretežni del borcev odšel iz Pod Storžiča preko Loma čez pobočje Kamneka na Dobrčo, kamor je bil poslan, da skupno z jeseniško partizansko edinico napade kaznilnico v Begunjah in osvobodi iz nje takratne zapornike. Do te osvoboditve pa ni prišlo, ker so bili izdani ter obkoljeni in razbiti. Manjša skupina tega bataljona pa je ostala Pod Storžičem, katero so po zaslugi domačih izdajalcev napadli Nemci. Na bojišču jè obležalo osem žrtev. Trupla so nato zmetali v kočo ter vse skupaj zažgali. Ta dan, ki je za Tržič zgodovinskega pomena, so si hvaležni občani kasneje izbrali za svoj občinski praznik. Vsi Tržič ani, posebno pa vsi člani, našega kolektiva kličemo ob tej priliki vsem junakom, ki so v borbi za svobodo dali svoja življenja^ SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU ! ISTOČASNO PA SAMOUPRAVNI ORGANI PODJETJA, POLITIČNE ORGANIZACIJE, UPRAVA PODJETJA IN UREDNIŠKI ODBOR‘"TEŽIŠKEGA TEKSTILCA" ISKRENO ČESTITAJO ČLANOM KOLEKTIVA IN VSEM DELOVNIM LJUDEM TRŽIŠKE OBČINE K PRAZNIKU DNEVA VSTAJE IN K OBČINSKEMU PRAZNIKU - 5. AVGUSTU Z ŽELJO, DA PRI SVOJEM DELU V BODOČE DOSEŽEJO ŠE VEČ USPEHOV ! NAJ ŽIVI DAN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA - 22. JULIJ NAJ ŽIVI OBČINSKI PRAZNIK OBČINE TRŽIČ - 5. AVGUST NAJ ŽIVI NAŠ MARŠAL - JOSIP BROZ - TITO ! PROBLEMATIKA O PLANU IN PROIZVODNOSTI ZA JUNIJ 1963. Predilnica; V predilnici je bil mesečni plan 255 -4-75 kg pri bazni Um 34 izvršen z 270.503,8 kg, to je 105,88 medtem ko je kumulativni plan šestih ne-seceh 1,543*069 kg dosežen s 103,30 io. V primerjavi z mesecem majem se je izvrše-nje plana znižalo za 0,70$. Zastoji vratenskih ur so se povečali za 1,- p in to v glavnem na račun odsotnosti delovne sile. Odstotek izostankov delovne sile se je povečal za 2,2 $ napran prejšnjemu mesecu in sicer zaradi rednih letnih in izrednih dopustov. Baznih gramov na vretensko uro je bilo v juniju narejenih (brez odmora) 19,48, ali 0,12 gr manj, kot meseca maja. Storilnost se je nekoliko dvignila; za 100 kg preje pri bazni Nn 34 jo bilo porabljenih 25,03 delovnih ur, ali 0,32 del. ur manj, kot pretekli mesec. Indeks storilnosti v primerjavi z le torn 1962. pa'je 125,53- Sukalnica; Mesečni plan 48.550 kg pri povprečni Nn 9,2 je bil v sukalnici izvršen s 45.096,3 kg in znaša 92,89 p. Kumulativni plan 6 mesecev 293.242 kg pa je bil izvršen z 289.194,8 kg, to je 98,62 $. Izvršenje plana se je napran preteklem mesecu zvišalo za 4,89 $. Zastoji vretenskih ur so se zvišali za 7,8 /, kar je tudi vplivalo, da plan v sukalnici ni bil dosežen. V primerjavi z mesecem majem se je odstotek izostankov delovne sile povečal za 2,4 $ in sicer so se povečali izostanki letnih dopustov, medtem ko so se bolezenski izostanki znižali . V mesecu juniju je bilo narejenih 50,97 gramov na vretensko uro, .ali 2,68 gramov manj, kot v mesecu maju. Storilnost je nekoliko padla; za 100 kg preje pri pov. Nn 9,2 je bilo porabljenih 14,57 delovnih ur in 0,77 delovnih ur več, kot v preteklem mesecu. Indeks storilnosti v primerjavi z letom 1962. pa jo 92,79. Kot v prejšnjem, je tudi v tem mesecu vzrok to, da plan ni bil dosežen, ko se delajo oziroma podelujejo nizke številke, teče samo del stroja., kar tudi vpliva, na nizko * storilnost. Tkalnica; Plan 1,354.531 m2 je bil v tkalnici izvršen z 1,303,314,2 'kvadratnimi metri in znaša 96,22 io, medtem, ko je bil plan 2,366.253 votkov izvršen z 2,325.068 votki, to je 98,2 6 'p. Kumulativni plan^ 6 mesecev pa je bil pri m izvršen s 96,79 /•-, ali 7,836.832,6 kvadratnih notr., plan 14,901.875 votkov pa je bil dosežen s 14,951.442 votki, ali 100,33 $. Izvršen je junijskega plana m~ se je n apraci. pr.e jšn jenu -mie-sacu' . znižalo za 5,57 $, izvršenja...... votkov pa za 9,55 > . Na račun odsotnosti delovne sile so se zastoji statvehih ür zvišali za 4,3 $ in je V tén mesecu odstotek skupnih zastojev 18,5 $. Odstotek izostankov delovne sile se je v primerjavi z mesečen majem povečal za 2,9 odstotka, ali 17 delavcev in to v glavnem na račun letnih dopustov. Iz istih vzrokov se je povečal odstotek izostankov samo tkalk in to za 4-,- 3, ali 9 tkalk. V juniju je stalo v tkalnici povprečno n- dan 135 statev (7,65$)» ali 84 statev več, kot v mesecu maju.•Izkoriščanje na Eliteks avtomatskih statvah je bilo 75,45 $ (15 ur) in se je v primerjavi s prejšnjim mesecem znižalo za 2,29 odstotkov, za kar je vzrok v nizkem izkoriščanju artikla 5022-Poplinet/84, menjave artiklov in delno tudi zaradi nezadostne vlage. Storilnost je padla^ za 1000 votkov je bilo porabljenih 43,47 delovnih ur, ali 1,45 delovnih ur več, kot v prejšnjem mesecu. Storilnost v primerjavi z letom 1962. pa se je dvignila za 9,52 $. . Oplemanitilnica: V belilnici je bil mesečni plan 1,276.225 kvadratnih metrov izvršen z 1,614’.741,3 kvadratnih metrov in znaša 126,52 $, medtem ko je bil plan 21.601 enot dosežen s 119,80 $ ali 25.878,3 enotami. Kumulativni plan šest , mesecev 7,708.399 m pa je -bil izvršen z 8,189.323 kvadr. „metri in znaša 106,24 $, .plan 157.945 enot pa s 159.041,1 enotami, to je -s 100,69 $. . Izvršenje plana kvadratnih metrov se je napran prejšnjemu mesecu povečalo za 10,31 odstotkov, enot pa za 331 $• Odstotek izostankov delovne sile se je povečal za 4,4 $, ali 4 delavce in sicer so se povečali izostanki na račun letnih dopustov. Storilnost je na isti višini, kot v prejšnjem mesecu, za 100 enot je bilo porabljenih 58,80 delovnih ur. Indeks storilnosti napran letu 1962. pa je 101,57. -f- + + + + + + + +■+.