o c 6 P *r	6 m
I N F O
R M A T O R
gorenjefsgpaidloinipCsS apsuMI
Velenje, 3. februarja 1993	Leto XXVI.	Številka 5
Proizvodnja v januarju
je že prvi mesec dela v letu y93 in tako že seštevamo naše proiz-;o(i w°ffne dosežke.
Gorenju Gospodinjski aparati smo v {fn,“?riu izdelali skupno 127.259 ehkih gospodinjskih aparatov, kar je ' J* 15 odstotkov več kot v prvem mesecu leta 1992.
Ie
y„Pro9rarnu Kuhalni aparati so izdelali i -929 izdelkov, kar je v primerjavi z I nuarjem 1992 za 6 odstotkov manj. a odstotkov so v primerjavi z letom p0prej povečali proizvodnjo v programu ralno-pomivalni aparati, in sicer so jih januarja letos izdelali 20.907. Najbolj pa •al u? Povečali proizvodnjo v programu adilno-zamrzovalni aparati, skupno za a odstotkov. V obratu Zamrzovalne /nare so januarja izdelali 22.140 iz-aikov, kar je povečanje za 65 %, v amrzovalnih skrinjah 19.897 (povečanje a /8%) in Hladilnikih 20.386 (povečanje Za 3 odstotke).
Qfr- France Prešeren
6č
)ra!
lož'
Pevcu
Kdo zna,
Noč temno razjasnit’, ki tare duha!
Kdo ve
nJ^rf9dlja odgnati, ki kluje serce Gd zora do mraka, od mraka do dne!
ral	i	Kdo uči
.	Izbrisat’ ’z spominja nekdajne dni,
orezup prihodnjih oduzet’ spred oči, Praznoti vbejžati, ki zdajne mori!
m3
ave'
dni!
e--
zN
ira'
ler
l/7i
/<a/cd
Bit’ očeš poet in ti preteško Je v persih nosit’ al pekel, a! nebo!
_	Stanu
svdjiga spomni, terpi brez miru! -
Stroj za embaliranje je opremljen tudi z laserskimi čitalniki, ki na osnovi črtne kode na spodnjem delu embalaže prepoznajo, ali je aparat dober ali ne, (puščica kaže na mesto, kjer je črtna koda), drugi čitalec za embalažno nalepko pa je obkrožen.
Računalnik vse bolj nepogrešljiv pomočnik v proizvodnji
Ko govorimo o humanizaciji dela in posodobitvah proizvodnje v Gorenju Gospodinjski aparati, so velikokrat omenjeni tudi računalniki, ki tako postajajo vedno bolj nepogrešljivi pomočniki v proizvodnji.
Tudi pri posodobitvi proizvodnega procesa v programu Kuhalni aparati, kjer od novega leta naprej embalirajo izdelke na nov način, na strojih s toplotnop skrčljivo folijo in po taktno sklopljenih transporterjih, že opravljajo določene postopke tudi s pomočjo računalnika.
Na montažnem traku opremijo izdelek z nalepko s črtno kodo, če je izdelek ustrezne kakovosti. Laserski čitalec prepozna aparat na osnovi te kode in ga samodejno usmeri v embaliranje, če pa izdelek nima nalepke, ga usmeri v zanko za popravilo. Poleg tega osnovnega razvrščanja dobrih ali slabih aparatov pa dobi računalnik s pomopjo laserskega čitalnika tudi ostale pomembne podatke. Tako lahko računalnik sproti beleži število izdelanih aparatov, ki so dobri, za ostale
pa dobi podatke, ki so pomembni za odpravo napak. Tam propravljalec vnese tudi kodo napake in seveda je v sistemu že tudi ta podatek, pomemben za statistiko in pregled napak.
Hkrati so vsi podatki n a voljo v centralnem računalniškem sistemu in torej dostopni za nadaljnjo obdelavo vsem, ki so kakorkoli povezani s proizvodnjo.
Kmalu pa bodo izdelki opremljeni tudi še z novimi embalažnimi nalepkami, na katerih bo odtisnjena črtna koda s šifro in serijsko številko aparata. Te podatke bo čital laserski čitalnik, nameščen na drugi strani stroja za embaliranje (obkrožen na sliki).
Vodstvo proizvodnje bo imelo na svojem računalniku tako vsak čas pregled nad proizvodnjo v montaži. Vsak trenutek bodo vedeli, kako poteka proizvodnja, o številu izdelanih aparatov, pa tudi o številu in vrsti napak in drugih podatkih, ki so zanimivi za statistiko in nadaljnje ukrepanje. V kratkem pa bodo poskrbeli še za velik prikazovalnik, na katerem bodo tudi vsi podatki o poteku proizvodnje.
8. februar - slovenski kulturni praznik - Čestitamo!
U Slovenski standardi
Ob koncu leta 1992 je tehnični odbor za Zagotavljanje kakovosti Urada za standardizacijo in meroslovje pri Ministerstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, katerega član je tudi Gorenje Gospodinjski aparati (zastopa ga Matjaž Marovt, vodja zagotavljanja kakovosti) izdal slovenske standarde SLS ISO 9000, SLS ISO 9001, SLS ISO 9002 in SLS ISO 9003, ki so prevodi angleškega besedila mednarodnih standardov serije ISO 9000.
Ker smo v nekaterih predhodnih številkah opisovali določene pojme o kakovosti, lahko ta razglabljanja dopolnimo z uvodnim slovenskim besedilom iz standarda SLS ISO 9000.
OSNOVNA NAČELA
Organizacija naj si prizadeva izpolniti naslednje tri cilje v zvezi s kakovostjo:
a)	doseči in ohraniti kakovost proizvodov ali storitev, tako da trajno izpolnjujejo izražene ali samoumevne zahteve kupca;
b)	pridobiti zaupanje lastnega vodstva, da se dosega in ohranja načrtovana kakovost;
c)	pridobiti zaupanje kupca, da načrtovana kakovost je ali bo dosežena pri dobavljenih proizvodih ali opravljenih storitvah. Kadar je to zahtevano v pogodbi, si to zaupanje lahko pridobi, z ustreznim dokazom doseganja dogovorjenih zahtev.
DEFINICIJE
Politika kakovosti: Splošne usmeritve in cilji organizacije glede kakovosti, kot jih uradno določi najvišje vodstvo.
Opomba:
Politika kakovosti je element poslovne politike in jo potrdi najvišje vodstvo organizacije.
Vodenje kakovosti: Vidik celotne funkcije vodenja, ki določa in uvaja politiko kakovosti.
Opombi:
1.
Doseganje želene kakovosti zahteva zavezanost in sodelovanje vseh zaposlenih v organizaciji, medtem ko je za vodenje kakovosti odgovorno najvišje vodstvo.
2.
Vodenje kakovosti vključuje strateško planiranje, razporeditev virov in druge sistematične dejavnosti za kakovost, kot so planiranje kakovosti, izvajanje in ovrednotenje.
Sistem kakovosti: Organizacijska struktura, odgovornosti, postopki, procesi in viri za izvajanje vodenja kakovosti.
Opombi:
1.
Sistem kakovosti mora biti le toliko obsežen, kot je potrebno za doseganje ciljev kakovosti.
2.
Za potrebe v zvezi s pogodbami, predpisi in ocenitvami se lahko zahteva dokaz izvajanja določenih elementov sistema kakovosti.
Obvladovanje kakovosti: Izvajalne tehnike in dejavnosti, ki se uporabljajo za izpolnitev zahtev glede kakovosti.
Opombi:
1.