+ 4- + + 4* + + + 4- + + H- + + + +■ 4* -f + + 4* POMEMBEN JUBILEJ I ------———————■— V torek 9. julija 196,3. je tovarna čevljev Peko praznovala pomemben jubilej - 60 letnico svojega obstoja. Razvijala se je iz majhnega obrata ter je poleg naše tovarne v Tržiču eno največjih podjetij. Ta dan so se na dvorišču tovarne zbrali vsi delavci ter upokojenci, kjer je.bilo slavnostno zborovanje, popoldne pa veselo rajanje. Z naslednjim dnem pa so delavci nastopili kolektivni dopust. Čestitkam se ob tako visokem jubileju pridružuje tudi naš kolektiv, prav tako pa tudi uredništvo našega glasila ! bias oddih Živimo in delamo v času, ko poleg delovne utrujenosti vpliva na nas in na naš živčni sistem dinamika atomske dole. Prav ta dinamika, raznovrstnost in živopisnost našega življenja pa nujno terjajo telesni in duševni oddih delovnega človeka -umskega in fizičnega delavca. Upamo in želimo to nujnost realizirati, kako pa v stvari je, pa si oglejmo situacijo po-hliže in iz prakse. * ' M o r j e ; Zakasnela pomlad je najmanj za 14 dni skrajšala možnost uživanja naravnih lepot in zdravil našega Jadrana. Tako smo naš dom odprli šele 16. junija, seveda pa je bil že tedaj skoraj 100 °Jo zaseden. Na žalost niso bili gostje le iz našega podjetja, ali iz Tržiča, pač pa srno dali gostoljubno streho gostom iz drugih krajev širom Slovenije. Na morju je prav gotovo najlepše pomladi, kar pa naši ljudje še vedno ne vedo, oziroma nočejo vedeti in koristiti ugodnosti v predsezoni. Cas po dvanajstem v mesecu, to je po delitvi našega zaslužka je postal za operativo Materade pojem ozkega.grla, kot v proizvodnji. Tako pri vpisovanju za mesec, avgust marsikomu nismo mogli ustreči, saj moramo razporediti goste skozi ves čas sezone. K take množičnemu navalu jo prav gotovo prispeval kolikor toliko bogat regres, še več pa vesti iz Poreča, ki so bile do sedaj v glavnen skoraj vse zelo pohvalne. Zato je povsem razumljivo, da je razporejanje, katerega opravljajo člani komisije tedenske sproti, zelo težavno in zato marsikomu - tiha želja ali javno prosjačenje - zahteve niso bile uslišane. Iz vsega tega je razvidno, da so kapacitete do kraja zasedene in da zato prostora za prehodne goste do 1. septembra v Matera-di ni. Zato prosimo kolektiv oziroma posameznike, naj ne potujejo v Poreč na slepo srečo, temveč naj se predhodno oglasijo v sindikalni pisarni, kjer bodo dobili ustrezna pojasnila. Sporočiti moramo še to, da' bo vpisovanje za mesec september, to je za čas od 1. do vključno 14- septembra - 1. avgusta. Planine ; Kljub temu, da so nam naše gore tako blizu, postojanke z zadostnimi ležišči še vedno samotarijo, mi pa znova ugotavljamo' porazne številke o koriščenju brezplačnih nočnin po članih našega kolektiva. Objavljali smo v Tržiškem Tekstilcu, razglašali po oglasnih deskah, toda še vedno je V podjetju dosti ljudi, ki ne vedo o naših ugodnostih v planinskih postojankah. Naše podjetje oziroma sindikalna podružnica ima za svoje člane v postojankah Planinskega društva Tržič in PD Križe okoli tisoč brezplačnih nočnin. Pravočasno je treba vzeti napotnico v sindikalni pisarni, katero je treba oddati oskrbniku postojanke, kjer se prenočuje. Za obrabo rjuh se plača 80.- din, v nasprotnem primeru, to je brez napotnice, pa 400.- din. Ko-r.iščenje teh ugodnosti priporočano predvsem družinam, ki so se odločile preživeti del svojega dopusta na Kofcah, Dobrči, Križki gori, ali Pod Storžičem. Vsem, to se pravi tistim na morju in ljubiteljem planin,želimo lep oddih ter na svidenje do naslednje številke. +++ +++ +++ ++.+ +++ +++ + 44- 4”f'4' 4-4-+ +++ +++ +++ + + + + + + + + 4—b + +++ +++ + 4- + + + + Za nas kot proizvajalce bombažnih tkanin ni zanimiv samo..porast jugoslovanske bombažne industrije od leta 1946. do vključno leta 1970*, ki je bil prikazan v pretekli številki našega glasila, pač pa mnogo bolj asortiman potreb odnosno potrošnje bombažnih tkanin na tržišču; to tem bolj, ker je SPBJ znana kot zelo skromen potrošnik bombažnih tkanin. Iz študije, ki jo je izdala OECD (evropska organizacija za ekonomsko sodelovanje, v kateri ima naša država stalno posebnega opazovalca) lahko zasledimo med ostalimi analizami tudi podatke, po katerih pride na jugoslovanskega prebivalca v letu 1962. le 15 kvadratnih metrov bombažnih tkanin, pri čemer pa ni upoštevan niti izvoz. Torej zelo skromna potrošnja, zlasti še, če le-tp primerjamo z evropskim povprečjem, po katerem pride na prebivalca 25,4 kvadratnih metrov bombažnih in sintetičnih tkanin. V letu 1963. se predvideva nekoliko povečana potrošnja oziroma proizvodnja na prebivalca. Predvideva se, da bo na prebivalca proizvedeno cca 19 kvadratnih metrov bombažnih tkanin, od tega za domačo potrošnjo 15 kv. ntr., 4 kv. metre pa za izvoz. Na podlagi teh predvidevanj lahko zaključimo da bo potrošnja na domačem tržišču v glavnem ostala na nivoju iz leta 1962., medtem ko se bo pritisk na tržišče s ciljem izvoza močno povečal. Ta ugotovitev pa postavlja pred vso bonbaž-no industrijo In seveda tudi pred naše podjetje zelo težko nalogo,- in sicer kako čim uspešneje plasirati svoje izdelke na zunanjem tržišču ob taki močni konkurenci. Naloga je tem težja, ker moramo upoštevati, da že danes v okviru obstoječih kapacitet pritiska v naši državi na tržišče po grobih ocenah cca 60 do 80 milijonov kvadratnih metrov tkanin, katere na domačem tržišču ne najdejo plasmane, zato jih izvoz- na podjetja izvažajo s ciljen prodaje, ali pa jih v inozenst-vu oplemenitijo ter nato vračajo na domače tržišče. Pri obravnavi izvoza in razmer na domačem kot na zunanjem tržišču pa ne smemo prezreti poleg nekaterih že navedenih dejstev še naslednje činitelje, ki že sedaj, v bližnji prihodnosti pa bodo še bolj vplivali na mednarodno trgovino s tekstilom in povzročili tudi našemu-izvozu, zlasti zavoljo tega, ker izvažamo predvsem surove tkanine - kar boste lahko kasneje iz objavljenih podatkov ugotovili sami - nemalo preglavic. Zaradi zanimivih podatkov, ki so objavljeni v že omenjeni študiji OECD, se tudi to pot poslužujem le te, saj se podatki, ki jih obravnava, nanašajo na razvoj glavnih tekstilnih sektorjev v državah članicah te organizacije. Is študije -je razvidno, da je evropska tekstilna industrija v proizvodnji predlanskem ostala v glavnem na istem nivoju, kot jo bila leta I960. Položaj se ni spremenil niti lani, dasiravno je medtem 'Tišlo v Evropi do večjih zalog, zlasti zaradi uvoza iz azijskih držav, ki so močno povečale svojo proizvodnjo, kar bomo videli kasneje. Tudi v ZPA proizvodnja v letu 1961. ni presegla ravni iz leta I960. Do večje aktivnosti je prišlo le v II. polletju 1961. in se nadaljevala tudi v I. polletju 1962. V kanadi, kamor bomo verjetno tudi izvažali v bodoče, pa jo tekstilna proizvodnja, v letu 1961. znatno presegla rekordno raven iz leta 1959., medtem, ko za zadnje leto ni po-datkcv'1 Zanimivejši so naslednji podatki, iz katerih je razvidno, da je bil. od leta 1955. dalje zahodnoevropski uvoz tekstila, zlasti surovih tkanin več ket podvojen. V ZDA jo znašal porast uvoza cca 80 i. Glavni izvozniki v območje držav OECD so: Hong Kong, Formoza, Indija, Japonska in Pakistan, Tako je porastel izvoz iz Hong Konga v države OECD za 530 fo, njegov skupni izvoz pa 91 1°. Iz Japonske je porastel izvoz v območje OECD za 75 i°, izvoz na splošno pa za 56 i°. V omenjeni študiji, ki jo je izdala OECD, se prav tako povdar-ja, da bo bližnji vse večji uvoz tekstila iz azijskih držav na zahodnoevropski trg verjetno povzročil zelo resen problem, pred katerim se bo znašla evropska in ameriška tekstilna industrija v prihodnjih letih. Najvažnejše, kar ugotavljamo pri takem porastu tekstilne industrije v navedenih azijskih državah, pa je njihova konkurenčnost zaradi izredno cenene delovne sile, kar se popolnoma razumljivo odraža na plasmanu in doseženi .ceni tkanin izvoženih tudi iz našega podjetja, še posebno to velja za ozke tkanine. (Nadaljevanje sledi) + 4-444 + + + + + +++ + + H) LET DELA V prejšnjih sestavkih- smo si ogledali faze dela do vodnega ka-landra, danes pa stopino še korak naprej. Po kuhanju, beljenju in kislinjenju blago operemo na pranen-skih pralnih strojih. Ozko blago izperemo enkrat, širokega pa dvakrat. Izprano blago odlagano v bazen. Iz bazena gre blago na vodni kalandor. Do vodnega kalandra je šle blago zvito v pranen, na vodnem kalandru pa je posebna naprava, katera pramen odpre in tako blago razširi do njegove širine. Na vodnem kalandru se blago še izpere in močno stisne, da se iz blaga izloči voda* Tiste osebe, ki so zaposlene na vodnem kalandru pa morajo paziti, da izvlečejo vse tisto,blago, ki je umazano, preko roba in to tako, da se vsa umazana mesta vidijo. Te madeže je treba odstraniti z ročnim pranjem. To delamo tako, da drgnemo umazana mesta na blagu s posebno stekleničko, v kateri je pralna raztopina. Paziti moramo, da so vsa mesta, ki so bila prana, temeljito izplaknjena z vodo. Kolikor je bile oprano blago slabo izplaknjeno, dobimo na opranih mestih rumene madeže, ki jih moramo v nadaljnji obdelavi odstraniti. Do sem je pot beljenega blaga za vse artikle enaka. Od tod dalj3 Pa je način obdelave za različne artikle različen. V glavnem beljeno blago obdelujemo na tri načine. Blago lahko samo posušimo in nadalje obdelano, vendar pa delano to le bolj poredko na zahtevo komerciale oziroma kupca. V pretežni večini pa beljeno blago apretirano. Skoraj vsak artikel ina drugačno za njega specifično apreturo. Imamo pa tudi nekaj artiklov, za katere se zahteva, da so apretirani z zelo velikim odstotkom apreture. Ko so začeli pred 40 leti