Da bi se izognili nesporazumom,je priporočljivo previdno uporabljati ustrezne izraze, kot je "obvladovanje kakovosti v proizvodnji", kadar gre za ožje
Pl
Zč
m ni o<
področje obvladovanja kakovosti ali za "celovito obvladovanje kakovosti" kadafz-= gre za širši koncept.	^aj
2.	ne
Za doseganje ekonomske učinkovitejše naj obvladovanje kakovosti zajema iZ'Gc vajalne tehnike in dejavnosti, ki so u smet v s jene tako v spremljanje procesa kot tiAo odpravljanje vzrokov za nezadovoljiv0"Z; delo v posameznih fazah zanke kakovcAtr (spirale kakovosti).	no
Pr<
Zagotavljanje kakovosti: Vsi načrtovani^ sistematični ukrepi, ki so potrebni z30d dosego ustreznega zaupanja, da bo proZ’^ vod, proces ali storitev izpolnil poS'£6 tavljene zahteve glede kakovosti.
OOl
Opombe:	^
1.	>
Zagotavljanje kakovosti ni popolno, e^az podane zahteve potreb uporabnika nOs izražajo v celoti.	da
Do,
Učinkovito zagotavljanje kakovost^ ponavadi zahteva nenehno vrednoteni''-^ dejavnikov, ki vplivajo na ustrezno5^ načrtovanja/razvoja in usklejenos0or specifikacije s predvideno uporabo, k^oij tudi overjanja in presoje proizvodni6^, vgradnje in kontrole. Zagotavljanj^,.' zaupanja lahko vsebuje tudi predložitve' dokazov.
3.
Znotraj organizacije služi zagotavljanj* < kakovosti kot orodje vodenja. V pogo(’ benih odnosih zagotavljanje kakovo5' služi tudi za pridobivanje zaupanja ’ j dobavitelja.
k
Zj 2.
Srečanje na delovnem mestu - Manca Potočnik
reden seje Manca Potočnik leta 1975 zaposlila v Gorenju kot prevajalka za n^jpški in angleški jezik, je skoraj pol-mn deset let poučevala angleščino na osnovnih šolah v Velenju.
jafZa odhod iz šole se je odločila iz osebnih Zlogov in tudi poklicnega izziva, saj si je tem zastavila nov cilj - poklic strokov-i;-e9a Prevajalca. Sicer pa to delo opravlja 'l q6 dan.es, s širitvijo tečajev tujih jezikov v gr,v oreniu Pa je zanjo prevajanja vse manj,
udiI'°vneegaPpoPkli2eVanja’ ^ nienega °S" ijjj ?ai?'m'Vo je, da lahko izkušnje s področja okovnega prevajanja pripomorejo k os-vnemu znanju, predvsem pa_ lahko npfa i ITI’ kaJ potrebujejo naši sodelavci lii^p®, - 0Vnem mestu," je povedala Manca zanrU°Ci!1lk’ k' ie postala predavateljica v olr? e|ku za izobraževanje v Gorenju os-^spodinjsk, aparati.
dolga leta govorimo in pišemo o tem, Q I6 znanje tujih jezikov zelo _ _ manjkljivo, vendar v večini primerov <h • 6 Pr' besedah. Vprašanje je tudi, ^aJ bi se^naj začeli učiti tujega jezika ali re-=,V dtr°škem vrtcu, v prvem ali petem
Jazredu osnovne šole? j aJa Pfi poskusih in potem se ni čuditi, , PHbajajo ljudje celo s fakultet z zelo
zač ud j'V'm znaniem jezikov, je na Džip'?, pogovora razmišljala Manca
■
i°s'tit, •• aj° P°tem nadomestiti razne in-oSg' a'je, delavske univerze in drugi ko3o|iudniki tečajev tujih jezikov. Seveda njej,al1 ^snj uspešno. Slaba stran teh ■n^aradV ^6’ ^a rT|orajo biti rentabilni in :it4rov i-i te9a P° eni strani zajemajo sliko število tečajnikov ali pa so zelo
dragi. Poleg tega pa oddaljeni od delovnih mest in večjih središč, od krajev bivanja ali pa so ob neustreznem času.
V Gorenju smo vlagali v izobraževanje veliko in bi želeli za izobraževanje svojih delavcev narediti še več. Ker pa je denarja vse manj, obstaja nevarnost, da bi se izobraževali le redki posamezniki. Uvedba poučevanja nemščine in angleščine za delavce Gorenja v podjetju med delovnim časom, v lastnih prostorih in z lastnim kadrom, je poskus približati izobraževanje vsem zainteresiranim in to ob sorazmerno zelo nizkih stroških," je povedala Manca Potočnik.