beliti blago, so načina. Prvi je bil ta, da so blago vodili kr enih 'bobnov, drugi pa ta, da sc blago obe šilnico. Oba načina pa imata to' slabo stran koli določiti tečne širino blaga, leta 1942 blago sušili na dva preko segretih basali v "vesno" su-, da no moreno ni-. pa so dobili iz Nemčije prvi razponjalno-sušilni stroj. V vesni sušilnici so sušili samo tisto blago z vc-likim odstotkom apreture. S ten, ko se je blago prosto sušilo v vesni sušilnici, je apretura ostala nezlomljena. S tem pa so dosegli specialne otipe, katerih danes z našimi stroji ne moremo več doseči in tudi trg takega blaga vec ne zahteva. Ko blago pride iz vodnega kalandra, ga posušimo na razpenjalno-sušilnen stroju in nato apretirano z odgovarjajočo apreturo za dotieni artikel! Leta 1958. smo dobili še en razpenjalno-sušilni stroj, tako da sedaj običajno sušimo na starem razpe-njalno- sušilnem stroju, apretiramo pa na novem. Ker sedaj tudi $c delano artikle z velikim odstotkom apretu-re, jih apretirano na posebnem škrcbilnen stroju in nato enako sušimo, kot ostale. Pri kalandriran ju na vodnem kal an čiru moramo gaziti, da ne prepustimo umazanega blaga in da ne zakalandrirano eventuel-nih gub, ker blago sicer prešei prieme'. Pri sušenju in apretiarnju pa moramo najbolj paziti na to, da blago sušimo na pravo širino in da jo dovolj suho. £ I ‘h Pri pripravi apreturo moramo polagati veliko pozornost na to, da točno natehtono tisto količine kemikalij in tekstilnih pomožnih sredstev, k c-liker. jih predvideva receptura. Ni vseeno, Se je enega nanj, ali drugega več. Vsak dodatek ima svojo vlogo in svoj namen. Sni dodatki, oziroma tekstilna pomožna sredstva dajo blagu poln otip, druga naredijo, da je olago mehko, spot tretja to, da dobimo določeno težo. Teh sredstev je zelo veliko in od njihove količine je odvisno, kakšna bo kvaliteta gotovega blaga. Omenil bi samo še en dodatek, ki daje blagu večjo belino. To so optična beliina sredstva. Ta dajo blagu tisto končno belino, ki jo kupec zahteva. Ta sredstva sc novejšega izvora in jih preje sploh niso uporabljali. Pri nas se uporabljajo približno devet let. Ta sredstva so zelo draga in so edina, ki jih moramo uvažati,vsa druga pa izdelujejo že naše domače to- • + 4 “f 4 + 4 4* . -h + + 4- 4 + 4 + + 4 + + 4- 4 4 4 + 4 + + + + + 4 4 + + 4 0BVESTII.0 Naprošamo člano našega kolektiva, da takoj javijo vsako spremembo glede- naslova, ali priimka, in to v kadrovsko-socialni sektor v novem upravnem poslopju, pritličje, soba 11. Vso te spremembo so nam nujno potrebne vsled točne evidence, zato upamo, da bomo odslej dalje naleteli na razumevanje. Glasile delovnega kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Ureja uredniški odbor: Vida Golič, Borca Kralj, Mate Mežek, Fäko Prešern, ing. Lado Halužan in Brane Mehlič. Glavni urea.: Nace Pirjevec. Tehn. .uredn.s Franc Šarabon. Zunanja oprema: Viktor Ivnik in Renato Semič. Tiska Center za izobrazbo Bombažno predilnico ih tkalnice Tržič v nakladi 1.550 izvodov. Izhaja vsak mesec. NEZGODE V mesecu juniju smo imeli pri 9 nezgod, in to: Anton Rotar, vajenec- v mehanični delavnici- se je poškodoval na brusilnem stroju, ko mu je potegnilo med brusilno ploščo in zaščitni okrov strugarski nož. Poškodovan ima palec leve roke. Vzrok - zaradi pomanjkanja poklicnih izkušenj. Pana Pretnar, tkalka. Pri odstranjevanju napake na blagu ji je padla na palec desne noge utež ter ga ji poškodovala. Vzrok - zaradi motenj v tehnološkem procesu. Ivan Dolinar, 'počimojster v tkalnici. Pri prehodu iz stare v novo tkalnico so ga udarila vrata na peto leve noge ter mu jo presekala. Vzrok - slaba vrata in delno preziranje nevarnosti. Anton Kališnik, sedlar in jermenar je brusil nož, pri čemer mu je spodletelo ter se je urezal v mezinec desne roke. - Vzrok - zaradi preziranja nevarnosti. Franc Kavčič, strojni ključavničar. V desno oko mu je padel tujek ter mu ga poškodoval, vsled česar jo moral v bolniški staleš. Alojz Pivk, izpahovalec na mikalnikih se je ponesrečil na poti na delo, ko se je peljal s'kolesom in se je vanj zaletel mopedist. Pri tem si je poškodoval palec delu in na poti na delo skupno desne roke. Marija Termot, delavka na mikalnikih si je.pri odstranjevanju bombažne koprene z mi-kalnika poškodovala desno roko. Vzrok - motnje v tehnološkem procesu ter nevaren način dela .«> Ivanka PoZman, pregledovalka blaga si je pri šivanju posameznih komadov blaga skupaj, vbodla s šivanko v zapestje desne roke. Vzrok - zaradi neprevidnosti. Jože Tišler, vozač avtokare = .Ko je pred prostorom za polnjenje avtokar urejeval svojo avtokaro, jo pri tem v travi pohodil razbito stekleno črepinjo ter si pri tem močno prerezal desno nogo na podplatu. Vzrok - zaradi nezadostnega čiščenja dvorišča, poleg tega pa je prav gotovo vzrok v ten, ker je nekdo odvrgel te črepinje- na mesto, kir ni določeno za to. Danes pa si lahko ogledamo nekoliko polletno stanje nesreč. Vseh nesreč pri. delu in na poti na delo jc bilo 50, od tega 43 pni dolu in 7 na poti na delo oziroma z dela. Nesreče pri delu so zahtevale 420 delovnih dni, na poti na delo pa je bilo izgubljenih 195 dni. Povprečno na ono nesrečo odpade pri delu 9,76 dni, na nesrečo na poti na delo oz. z dela pa kar 27,85 delovnih dni. Od vseh zaposlenih se je v prvem polletju ponesre- čilo skupno 3,26 $> delavcev, od tega 2,80 fo pri delu in 0,46 fc na poti na delo. 4 4 4 4 4 4- 4 4--r-44444444_r-i-44 4- , -t- 4* 4- 4 4 4- 4 4-4444444444*r-44 4 4 4, 4 4 4 4 DALI SlvlO SVOJO KRI Med mnoge sodelavce, ki so se spomladi prijavili v akcijo za odvzem krvi, so vpisali tudi moje ime. Odločitev ni bila težka, saj dandanes v dobi mehanizacijo, motorizacije in splošnega napredka človek nič ne ve, kanj bc ta dragoceni sok življenja morda tudi sam potreboval. Meseci so tekli in tudi mene je našel "Čočov" Joža; "Tudi Ti si med krvodajalci, ali pojdeš jutri zjutraj ob pol osmih", mi je dejal. "Seveda grem, saj nisem figa-mož" sem mu odvrnila h ■ Minila je noč in v jutru, ko je sonce sušilo roso. po cvetočih travnikih, se nas je peljalo sedem iz naše tovarne, na odvzem krvi proti Golniku. Zidane volje in V najboljšem razpoloženju smo izstopili in se odpravili proti laboratoriju. Verande so bile polne bolnikov v pisanih pidžamah in brž je vprašal eden izmed pacientov; "Je katera za moži.t, dekleta?" "0 seveda!" se oglasi ena med nami, "jaz sem za tri po sedemnajst let; boste zadovoljni?" "Kar gor, dekleta", je zadonelo v zboru in med salvami smeha smo koračili okrog širnih poslopij. Ze smo vstopili med bele stene dolgih hodnikov. Tam je bilo že osemnarjsrt krvodajnleev iz Preddvora, delavcev na žagi, pa smo se z njimi kar hitro spoprijateljili. Prijazne sestre so nas vpisale in že so nam merili „krvni pritisk. Vsak je dobil svoj kartotečni list, ki ga je spremljal od vrat do vrat. Ljubka praktikantka iz Ljubljane nas je peljala v drugi oddelek, kjer so nam ugotovili krvno grupo. Trije snodimeli .grupo 0, trije grupo A in eden grupo AB. Od tam sne šli na rentgenski pregled. Tu ni bilo treba sleci "beraških lojterc" in to je bilo nežnemu spolu kar prav. Vsi smo bili zdravi na pljučih, le Marjanu je dejal zdravnik, da ina od cigaret okajena pljuča kot dimnikar. To mu je dale misliti, in ker smo ga vprašali, zakaj je tako nenadoma obmolknil, je rekel, da ima trenutno individualne visoko strateške misli. Že smo čakali na balkonu na odvzem krvi. Prednost so imeli Preddvorčani. Vsak je moral obleči bel plašč, čez usta sterilno krpico, na glavo bolo rutico in preko čevljev še visoke bele škornje iz bombažaste tkanine. "No, poglejte ne", je vzkliknil Peter, "nar nisem zrih-tan, kot marsovec!" Ob vstopu v sobo se je vsak pošteno zresnil. Tam je asistent ugotovil na eni izmed rok bolj vidno žilo, prevezal roko, in ko si se vlegel in iztegnil roko, je že po cevki iztekal dragoceni življenjski sok v steklenico. Malo vate in joda za des-infekcijo, še topla zahvala, ljubezniv nasmeh in že je bil drugi na vrsti. Hitro je šlo naprej. Nato srio odšli v jedilnico, kjer so nas pošteno pokrepčali z izdatno malico, konjakom, vinom in črno kavo. Za smeh je spet poskrbel Marjan, kc je zapuščal jedilnico po zadnji plati rekoč, da ga daje "gravitacija". Kar so nam povrnili za vožnjo, smo pustili v bifeju. Bilc je za soden'kavic z "repete". Bile so odlične. Tudi tam se je Marjan znašel pod mizo in vem, da tisti dan čistilkam ni bilo treba čistiti poda. K mizi jo pristopil šofer džipa in vprašal, če smo kaj videli Tržičane, da jih bo baje on peljal domov. Dvignili smo se in zapustili bolnico, v kateri je ostalo nekaj naše srene.krvi...... Ni nam bilo žal zanjo. Ko pišem ta članek, leži pred menoj na nizi priznanje in zahvala Rdečega kriza Slovenije z naslednjo vsebinos Iskreno se vam zahvaljujemo za podarjeno kri. Z njo boste rešili'življenje, ali pa pripomogli k zdrav-' ljonju otroka, porodnice, ponesrečenca, ponesrečenega tovariša pri delu. S ten plemenitim dejanjem ste dokazali visoko človečansko in socialistično zavest. Vašo dejanje naj bo svetal vzgled vašim znancem in prijateljem. DK +■ + + + + + + + + + + + + + + 4* + 4—f- + + ++ + + + + + + Janez Tenšakov PARTIZANSKO NA DAN BORCA - 4. JULIJA 1963. Vsa mesta, vse vasi, vsa domovina se je praznično pripravila na Dan borca - 4. julij. Tako tudi občani tržiške komune nismo mirovali, posebno pa mi lomljani, saj se je osrednja proslava vršila v Lomu pri Tiču. Že v sredo popoldne je bilo v Tržiču zborovanje patrol, ki so potem krenile na pot v Lom po poti, ki so jo hodili pred osemnajstimi in več leti. + +++ +++ +++ + +++ +++ +++ +++ +++ +++ + SREČANJE PRI TIČU V LOMU Z veselimi in zadovoljnimi obrazi sc prišli v našo vas, kjer jih je pozdravil prvi transparent s napisom; Dobrodošli in toplo pozdravljeni v naši sredi, dragi tovariši borci! Na Brinju pa so jih pod napisom:"Živelo bratstvo in edinstvo -Živel Maršal 'Tito! "pozdravili pionirji in pionirke ter precej Domijanov ter jim podarili šopke rdečega, modrega in belega cvetja. V imenu patrole se je zahvalil vsem prisotnim tovariš C arman. Potem