Gre za projekt, ki bi naj trajal več let, že sami začetki pa so spodbudni. Oddelek za izobraževanje Gorenja Gospodinjski aparati je jeseni 1992 razpisal tečaje nemščine (I., II. in III. stopnje), in angleščine (I. in II. stopnje), februarja 1993 pa se bo na željo delavcev Gorenja Gospodinjski aparati pričel tudi tečaj
angleščine II. stopnje.
"Moje izkušnje s I. stopnjo so zelo ugodne, večina slušateljev redno obiskuje tečaje, ki so 2 uri na teden. Nekaj slabše je z obiskovanjem tečajev II. stopnje. Žal se mi zdi, da še vedno prevladuje mišljenje, da to za podjetje ni potrebno in da je to le hobi posameznika. Zato pa naj prav tečajniki sami aktivno prispevajo k spremembi mišljenja sodelavcev in nadrejenih, tako da bi postalo jezikovno izobraževanje na vseh stopnjah nekaj samoumevnega, tako kot je jutranja kavica ali čaj,” je s slikovitim primerom svoje razmišljanje dopolnila predavateljica Manca Potočnik.
In zato govorijo o trajnem projektu, sicer pa bodo poskušali redne tečaje dopolniti tudi s krajšimi oblikami, individualnim delom, branjem tuje literature. V ta namen bi jim bila dobrodošla še kakšna soba, poseben prostor, pa morda tudi kak sodelavec več.
Pri učenju tujih jezikov je najpomembnejša kontinuiteta. To je omogočeno s predavanji, ki so 2 uri na teden, omogočeni pa so tudi stalni stiki s predavateljico. Domače naloge tečajniki pridno pišejo, sicer pa so jim na voljo različni pripomočki. Učbenike lahko tečajniki naročajo v Gorenju, preko podjetja Gorenje Kulturnica pa lahko knjige odplačajo na več obrokov.
To je sedaj najcenejša oblika učenja tujih jezikov in dosegljiva vsakomur. "Bistveno je to, da bi ljudje spoznali, da jim bo le znanje dvignilo samozavest. Znanje tujega jezika je lahko pomembno za slehernega sodelavca in ie-to ni rezervirano zgolj za redke privilegirance..."
H.J.
| Gorenje ° Kulturnica
ie /e čas za Benetke
soboto 20. februarja 1993, bo v Benet-'kolisrf^ad3, k' i° bo zanesljivo videlo l6 ,0 Pnjavljencev za enodnevni izlet v jc ,ke’ ki ga organizira Gorenje Kultur-
no u3 ie zanimanje večje, kot so r;: fkovali, sprejemajo še dodatne Dr ■6- Cena je 30 DEM, prijave pa bodo r,.Jernali do zasedbe prostih mest v ru9em avtobusu.
Istvarjaini manager
o^ak, 5. februarja, bo, kot smo že phii’ Podstavitev knjige Petra Rus-Ustvarjalni manager.
snce V Seino sobo 99 v poslovni zgradbi d rna Gorenje, pričetek predstavitve ada M 2- kni'9° bo predstavila prof.
V Galeriji Servis razstavlja Jože Ciuha
Minuli petek so v galeriji Gorenja Servis v Velenju brez posebne otvoritvene slovesnosti odprli razstavo slik Jožeta Ciuhe iz
Ljubljane, prav tako pa je njegova razstava tudi v Galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju.
Jože Ciuha se je rodil 26. aprila 1924 v Trbovljah, leta 1950 pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Umetnik je prepotoval domala ves svet in ob porisanih skicirkah prinesel še kup zapiskov, ki so mu služili kot gradivo za knjigi Okameneli smehljaj in Pogovori s tišino. Napisal pa je tudi knjigo za otroke Potovanje v deseto deželo (nagrajena z Levstikovo nagrado).