pa so s partizansko pesmijo na ustih krenili na preostalo pot proti Tiču. Posebno veseli so bili pionirji in pionirke, ker so smeli med vrste borcev - junakov, ki so nam priborili svobodo. Zvečer je bila izdatna večerja, medtem pa so taborniki in mladinci ter mladinke iz BPT, ki so se tudi udeležili tega pohoda, pripravili taborni ogenj, ob katerem je sledil pester partizanski večer, na katerem so obujali borci spomine na težke dni borbe. Posebno zanimivo so govorili; tov. Vučko, ki je eden od preživelih borcev bitke pri Tiču julija I943. in pa tovariš Sova, ki je zelo lepo in nazorno podal celotno dokumentacijo in razvoj od prvih partizanov pa do Kokr-škega odreda. Zelo duhovito in doživeto jo povedal spomin iz NOB tovariš Franc Jagodic - Krstan. Med tem doživetim pripovedovanjem pa se je v venec gora in planin razlivala partizanska in narodna pesom; vse to pa je spremljal harmonikaš Nace. V spominih je minila lepa jasna noč in izza Storžiča je oblila zarja Dan borca. Zdaj je Center predvojaške vzgoje iz tr-žiške komuno izvedel napad na partizansko patruljo. S kamioni, osebnimi avtomobili in motorji - pa tudi pešcev je bilo precej - se jo zbralo do 10. ure nad 500 tovarišev in tovarišic. Ob desetih pa so na lepo urejeno tribuno prišli zastavonoše, predsednik Zveze borcev' Tržič, tov.ariš Franc Jagodic - Krstan, predsednik krajevne organizacije ZB Lom tovariš Gaberc in člani programa Zveze svobod - Kulturno-prosvetnega društva Lom. Proslavo jo začel trio "Domskih fantov" z državno himno, potem pa je vse navzoče pozdravil in nagovoril tov. Gaberc, nakar je imel daljši govor, v katerem se je spomnil celotne operacije NOB tov. Krstan. V imenu Kulturno-prosvetnega društva Lom pa je zbrane pozdravil predsednik tega društva tov. Janez Slapar s temi besedami: "V imenu predsedstva in članov ZS-KPD Lom iskreno in toplo pozdravljam to partizansko srečanje^ ki' je ravno na veliki praznik 4. julij - Dan borca. Dragi tovariši! Tudi mi mlajša generacija se spominjamo z vami težkih dni - dni nenehnih borb, trpljenja in krvi, vas, dragih očetov in bratov, mater in sestra, ki ste položili svojo moč in' sebe na oltar domovine - svobode, ki ste jo dali nam, ki še živimo, toda v naših srcih še plahte besede, ki jih narekujete vis "Ne pustite se tiranu in ne- bodite hlapci in sužnji, pa čeprav prelijete svojo srčno kri!" Zato .čuvajno1 tradicijo iz NOB in pojdimo po poti bratstva in edinstva narodov naše socialistične domovine Jugoslavije. £e enkrat bi Van zaželel veselo in prijetno praznovanje in da bi se tu v naši vasici prav prijetno počutili. Naj živi 4. julij - Dan borca! Naj živi naš prvoborec in vodja revolucije -naš ljubljeni Maršal Tito!" Izvajanje kulturnikov je marsikomu privabilo solze v oči, saj se je marsikdo še bolj živo spomnil dni, ki so mu bili sveti in svetli za svobodo domovine. Po uspeli proslavi - vsaj tako j^ bilo videti na obrazih - pa je instrumentalni trio "Domski fantje".s pevkama Dorico in Jožico ter solistom Vrenčkom priredil veselo glasbeno popoldne s plesom. Z zahajajočim soncem pa so se razšli s partizanskega srečanja tudi vsi, ki so se udeležili te proslave, vsi pa so s seboj odnesli spomin na prijetno srečanje pri Tiču v Lomu. V zvezi s ten praznovanjem pa sta dva Ionska fotoamaterja pri ZS-KPD v Lomu priredila razstavo "POTO 1963". Za presenečenje letošnje razstave je Janez pripravil literarno-likovni paviljon ter zbral in uredil dokumentacijo iz NOB. Razstava je bila odprta v nedeljo 7,7.1963. od 7. ure zjutraj do sedme ure zvečer. Ogledalo si jo je 478 ljudi. To razstavo jo otvoril predsednik ZB NOB občine Tržič tovariš Krstan. Prisotni pa so bili tudi: kapetan Jože Rozman, tov. Vučko ter predsednik KO ZB tov. Ga'qorc in vsi vodjo sekcij pri ZS-KPD Lom ter precejšnje število obiskovalcev. Ludvik in Janez sta to razstavo posvetila domačinom, ki' so darovali svoja življenja za osvoboditev naše domovine. “I“ 4 ‘4 4- + 4-4-4- +44 +4-4 H—1-4 +4-4 4 4 4 4 + yjOidwusti V mesecu juniju so bili v naše podjetje sprejeti le trije in to: Marta Špik - v tkalnico Judita Knific - v tkalnico Rozi Bitenc - v tkalnico Odšli pa so iz podjetja: - pravilna odpoved: Nežka. Udovč 1 - iz tkalnice Milan Ogris - iz KS sektor Cveto Bečan - iž komercialnega sektorja C. J. - invalidsko so bili preme- - invalidsko pa so bili upo- šceni v .podjetje Novost - kojoni sledeči: Križe sledeči: _ Pavla Pirjevec - iz prediln. Terezija Dolžan - iz tkalnice ' Ana'Frantar - iz predilnice Kati Zaplotnik - iz oplene- Francka Pangeršič - iz tkal. nitilnice Ivanka Gladoš - iz prediln. Olga Žnidaršič - iz prediln. Ignac Zupan - iz tkalnice Frančiška Novak - iz prediln . Jakob Me glič - iz KS sektorja +++ +++ 444 444 444 444 44 + +++ +++ +++ +++ ++ + + 4*4 + + + 444 4 + 4 444 + + + +++ +++ +++ + + + +4+ 4-4—h 444 4-4-4- 444 4-4-4- + + + +++ +++ +++ IN NALOGE DNEVNEGA ODDIHA IN OBIIKE AKTIVNEGA ODMORA MED DELOM Pravilno je, da pojmujemo letni dopust kot oddih in osvežilo, ga tako tudi izkoristimo in si naberemo novih moči za nadaljnje delo. Prav tako izkoriščane nedelje in praznike za izlete, ali pa kakršnokoli obliko telesne ali duševne aktivnosti; naslednjega dne se lahko z mnogo večjim elanom lotimo dela. Seveda je po vsakdanjem napornem delu potreben počitek, ne smemo pa pozabiti, da naj bi bil to aktiven počitek* Nekaj časa naj bi zato vsak dan posvetili telesni vadbi in duševni sprostitvi, ker ni vseeno, kako najbolj zdravo preživimo svoj prosti čas. To je važno za vse, posebno pa šo za'mlade delavce, ki imajo na voljo več prostega časa, kot starejši. Dobro bi bilo, da bi že ob sprejemu v službo ugotovili športne interese in nagnjenja ter novinca povezali z družbo, ki se ukvarja z neko športno zvrstjo, ki mu je najljubša. Dejansko ne gre pri tem samo za to, da se mlad človek vključi v družbo, temveč, da je deležen in da spozna vse vzgojne vrednosti, ki mu jih družba lahko nudi preko športnega življenja. Od vsakega posameznika pa je odvisno, kakšne aktivnosti se loti. Važno je, da se ukvarja s takimi aktivnostmi, ki so nasprotna od osemurnega dela. Kdor je prej osen ur stal, si bo seveda po delu privoščil sprehod, ali kako športno igro (rokomet, nogomet, perjanico, namizni tenis, orodno vadbo; pozimi pa sankanje, smučanje, drsanje itd.). Pravtako si bo tisti, katerega delo v tovarni zahteva sedenje, zaželel gibanja; to bo hkrati koristilo njegovemu zdravju. Nasprotno pa je tistemu., ki ima v tovarni veliko tekanja in gibanja, potrebno po delu kaj bolj statičnega (dviganje uteži, partija šaha, streljanje in podobno). V poletnem času pa bodo vsem koristili vsi športi na vodi (plavanje, skakanje, veslanje in ribolov). Kot oblika aktivnega počitka je tudi vrtičkanje - delo na vrtu. Oblik za vsakdanji aktivni odmor je torej veliko, lahko bi rekli prav toliko, kolikor je želja in volje- Prav pa je, da se izogibamo oblik razvedrila, ki našemu zdravju škodujejo (prekomerno uživanje alkohola, sedenje v sobi nasičeni s cigaretnim dimom - predvsem v mladih letih). Posebno pozornost je treba posvetiti aktivnemu odmoru med delovnim časom v polurnem odmoru. V tem pogledu je dobljenih že nekaj izkušenj.xV podjetjih, kjer načrtno gojijo rekreacijo, in imajo v ta namen nastavljene strokovnjake, so ugotovili, da so sprehod po svežem zraku, perjanica (badminton), odbojka, kegljanje^in streljanje najbolj priljubljena oblike aktivnega počitka, čim lepše je okolje (zeleno površine, drevje), tem rajši bomo hodili na zrak. Zato je naloga vseh nas, podjetja in sindikata, da se zavzemamo za akcijo za ureditev okolja ter skromnih vadišč in nabavo najbolj potrebnih rekvizitov. Zavedati se moramo, da stvar ni samo zabavna in prijetna, temveč tudi koristna,. To vodi do boljše fizične kondicije, boljšega počutja vsakega posameznika in s tem v zvezi do višje proizvodnje. Da jo ros tako, nam kažejo rezultati enoletnega poizkusa pod strokovnim vodstvom na Beograjskem grafičnem zavodu. Organizirali so dvojo skupin enako sposobnih strojnih■stavcev in omogočili poizkusni skupini aktivni počitek, komtroln.1--sku— pini pa pasivni počitek. Poizkusna skupina se je v odmoru med delom ukvarjala z raznimi aktivnostmi (sprehodi, žoganje, metanje v cilj itd.), kontrolna grupa pa je kot običajno le posedala in se pomenkovala. Na osnovi podatkov tega poizkusa, je bilo ugotovljeno, da aktivni oddih v toku dela pozitivno vpliva na dolavca, tako v pogledu čilosti, kot v pogledu izboljšanja produktivnosti.' Poizkusite še sami in se prepričajte ! *4~ + 4~4-4- + + + + + H—(• + + 4- + + + + + + + + + + +++++ + + + + + ++ + + + + + + + WAM PIŠEJO V času med obema številkama je naše uredništvo prejelo le dve pismi od vas vojakov in še ti dve sta bili od ene osebe. Poslal nam jih je tovariš Stefan Gregorčič, ki služi v Karlovcu, kar je sorazmerno še kar "blizu" doma. Takoj v začetku prvega pisma se prav lepo zahvaljuje za prejete izvode našega Tekstilca in pravi, da ne more prikazati in povedati, kako jo bil vesel, ko je čital novice iz domačega kraja in okolja posebno pa še iz tovarne, v kateri je kot delavec preživel nekaj let pred odhodom na odslužitev vojaškega roka. Pravi, da je že nekajkrat po pismih pouzvedoval kako Se odvija naša rekonstrukcija. Želi, da bi te novosti v tovarni zopet enkrat videl, boji pa se, da se zaradi menjajočega izgloda posameznih obratov ne bo znašel. Tovariš Štefan, kar brez skrbi, ne bi se izgubil. Je pa res, da je naša tovarna v zadnjih nekaj letih precej spremenila svoje lice. Tovariš Gregorčič pozdravlja vse člane delovnega kolektiva z željo, da še v naprej dobro napredujejo pri svojem delu, Želi tudi, da preko našega glasila pozdravimo naslednjo tovariše, ki služijo vojaški rok, za katere pa tovariš Stefan ne ve naslovov; Dragota Praprotnik, Janeza Kern, Staneta Pjevčevič, Perda Demšar, Edota Šlibar, Toneta Mokorel, Janeza Kar-pucelj, Janeza Truden, poleg tega pa še vse ostale, kar jih je v vojaški suknji. + +++ ++ ++ + -f- 4--f" ++ ++ + + + + Janez Temšakov V drugem pismu pa nam je poslal križanko. Rešena je pravilno, žreb