Med drugim velja omeniti še to, daje Jože Ciuha pet let vodil seminar za svobodno slikarstvo v Salzburgu, trenutno pa živi v Parizu.
Slikar se je dolgo vrsto let ukvarjal z ilustracijo, poleg slikanja pa ustvarja tudi grafike, tapiserije in mozaike.
Na razstavi v Galeriji Servis je moč videti ciklus novih del v akrilni tehniki na papirju.
Obe razstavi, tako v Gorenju kot v velenjski knjižnici, sta prodajni. Samo za ilustracijo pa naj navedemo le še ceno slik - okrog 20.000 DEM.
Gorenje
Maloprodaja
Posebej za vas
Od 1. do 20. februarja 1993 je Gorenje Maloprodaja pripravila posebno ponudbo, predvsem pa nudijo pri plačilu z gotovino 30 % popust!
Izdelke s 5 % popustom pa prodajajo tudi s plačilom na 8 čakov brez obresti, kar je še ena od ugodnosti. -Tako lahko v razstavno-prodajnih centrih Gorenja Maloprodaja v Velenju (pri Servisu), v Rdeči dvorani, Nazarjah ali patudi v Jedilnici Gorenje (od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure) kupite pralni stroj že od 49.000 SIT dalje, hladilno-zamrzovalne aparate pa dobite tudi že za 32.000 SIT.
Gorenje Maloprodaja -posebej za vas!
Gorenje Inova d. o. o., Velenje organizira
Podjetniško delavnico za izdelavo poslovnega načrta
Delavnica je namenjena VSEM, ki želijo izpopolniti svoje znanje o podjetništvu in ki že
- imajo konkretno poslovno idejo pa bi jo želeli realizirati
Delavnica ima namen nove podjetnike uvesti v podjetnišii način razmišljanja ter jih naučiti, kako preverjati in razvijati poslovno idejo. Udeleženci bodo izdelali tudi
Pozornost, vredna posnemanja
"Izredno sem bila presenečena, ko sta me na domu po daljši bolniški obiskali predstavnici našega sindikata," nam je pred nedavnim pripovedovala Mihaela Kastivnik, doma s Prevalj, zaposlena v programu Kuhalni aparati.
O obisku je Mihaela Kastivnik veliko razmišljala in ni vedela, kako se naj zahvali. Najprej je želela napisati pismo, nato pa se je odločila, da bo potrkala na vrata našega uredništva. "Veliko človeku pomeni že sama čestitka ob novem letu, še več pa obisk," je menila in nadaljevala: "Lep je občutek, ko spoznaš, da nisi pozabljen. Vem, da si predstavnici sindikata Biserka in Ivanka tudi drugače prizadevata za pomoč sodelavkam, sicer pa velikokrat
zadostuje že kakšna dobra beseda, nasvet. Želim si, da bi takšnih bilo še več, sicer pa mi bo njun obisk ostal v trajnem spominu!"
V imenu svobodnega sindikata v Kuhai-nih aparatih sta Biserka Poznič in Ivanka Prislan obiskali, seveda v njunem prostem času, poleg Mihaele Kastivnik še druge sodelavke in sodelavce, ki so bili več kot štiri mesece v bolniškem staležu. Takšne pozornosti so bili deležni še Anton Justinek iz Slovenske Bistrice, Natalija Podgrajšek z Oplotnice, Dara Cvetkovič, Hermina Travner, Ehlimana Kalabič in Marica Gnezda iz Velenja in Ivica Gaber s Kozjaka, Danico Lah pa je obiskal mojster Alojz Habjanič, ki tudi sicer redno obiskuje sodelavce, ki so dalj časa odsotni. V Kuhalnih aparatih ne namenjajo takšne pozornosti le ob novem letu, ampak tudi sicer, nekako po preteku treh, štirih mesecev bolniške. Kot je povedala Ivanka Prislan, so bili letos njihovi sodelavci izredno presenečeni, saj obiskov na domu ni nihče pričakoval.
Malica			
TO	09. 02.	Navadna Svinjska kisla juha, pecivo	Dietna Telečja obara, ajdovi žganci, jabolka Polnjen piščanec, mlinci, solata Zelenjavni zrezki, slan krompir Dušena tel. jetrca, žličniki, kompot
SR ČE PE	10. 02. 11. 02. 12. 02.	Pečen piščanec, mlinci, solata Zrezki po vrtnarsko, pražen krompir Pečenica s kislim zeljem, jabolka	
PO TO SR	15.	02. 16.	02. 17. 02.	Kisla repa, zabeljen fižol, kranjske Pleskavica, džuveč, solata Dušen piščanec, široki rezanci, jabolka Pečene safalade, pommes frites, solata Lovska pečenka, kruhovi cmoki, solata	Kisla repa, pire krompir, hrenovke Sekljani zrezki, krpice z zeljem Dušen zajec, široki rezanci, sadje
ČE PE	18. 02. 19. 02.		Pečene safalade, pražen krompir, cvetača Telečja rižota, solata
poslovni načrt za lastno podjetnišN dejavnost.
Program bo izveden v štirih mod' po dva dni v mesecih februarju i' marcu in se bo odvijal v Topolšici.
/
Cena te prve delavnice v velenj^ občini je zelo atraktivna (le 30' DEM za udeleženca), saj 'f sponzorirata Ministrstvo za maj1 Ve, gospodarstvo R	Slovenije ]lmm
Sekretariat	za gospodarski^
dejavnosti SO Velenje.
j
Prijave s kratko predstavitvi pošljite na naslov Gorenja Inova Velenje, Partizanska 12 (g. Vikt° P Vaupot), tel. 855'641, fax. 854-47^ kjer boste dobili še doda#^ informacije.	6
V nedeljo na Ramšakov vrh
Pret
v
den
V nedeljo, 7. februarja 1993, ph% Tekaška sekcija Društva za *r<nrtl\
Ljud e p
odj
rekreacijo Gorenje tek na naiuoc-,
-	-	—	-	- - -	- i

vrh. štart bo ob 9.30 pri Rdeči dvor^ur v Velenju. Proga poteka preko ša/e*Urac Gorice, Gornjih Bevč, nad Vinsko mimo Gonžarja, kjer bo po te> družabno srečanje.	Sp|0
deja’
Za tek se je treba prijaviti na petkov^^ treningu ob Jezeru ali po telefonu 293 oziroma osebno Aleksandru LoziC Sicer pa imajo člani tekaške sekC' rSi Gorenja redne skupne treninge še ved,Ura, vsak torek ob 16. uri pri Ribiškem dojTotr ob stadionu pri Jezeru, vsak petek ob Varsl uri pa v Topolšici. Sprejemajo tudi prFzade
re.ev
novih članov.
Nove obrestne mere
-a
nfoi
;asu
Ljubljanska banka Splošna banka Vei^'em d.d. od 1. februarja 1993 dalje obreS<‘ tolarska sredstva občanov z nas/edflrp. obrestnimi merami (letne in mesečne): lejar Tekoči računi občanov 26,99 % - 1,85 % jude Žiro računi 26,99 % - 1,85 %	jma|
Hranilne vloge na vpogled 26,99 % - 1,85 L Varčevalna knjižica 60,58 % - 3,70 %	' udl
Hranilne vloge, vezane nad 12 mese^ovo
81,45 % - 4,68 %
!Cenih
Hranilne vloge, vezane nad 24 rnese6^
83,06 % - 4,75 %
Hranilne vloge, vezane nad 36 mesestrah 84,67 % - 4,82 %	/ar
Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 42,88 ^
2,78%	(akš
—i1 kal
INFORMATOR, list za obveščanje dela'* Gorenja Gospodinjski aparati. Ureja: Uredi^g^ odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko M •
ifita
Strokovna sodelavka:	Dagmar Vrtačnik. IZT
tedensko. Naklada: 3800 izvodov. Grafična pripr<aZre Raster, Velenje. Tisk in odprema: Tiskarna Velefenos Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-'Tne dne 23.1.1974.	:njže
______________________________________________JPOdl