pa bo imel pri njej zadnjo besedo. Da ni bilo to pot toliko pošte, je verjetno vzrok v tem, ker je v poletnih mesecih vsakdo bolj len za pisanje -priznam, da sem tudi jaz takšen - da pa bo naslednji mesec prišlo več pisem, sicer se lahko zgodi, da bi morali rubriko ukiniti, kar pa vem, da vam ne bi bilo vseeno. Zate kar korajžno primite za pe-4 resa in napišite, kar vam leži na srcih. Lep pozdrav Urednik + +++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ +++ + + -T + + + + + + + + + + + + + + 4“ + 4' + SAN E Večer na nebu prižiga luči, sinko v sanje zapira oči, mesec med oblaki svoj čoln vesla, v njem pa lepo zvezdico ima. Ta zvezdica zala razsipa srebro pod sabo na našo obširno zemljo. V tisočih biserih sveti se vse in roža najlepša oči zdaj odpre. To je danica, ki ugaša luči, sonce njen ženin ji gore zlati, ker pa jo ljubi, še njo osvetli, od sreče v poljubu zapira oči. Sinko prebudil se ravno je zdaj; na obrazu zaigral mu jo srečen smehljaj. Sonček pričaral ta lepi je dan, mesec in zvezde pa skrivnostni san. ZANIMIVOSTI IZ NI,S3 ZELENICE Ker verjetno člane našega kolektiva zanima, kako je z gradnjo žičnice na Zelenico, navajamo nekaj podrobnosti glede finansiranja in gradnje tega turistišno -športnega objekta.. Prvo naj navedem samo nekaj 'grobih podatkov za tiste, ki z omenjenim objektom še niso seznanjeni. Žičnica bo potekala v dveh etapah od gostišča pred predorom pa do koče na Zelenici. Prva sekcija poteka od gostišča do vznožja Begunjske vrtače v dolžini 1200 metrov z višinsko razliko 208 metr, druga pa do Doma na Zelenici z dolžino nadaljnjih 840 m in višinsko razliko 280 m, ali skupno višinsko razliko 488 metrov. Čas vožnje od gostišča do koče na Zelenici bo v letnem času 17 minut, v zimskem pa I4 minut. Ker prav gotovo že vsakdo težko pričakuje, kdaj bo lahko zamenjal eno in pol urno pešačenje za 14 minut prijetne vožnje, v .-am posredujemo že predvidene roke izgradnje. Rok za dokončno montažo in preizkusno obratovanje I. etape žičnice je 31.12.1963., za drugo etapo pa 31. oktober naslednjega leta. Ker so dela že v polnem teku, lahko pričakujemo, da bodo predvideni roki tudi realni. Kot vemo, je bila prvotno investitor za gradnjo tega objekta Občina Tržič. Ker pa so za tako gradnjo potrebne ogromne investicije, in sicer 24O milijonov, katera bi občina težko prenesla in ker vrhu tega ta objekt sigurno ne bo rentabilen, saj nam ekonomski računi pokažejo precejšnjo izgubo, je občina iskala drugo možnosti. Edina možnost, da se ta načrt uresniči, je bila prepustitev investitorstva Kompasu iz Ljubljane. Kompas pa je šel v to visoko investicijo zaradi tega, ker je obenem.z žičnico dobil tudi dovoljenje občine Tržič- za gradnjo menjalnico na platoju pred predorom. Ker ima Zelenica neomejene možnosti za razvoj domačega in tujega turizma, -je važno to, da se ta stvar uredi in uresniči, kdo pa je graditelj, pa je stranskega pomena. Obenem z gradnjo žičnice se je začelo tudi z gradnjo doma na „Zelenici in če.bo vse potekalo po predvidevanjih, bodo gradbena dela tudi na tem objektu v letošnjem letu zaključena. Investitor za dom na Zelenici pa je občina Tržič. S celotno ureditvijo bomo v neposrednji bližini naših stanovanj dobili lepe možnosti za razvedrilo našega delovnega človeka. NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA P & w H- O CD M< CQ< H- H H1 <1 vn d-o • < CD 1-9 P t-3 <1 O Otj CD và 25 • ■ -Jj 2 (0 ■ V 28 29 lo V-'j 11 32 21 m 1 35 36 ~w~ \ 35 (39 j 3 9 a, ko A'a '■■M ki k2 V 3 1 - • S Vv _ • J *5 k . ki kg k9 io L . \m - j • C'V/;-:- ’ ■ 1 NAVPIČNO : 1. Žensko ime. 2. Rešiti se izpod tujega jarma. 3. Dragutin Boranič. 4. Besedica za priganjanje živine. 5. Ime filmske igralke Davis. 6. Kmetijski strokovnjak. 7. Ruska roka. 8. Oče. 9. Avtomobilska oznaka za Sarajevo. 10. Mestni predel Tržiča. 11. Nebesno mitološko bitje. 12. Stara površinska mera (angl.). 14. Morski rak. 19. Madžarsko žensko ime. 20. Stric po nemško. 21. ljudska pravica. 23. Nihče. 25. Naziv slovenskega dnevnika. 27. zvitorepka. 29. Vas pri Bledu. 30. Nezdrav. 32. Deli tedna. 33. Lata. 35. Medmet. 37. Italijanski spolnik. 38. Predlog. 39a. Nemški predlog. 42. Nizko rastlinje - edn. 45-. Znižana nota. 46. Skrajni konec suhe zemlje. 47. ZU. 48. Kem. znak za aluminij. rešitve rešitve rešitve rešitve rešitve rešitve rešitve Kljub temu, da je poletje, smo prejeli veliko rešitev, izžrebani pa so bili sledeči: 1. nagrado dobi Pavla Slibar 2. nagrado dobi Ana Regajs 3. nagrado dobi Ana Pogačnik Dvignite jih v Centru za izobr. KRES V MATEEADI ZA DAN BORCA Kolk bojo šele gun plačal, k mii gor na. Fabrk tole uro ... Idiličen kotiček za razmišljanje. Obiščite ga v času letnega dopust" Se priporoča stara vratarnica BPT ob lesenem mostu.' u prašini, bre ? - Nišam, druse kapetane, nego san išao "kros plač" u Tržiču ! - Dobro, onda te razumen ! Depo 908TRŽIČ TRŽISKI teks 1963 658(497.12)(085.3 4001967,7 COBISS e r i Glasilo delovnega kolektiva BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽlC \