■f°itnlna plačana v gotovim Maribor« pondelfek 21. novembra 1932 Stav. 265 MARIBORSKI Leto VI. (XIK.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 18. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani i Poštni čekovni račun SL 11.400 JUTRA* Naš državni proračun PRORAČUNSKI OSNUTEK ZA LETO 1933—1934. v. Uiančni minister Milorad D j o r d j e-'c je predložil v soboto narodni skup-Drn'1 „Prechog državnega proračuna za računsko leto 1933-34. Ta načrt je bil sk j0 v °ajtežjih dneh naše gospodar-. e depresije in finančne mizerije, ki jo ■ Povzroči a svetovna kriza farnim f0s' tudi lnančni v zvezi z položajem Jugoslavije, zato vse znake tega stanja. Ker so minister in • strokovnjaki, ki so li j^Poski osnutek sestavljali, zastopaliblišče, da se mora za vsako ceno o-t0 niti proračunsko ravnotežje, je od lenega manjši za 844,873.421 Din. Do-*ena je torej doslej skrajna najnižja 2ner*a °d obstanka kraljevine Jugoslavije. IJZa‘9 so se več : li manj vse postavke, k°.da so določene le najnujnejše vso-lai Gstalo je moralo odpasti, da se zgr° ne obremene davkoplačevalci, ki so vsai^* sec^anje deprcsiie nesoosobni za jj., '0 večjo dajatev. Posledice tega se n?e ?>^uti!e povsod: na eni strani razbre-°bre,(nimi ' ' - 'ki kot avtonomne .Janove, z..,.ča v izdatkih in dohodkih ' 48,429.669 Din ali 299,649.666 Din yni od sedanjega. Višek dohodkov nad Zav *eh podjetij, ki služi delno tudi jj- ritje'splošne držuvne uprave, znaša kat’2'31,967 Din ali 217,702.955 Din manj . K°r letos. Ta reducirani proračun: ka ^ v Primeri z letošnjim skrajni napor. d le bil izvršen za odmero državnih iz-, atk, ko KOV. •tani Kolike važnosti je ta razlika ta-ovl; ': splošne državne dclavno-nia valute in možnosti vplačevanja J’ kakor v irogledu našega narod-„iga gospodarstva, tri treba posebej natikati. osarnezn'b razdelitev iz- . tkov in njihovega razmerja napram se-:36mn proračunu, je novi predlog pro-fav na se£tavk'"n sledeče: Splošni dr- j.Vni izdatki: vrhovna državna uprava g.i’533.223, pokojnine in invalidnine Din ‘S.738.432, držav-ni dolgovi 1.1S7.22S.T: ,avosodno ministrstvo 358-514.186 svetno ministrstvo 784,671.999, zunanje ministrstvo 120,973.717, notranje ministrstvo 551,114.183, finančno ministrstvo 303,207.958, vojno in mornariško ministrstvo 2.001,900.000, gradbeno ministrstvo 164,420.900, prometno ministrstvo 152,530.804, kmetijsko min. 61,886.584, trgovinsko in industrijsko ministrstvo 45,429.487, socialnopolitično ministrstvo 150,756.418, telesnovzgojno ministrstvo 14,970.000 in proračunski rezervni krediti 25,000.000 Din. Skupno znašajo te postavke že omenjeno vsoto 6.989,196.910 Din, dočim so znašale v letu 1932-33 še 7.575,120.665 Din. Izdatki državnih podjetij in ustanov: prosvetno ministrstvo 23,683.082, finančno ministrstvo Din 539,267.212, premetoo min. 2.453,386.644, kmetijsko ministrstvo 55,343.195, trgovinsko in industrijsko min. 16,254.252, gozdno in rudniško min. 31,711.489. socialnopolitično in zdravstveno ministrstvo pa 53,783.395 Din. Skupaj torej Din 3.448,429.669 Din. Leta 1932-33 je znaša la skupna vsota teh postavk še Din 3.748,079.135. Razlika je torej — Din 299.649.666. Splošni državni dohodki so preraču njeni: neposredni davki 1.808,000.000 Din, posredni davki 2.880,000.000 Din, višek dohodkov državnega gospodarstva Din 535,251.967 Din in razni -c- ahodki Din 159,914.443. Skupni dohodki znašajo tedaj 6.989,196.910 Din, dočim so znašali I. 1932-33 še 7.575,120.655 Din ali Din 583,223.755 več. Dohodki državnih pod jetij in ustanov so pa predvideni tako-Ie: prosvetno ministrstvo 35,580.000 Din, finančno min. 556,015.651 Din, prometno ministrstvo 2.843,151.047 Din, kmetijsko ministrstvo 55,343.195 Din, trgovinsko in industrijsko ministrstvo 54,000.000 Din ter gozdno in rudniško ministrstvo Din 53,782.395 Din. Skupaj torej 3.983,681.363 Din, dočim je znašala ta skupna vsota v 1. 1932-33 še 4.501,034.297 ali 517,352,641 Din več. To so glavne smernice in postavke o-snutka novega državnega proračuna za prihodnje poslovno leto. Podrobni material obsega elaborat, izročen v soboto narodni skupščini, natančnejše smernice naše proračunske politike bo pa podal v obrazložilu finančni minister g. dr. Milorad Djordjevič. Narodna skupščina dosti ne bo mogla spremeniti; pri debati bo šlo gotovo le za take korekture, ki ne bodo večjega bistvenega pomena. Zato moramo smatrati. da bo ta proračunski osnutek tudi odobren. Važno je poleg samega proračuna tudi še to, da finančni zakon ne bo vseboval nobenih bistveno važnih ■ ovili določil. Obisk bolgarskih novinarjev ODMEV POVABILA JUGOSLOVANSKIH BOLGARSKIM NOVINARIEM NAJ SE OB VRNITVI IZ ITALIJE USTAVIJO TUDI V JUGOSLAVIJI. Italija naj pove kaj hoče ^NIMIV UVODNIK PARIŠKEGA DNEVNIKA »OEUVRE«. — ITALIJA MOLČI. ,PaRIZ, 21. novembra. V daljšem , °dniku se bavi »Oeuvre« z zadnjim ' vorom predsednika vlade Ilerriota kongresu radikalne socialistične h anke v Toulousi in s komentarji, ki I ta govor izzval ter pravi med , uplm: »Kaj je do danes odgovoril !>ii»i0vor’ M ga *e Herriot v Tou- ij, '• predsednik italijanske vlade j 'Ssollnl? Ni smatral za umestno, da osebno kaj odgovoril na ta go-J,: dočim je italijanski tisk. čegar pi-0’6 snremHamo z zelo budnim oče-rekel na to kaj malo. Lahko se ofn da ’e Neonski tfs!< razen p0‘ fcM0,018 novršneua zadovoljstva za-5L, rezervirano stališče, ki bi V,s1"> mofJo odvzeti ves pogum. 9 hai se komentira stališče služ- bene Francije napram Italiji že kakorkoli. moramo pribiti, da Herriotov govor ni bil prvi poskus Francije, da stopi z Italijo, da. celo s fašistično Italijo v prijateljske stike. Kar se tiče nas, smo pripravljeni sodelovati pri vsakem sporazumu med obema narodoma in sklepanju vsakega prijateljstva, ki ne bi bilo podlaga za novo politiko ravnotežja, temveč za prijateljstvo, čigar cill bi bila utrditev miru med narodi. Potrebno na ie — kar smo že večkrat naglasili — da se v primeru, ko se postavljajo nogoii za sklepanje ori!?t«Hstva. nas obvesti, kakšni so tl pogoji. M! smatramo, da imamo končno pravico zahtevati, da se nam pove, kaj se od nas zahteva«. SOFIJA, 21. novembra. O priliki od hoda štirinajstorice uglednih bolgarskih novinarjev v Italijo in vabila jugoslovanskih n-ovinarjev iz Beograda, da bolgarski tovariši na povratku iz Italije obiščejo Jugoslavijo, se je razvila v bolgarskem tisku zanimiva polemika. »Makedonija«, dosledna in zve sta tudi ob tej priliki svoji banditski in protijugoslovanski »politiki«, je odločno nastopila proti obisku bolgarskih novinarjev pri jugoslovanskih tovariših v Jugoslaviji. Njeno stališče je zavzel tudi »Demokratičeski Zgovor« Aleksandra Cankova ter motiviral potrebo, da ne pride do tega obiska iz razlogov »občutljivosti« — vsekakor z ozirom na odnošaje napram zavezniški Italiji! V zvezi z nasprotujočim stališčem omenjenih sofijskih listov pa piše socialistični organ »Narod«: »Gledišče buržujskih listov o »občutljivosti« more v vsakem oziru le še povečati nezaupanje napram bolgarski služ beni politiki, že od nekdaj osumljeni, da je pod ducejevo hipnozo in suge-stiio<( »srečnega dinastijskega sorodstva" med Sofijo in Rimom«. Burovega narodni organ »Mir« razpravlja tudi o tem vprašanju in pravi: »Razume se, da mišljenje »Makedonije« in Canko-vega »Zgovora«, ki z njo soglaša, ne izraža buržujskega stališča. Tiče se samo politike, ki pojmuje na ta način prijateljske odnošaje. Če jugoslovanski tovariši vabijo, ni prav, če ne vabijo, je še slabše. Pa se vznemirjamo, če nam ne zaupajo . . . radi neumnosti, ki se delajo v imenu krivo p^-nova-nega patriotizma«. Reševanje nemške vladne krize POGAJANJA MED NARODNIMI SOCIALISTI. CENTRUMOM, NEMŠKO IN BAVARSKO LJUDSKO STRANKO BERLIN, 21. novembra. Ker je Hindenburg dovršil včeraj prvi del posvetovanj s strankami, so se pričela daneš pogajanja med narodnimi socialisti in centrumom. Pogajanj s centru-mom ne vodi Hitler, ki daje navodila iz hotela »Kaiserhof«, temveč predsednik državnega zbora Gorlng. O pogajanjih, ki so se tudi danes dopoldne nadaljevala, ni javnost ničesar izvedela, ker varujeta obe stranki strogo tajnost. Ker bi narodni socialisti pri sestavljanju večine utegnili rabiti tudi nemške nacionalce, je skušal priti Go- ring tudi v stik s Hugenbergom, kar pa je ta odklonil. Tako se pogajajo zaenkrat le narodni socialisti, centrum, nemška ljudska stranka in bavarska ljudska stranka. Trenutno še ni mogoče reči, kaj in kako bo rešena sedanja vladna kriza. V javnosti se pojavljajo najrazličnejše kombinacije, in kljub vsemu zanikanju z merodajne strani se še vedno zatrjuje, da bo bodoči mož general Schleicher. ki bo sestavil vlado, ki bo neodvisna od za delo nesposobnega državnega zbora. Po poskušenem atentatu na Herriota PARIZ, 21. novembra. Ko se je včeraj zjutraj vozil ministrski predsednik Her-riot z vlakom v Nantes, so neznanci razstrelili del proge. Atentat je neki železniški čuvaj še pravočasno opazil in vlak u-stavll. PARIZ, 21. novembra. Po vrnitvi iz Nantesa je podal Herriot novinarjem izjavo, v kateri je Izjavil, da atentat ni bil toliko zločin, ampak bolj demonstracija neke male skupine bretonskih avtonomistov. Skupino, kakor tudi atentat, so finansirali iz tujine in v aiero je zapleten tu® poročevalec glavnega Hitlerjevega glasila »Volkischer Beobachter«, duhovnik Kdrbler, ki je bil *e dni izgnan iz Pariza. Pariški tisk razpravlja obširno o atentatu in naglašs, da gre za tujo akcijo, katere r ti vodilo v Rim In Moskvo. »La Llberte« prinaša poročilo celo pod naslovom »Nemški atentat na Ilerriota«. Listi zahtevajo najstrožje Postopanje. Ob vrnitvi predsednika v Pariz se je zbrala na kolodvoru ogromna množica, ki je Herrlotu priredila navdušene ovacije. POLJSKI UPLIV V VATIKANU. PARIZ, 21. novembra. Po vesteh iz Berlina so Nemci zelo nezadovoljni zaradi namere, da se poljski kardinal Hlaond imenuje za predsednika kardinalske kongregacije »De propaganda fide". Nemci se boje, da bi se s tem ime novanjem še bolj okrepil poljski vpliv v Vatikanu, ki je že sedaj zelo močan, ker je general jezuitskega reda Le-d' 'howski istotako Poljak,. Slavje madžarskih ieqitimistov BUDIMPEŠTA, 21. novembra. Organizacija madžarskih legitiinistov »Sveta krona« je proslavila v soboto zvečer na svečan način dvajseti rojstni dan Otona .Habsburškega. Predsednik organizacije grof Zichy je med drugim dejal, da mora Madžarska vzeti iniciativo za rešitev vprašanja zasedbe prestola v svoje roke. — Narodni poslanec grof Pallavicini je v svojem govoru nastopil proti vsem onim. ki smatrajo, da dinastično vprašanje na Madžarskem sedaj ni aktualno. V zvezi s tem je pobijal teze, ki jih je nedavno v svojem, govoru v parlamentu zastopal predsednik madžarske vlade Gombos. Ob koncu je rekel, da je sedaj osvojeno načelo, da nobena država nima pravice vmešavati se v notranje zadeve kake druge države. Če bi jutri Nemčija hotela zopet vzpostaviti monarhijo, se temu ne bi protivila niti Francija nit Anglija. VOJNA V JUŽNI AMERIKI. ASSUNCION, 21. novembra. Uradno poročilo pravi, da so paragvajske čete napredovale za 1 km v smeri proti trdnjavi Saavedra. Neka Četa je brez odpora zavzela trdnjavico Laciiino. POTRES NA WESTFALSKLM. BERLIN, 21. novembra. Na Westfal-skem je bil včeraj močan potres, ki sictr ni povzročil mnogo stvarne škode, pač pa precej strahu. Potres so čutili tudi v Belgiji, posebno v okolici Brus ja, kjer pa tudi ni povzročil stvarne škode. Dnevne vesti Pohorska žična železnica Seja upravnega ta nadzorstvenega odbora. Nove ponudbe. Petčlanska ekse-kutiva. Po daljšem odmoru se je te dni zopet obnovila akcija za gradnjo vzpenjače na Pohorje, in da se temeljito prouče vse možnosti realizacije, je bila vi petek 18. t. m. ob 20. sklicana v restavracijo hotela »Orel« seja družbinega upravnega odbora, kateri je predsedoval načelnik g. dr. Alojzij Juvan, navzoči so pa bili vsi odborniki, tudi člani nadzorstva pod načelstvom g. dr. Davorina Se n j or j a. Na seji se je podrobno in zelo teme ji-to razpravljalo o možnosti zgraditve .vzpenjače kljub sedanjim neugodnim gospodarskim in finančnim razmeram. Glav no pobudo za to so dali novi predlogi nekega tujega podjetja, ki se je za akcijo že prej živo zanimalo. Podjetje je sedaj priporočilo gradnjo vzpenjače po žičnem sistemu, ne več gorske že eznice, kakor poprej. Navzoči odborniki so se v celoti strinjali glede dejstva, da je vzpenjača na I ohorje za Maribor tak > velikega pomena, da se mora čimprej zgraditi. Vsako odlašanje bi akciji samo škodovalo in bi jo naposled lahko docela pokopa o, bar bi pomen' lo veliko 'zgubo za naštui-skoprometni in celotni gospodarski raz-ivoj. Da se zadeva temeljito prouči in pri-piavi in je celotni odbor za naglo pos o-vanje preokoren, se je 1 j volila posebna petčlanska eksekutiva ki jo tvorijo Jan-koT a v čar, Albert V ic el, dr. Le v c c Gjuro V a 1 j a k in Julij Guštin. Zapred sednika eksekutive je bi' izvoljen podpredsednik upravnga odbora g. Janleo Tavčar. Nova eksekitiva bo proučila v prvi vrsti novi predlog omenjene tvrdke, ki priporoča zgraditev žične železnice do Peker, tako da ne bi biia 'otrebna predvidevana cesta Pelce - dolinska postaja, obenem bo pa stopila v stik tudi z drugimi sličnimi podjetji. Prva seja eksekutive bo v četrtek 24. t. m. zvečer. Prepričani smo, da se akcito poslej ne bo več zavlačevala. Interesi Maribora in vse njegove neposredne okolice zahtevajo nujno, da se žična železnica na Pohorje zgradi brez ozira na težkoče, ki se z resno voljo in vztrajnostjo dajo prav gotovo tudi že sedaj pršmnsafi. Smrt zaslužnega narodnjaka. V soboto 19. t. m. je umrl v Mariboru upokojeni dvorni svetnik g. Ivan Šorli, markantna osebnost med istrskimi izseljenci. Rojen 1. 1853. v Podmelcu pri Tolminu je obiskoval gimnazijo v Gorici, ktero je dovršil 1. 1873. z odlično maturo. Dovr-šivši vojaško službo je šel na Dunaj na univerzo stucl:rrl pravo. Med teni časom je bil mobiliziran ob priliki bosanske okupacije 1. 1878. Kot po-Htični uradnik je služboval v Trstu, Voloski, Kastvu, Krku in v Pazinu. Tu je služil celih 20 let kot okrajni glavar, in namestniški svetnik do izbruha vojne z Italijo. V Pazinu je posvetil' svoje glavno delo razširjenju narodnega šolstva. Ko je prišel v Pazin, je bilo v celem okraju samo 9 ljudskih šol, v katerih se je podučeval tudi hrvaški jezik, a v bistvu je bila večina teh šol bolj italijanska. Ko je odšo. iz Pazina, je zapustil v okraju 36 popolnoma hrvatskih šol. Od 1. 1915. je živel s svojo rodbino v Mariboru ter tudi tu tekom svetovne vojne izdatno sode'oval pri oskrbi naših primorskih beguncev Kot staroupokojenec je za vse svoje narodno delovanje imel pač edino notranje zadoščenje, ktero ima človek po vestno izpolnjeni -dolžnosti. Bodi mu lahka slovenska zemlja! Kongres stanovanjskih najemnikov. Na pobudo mariborskega društva Stanovanjskih najemnikov je pozval izvršilni odbor Zveze stanovanjskih najemnikov vse organizacije stanovanjskih najemnikov, da pošljejo svoje delegate na izredni kongres, ki bo z Zagrebu 4. decembra v mestni posvetovalnici. Obenem bodo organizacije po svojih mestih prosile senatorje in narodne poslance ter vsa strokovna in druga društva, da se udeleže tega kongresa. Na kongresu se bo izvolila nova uprava Zveze stanovanjskih najemnikov in bodo po kremeni koraki za složen in enoten nastop najemnikov v vsej državi. Kaj zahtevajo mariborski narodni železničarji v resoluciji, sprejeti na včerajšnjem javnem shodu: Izplačajo naj se delavske razlike za enkrat vsaj v polovičnem iznosu; spremembo zakona o državnem prometnem osebju, spremembo delavskega pravilnika o službeni obleki; spremembo pravilnika o sporednih prejemkih v toliko, da se namesto sedanjih premij za strojno osebje v kurilnicah u-vede urnina, ker dosedanje zaračunavanje premij ustvarja med strojnim osebjem veliko nezadovoljstvo; prav tako naj se pri vlakospremnem osebju uvede namesto sedanje kitometraže urnina, ki naj se računa od odhoda vlaka do povratka; določijo naj se zadostni krediti za sezonske delavce; v kurilnicah naj se uvede zopet akordno delo; delavcem, ki se postavljajo po zakonu, naj se priznajo vsa službena leta; progovnim delavcem, ki opravljajo službo izven svojega domicilnega mesta, naj se prizna potnina; delavcem, ki opravljajo nočno službo, naj se prizna nočna doklada; uravna naj se de'ovni čas pri vseh panogah službe in naj se vsako neobhodno potrebno čez-urno delo primesno odškoduje; prevedejo naj se vsi dnevnioarji, ki služijo že dve leti; upokojencem naj se dajo vse vozne ugodnosti, ki jih uživajo aktivni uslužbenci; uslužbenci, ki so zreli za upokojitev, naj se upokoje, vendar pa naj se u-vede dostojen in primeren način, da ne bodo upokojenci ob upokojitvi brez sred štev in naj se jim pokojnine redno nakazujejo; mesto Maribor naj se uvrsti v prvi draginjski razred in z zakonom naj se zaščitijo stanovanjski najemniki, ker železniški uslužbenci, ki n' njo naturalnih stanovanj, ne zmorejo več pri naraščajoči draginji visokih najemnin. Iz železniške službe. Premeščeni so: zvaničnik: Avguštin Kruh iz Maribora v Rajhenburg, France Bukovec s Pragerskega v Ljubljaro, Karel Jordan ’Z Ljubljane v kurilnici Maribor in Viljem Ser-bitz 'z Rajhenb irga v Ormož. Izpit za prehod v ukazno skupino so napravili pred izpitno komisijo pri generami direkciji iz prometne službe Janez Rozman, Stanko Rošker, in Ivan Škerjanc vsi iz Maribora, Matej Mihajlevič iz Ormoža, Iv ar. Polanec ./ Kraljevec-Pre'oga. Lud vik Janežič !z Kotor.be in Valentin Kroflič iz Grobe nega; iz komcrcijalne službe ' M hael Zupanc s Pragerskega; iz račun-sko-iir ančno-ekonomske stroke 'v. Vauda'v kurilnici Maribor; komercijalni iz pit pri ljubljanski direkciji pa je napravil Alojz Greisch iz Slovenjgradca. Pravoslavna crkvena občina vabi svoje občane, da se udeleže slave 45. pehotnega polka v vojašnici kralja Aleksandra (Meljska cesta) dne 23. t. m. ob 10.30. Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franc Jožefova« grenčica iah-ko l/praznjenje črevesja brez vsakega napera. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi.so utcaznja, da s aži »Franc Jožefova« vod t posebno dobro starejšim ljudem. »Franc Jožefo, va« grenčica se dobi v vseh Lkarnab. drogerijah in špecerijskih trgovinah. Važno opozorilo za vse upokojence. Dravska finančna direkcija v Ljubljani objavlja uradno: Da se ne bi izplačilo pokojnine na novo upokojenim državnim uslužbencem iz formalnih ozirov zavleklo, se vabijo vsi tisti državni uslužbenci (tudi za v bodoče), pri katerih je upokojitev že v teku, da predože tej direkciji tudi nepozvani — že takoj po razrešitvi od civilne državne službe — pravilno izpolnjeno prijavo za odmero draginjskih doklad in vse priloge, kakor jih predpisuje uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev št. 11.330-1 z dne 14. marca 1932, objavljena v »Službenem listu kr. banske uprave dravske Banovine« v Ljubljani 25. marca 1932. Na vrhu prijave je napisati opombo: Še ne prejemam penzije.« Prijave se dobe pri Društvu upokojencev v Ljubljani in v trafikah v večjih krajih. Volitev cerkvenega konkurenčnega odbora pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Na skupni seji občin tukajšnje župnije je bil soglasno izvoljen za načelnika gosp Alojz Schicker, župan pri Sv- Marjeti, za odbornike pa Anton Šuman, župan v Vosku, Jožef Fekonja, župan v Grušovi, Franc Mulec, župan v Dragučovi in Ivan Ferk, občinski svetnik v Pesniškem dvoru. Vzgojiteljico, ki obvlada francoski In nemški jezik, išče tukajšnja borza dela. Iz društva stanovanjskih najemnikov. Jutri v torek bo ob pol 20. uri redna odborova seja v društvenih prostorih na Rotovškem trgu. Samomor upokojenega železničarja. V soboto okoli 18. ure je bil klican službujoči stražnik v ulico Ob brodu, kjer si je končal življenje 521etni upokojeni železničar Simon Jančar Samomorilca je naš a obešenega v njegovi drvarnici zasebnica Ivana Velclova, ki je sklicala sosede, obenem pa obvestila tudi policijo. Sosedje, so prerezali v. v in sku šali obupanca obuditi z umetnim dihanjem, vendar zaman. Po icijski zdnvrik g. dr. Zorjan je mogel ugotoviti samo še smrt in je bilo truplo takoj nato prepeljano v mrtvašmco pobreškega pokopališča. Pravi vzrok Jančerjevega obupnega dejanja ni znan; po izpovedi prič je bil pred svojim dejanjem precej vin-jn. Najbrže ga je pognala v smrt neozdravljiva bolezen. Strašna smrt. Pod tem naslovom smo priobčili v petkovi številki vest, da si je strugar Josip Wiesthaler, stanujoč v Vod nikovi ulici v Studencih, pretekli četrtek zvečer, v hipni zmedenosti na tragičen -način končal življenje. K tej naši vesti sporočamo, da Josip \Viesthaler ni bil glavni krivec krvavega dogodka, ki se je pripetil v nekem vinotoču v Razvanju, ampak se je že pred ubojem železničarja Jakoba Klemenčiča hudo ranjen na glavi odstranil iz vinotoča. Tudi je bila rana, ki jo je dobil pokojni Wiesthaler, le. 1» naključju usodna posledica in vzrok njegove tragične smrti. Pokopali so ga preteklo soboto na studenškem pokopa lišču ob številni udeležbi pokojnikovih prijate jev in znancev, ki sočustvujejo s nesrečno vdovo in nepreskrbljeno hčerko. Dve nesreči. V Frajhajmu pri Slovenski Bistrici je doletela včeraj .! t-’etnega mlinarskega pomočnika Jakoba Kovačiča huda nezgoda. Ko se je peljat na kolesu se mu je suknja zapletla v zadnje ko o. kar je povzroči'o, da je pade! in'se poškodoval na'obeh nogah. V Bilcnu pri Dravogradu pa je voz zmečkal delavcu Petru Robniku stopg o desne noge. Oba ponesrečenca se zdravita v tukajšnji bolnišnici. Pod vplivom sladke mpljice je prišlo v soboto zvečer v neprijeten stik s policijo več vročekrvnežev. V neki gosti ni na Tržaški cesti so se sprli 30letni železo strugar Viktor G., 271eini slikarski pomočnik Anton S. in 251etrii delavec Mirko U. Ker se v gostilni niso mogli dovod razgibati, so se podali na prosto. Za-hrešoale so late na bližnji leseni ograji in pričele so padati krepke batine po plečih in glavah. G. je moral pobegniti pred svojima nasprotnikoma v mesto, kjer ga je rešil nadajnega trpljenja stražnik na Kralja Petra tngu, ki je triperesno deteljico odpeljal na policijo. Veliko gledalcev sta ime a pri svojem pretepu tudi 231etni čevljarski pomočnik Vinko P. in 431etni strojnik Franjo S., ki sta smatrala kot najumestnejši kraj za svoje obračunavanje Masarykovo cesto. Stražnik ju je mogel poučiti o dostojnem vedenju šele na stražnici. V neki gostilni v Drav ski ulici je zahteva! predsinočnjim četr-tinko vina 28ietni medičar Pavel V. iz Vojašniške ulice, ki pa je bil že tako vinjen, da mu gostilničarka ni mogla ustreči. To je medičarja tako razjezilo, da se je dejansko loti! gostilničarke, njenega sina in na pomoč prihitevšega stražnika. Gostilničarki je tudi izbil zob, stražniku pa je zbil z glave čepico. Ukrotiti so ga mogli šele s pendrekovim mazilom. Med potjo na stražnico pa se je V. stražniku iztrga! in pobegnil v svoje bližnje stanovanje, kjer se je zaklenil, nato pa skozi okno z najnesramnejšimi psovkami obkladal stražnika. Plačilo bo G. prejel na sodišču. Nepreviden kolesar. V soboto zvečer okrog 17.30 je zavozii s svojim kolesom z veliko sito na Koroški cesti v dalmatinskega krošnjarja Mateja Malenico 18-letni zidarski vajenec Franc Danko ter ga i>odrl na tla. Krošnjar se je občutno potolkel po btotu, razsula in deloma razbito pa se mu je tudi vsa krošnja. Ker je vajenec obljubil poravnati povzročeno Škodo, je krošnjar opustil nadaijno postopanjem Narodno gledali Repertoar. Ponedeljek, 21. novembra. Zaprto. Torek, 22. novembra. Zaprto. _ Sreda, 23. novembra ob 20. uri »Gosp-1 ministrovka«. Red C. ^ Iz gledališča. Satirična Nušičeva sao-igra »Gospa ministrovka«, ki je ob svod letošnji premieri ponovno izborno uspei^ ter se je občinstvo sijajno zabavalo, ponovi v sredo, 23. t. m. za red C. Suppejeva opereta »Boccaccio« spau-med najboljša dela klasične operet^ produkcije ter je še danes stalno na pertoarju ve!ikib gledališč. 1 o vsebinsg zelo zabavno delo pripravlja mariborsh gledališče kot; naslednjo glasbeno miero za konec tekočega tedna. D‘ngir kapelnik Herzog, režira g. K. Bachmati. kot gost. M. Mayo: Moje dete Ameriške pisateljice ameriška |iafAa treh dejanjih je brez soli. Vse je sa' golo nizanje komičnih zapletljajev, Ki priv edeni za lase, nimajo nobene pog bitve in so glede duhovitosti tako n® končno revni, kakor nobeno drugo o sko delo, ki se je kdaj igralo pri nas. je tipična ameriška limonada izza ':aS c prohibicije. Da Se ni razširilo smm P Ameriki, ampak je priromalo tudi v ropo in celo v Maribor, je pač krivo danje splošno popitvenje. Koncesija -tistemu občinstvu, ki hoče gledati sa. z očmi, poslušati le z ušesi in se smej samo z usti. Miskrno, da ga je tudi Mariboru toliko, in bi lahko večkrat ^ porodoma napolnilo gledališče^ ee sploh vedelo, da ga imamo. Tako zau • rajše v kinematografe. Ce se gledan upravi posreči z »Mojim detetom« Pr! v biu ga v hram'Tali je, potem upriz°rl > ne bo brez uspeha. Samo o tem dw mo. ^ - & Mlad mož bi rad imel otroka, to žena ga pa ne more dobiti, dasi P* pa da ga. ne mara. Zato mož odp vtu^e'v£t bi ga zopet navezala n-nse, ga na na\,>a svoje prijateljice nalaže, da je P°‘to-0 mat.. Mož se vrne, žer.a dobi s Pol^.“ a prijateljice in prijatelja otroka doma, in ker ga prava mati 'toče n3 poiščejo še drugega: dvojčki. zarifdi dvojčkov izposodijo še tret) ^ otroka: trojčki. Konec: mati PiVega,0je troka in oče dvojčkov prideta P° j. j6 otroke in — laž je razkrinkana •• kratka vsebina. ,nWo Režiser g. Tomašič je de o “ naštudiral, samo ono zadregarr-tvo, .Q dar se morajo najti nove laži, t ie. strašansko odrsko ohrabreno, da 3e ^ gočasno, neprijetno in odbija. V r ^ čnem življenju gre navadno bolj S13 Igra se je sukala na ploskvi 'burke, 3 ,fl samezni igralci so 'posegli v življem . hoteli — kolikor se sploh da — ustv • noten — KoiiKur L>niu!i ua iz svojih plitvih bitij resnične -judu bolj se je to pdsrečilo še gdč. I/v _ n[0gi na* f a* v3 te« samo. Ga, S a v i n o v a se je v prijateljice Aggie razživela PO svoji vadi. Ostato uloge so odigrali: . rijan 0’Flaretyja, ga. Tovor n- g, Maggie, ga. Zakrajškova ROZ'-^ Tovornik Finuagleua in g. B i a novala. Obisk je bil slab._ ~Torek 22 Torek 2" ! fVENGALi > kavar**5. Velika itaii . . rtctŽU* Nezgode ta nesreče. Na reši nl P_-ietni sta poiskala včeraj prvo P°moc ^ ‘ ^ Marko Babič in njegov /Hetm Alojz, ki sta dobila o priliki n.ek . f0. tepa precejšnje poškodbe na g ’ se kah in po ostalem telesu, i ravi treb3£> je zatek a na rešilno postajo po PJ pomoč 19letna Marija Temem ‘ • sg je iz Zlatoličja na Dravskem pobm # pri delu z nožem nevarno P°. j kontrolorja strojnega oddelka ^neralne direkcije Mirka Vuleti-pa ter delegate oblastnih odborov G2hrija Kulenoviča, Vojislava Jan-•ževiča in Aco Saviča iz Beo-?ada, Antona Sabi jak a, Silvestra r e v i č a. in Stjepatia Zorka iz ^a?reba, Ljubomira I s a k o v i č a, Dra-^ana Cvetkoviča, JosioaHasaj-,.a in Stevana Filipoviča iz Subo-\lce> Derviša Dediča in Iljo D j o r-,Jeviča iz Sarajeva, delegate ijubljan-obastnega odbora Albina Roter-la>. Mirka Punčuha, Ferdinanda Ko-rivca in Ivana Škrjanca ter zaupnika policijske oblasti radzorniKa aVletiča. Nato je predsednik Turnej v kratkih in jedrnatih besedah premočil težek današnji položaj, ki postaja vsdno slabši in tira zlasti železniške de-kvce v obup. Obrazložil je namen zbo-r°vanja, ki naj utrdi medsebojne vezi nacionalnih železničarjev ter podal be-kot prvemu govorniku centralne-11111 predsedniku Inž. Nikoli Giuriču. Klene so bile predsednikove besede, ?.katerimi si je namah pridobil navzoče, f1. ^ ga prekinjali z odobravanjem, pričevanjem in aplavzi. Saj pa so tudi bi-iifikoi' resume ds* to nekak vanija nacionalnih železničarjev, ki ima poje početke že pred svetovno vojno, n® so zaključek računa delovanja v polnih letih, ko je tudi Združenje .spešno brani o pravice in interese že-^ničarjev. V izbranih besedah je na- dalje bodril stanovsko zavest in pozval zborovalce, naj se z delom in voljo oklenejo Združenja in spoštujejo njegove ideje. Obljubi, je, da se bo po svojih močeh boril tudi nadalje za vse, zlasti pa zia delavstvo, kateremu mora biti zasi-guran žvljenjski minimum. Tudi je izja-guran življenjski minimum. Tudi je izja-žanja mesečnih prejemkov in da ne bo novih redukcij. Njegov govor je vzbudil v navzočih splošno zadovoljstvo. Nato se je oglasil k besedi tajnik Združenja, višji kontrolor Joža Simončič. Orisal je delo in prizadevanje Združenja, ki se bori za ublažitev težkega položaja železničarjev, kar so navzoči z zadovoljstvom vzeli na znanje. Za njim je spregovoril delegati zagrebškega oblastnega odbora Anton S a b-ljak, ki je prinesel pozdrave iz Hrvat-ske, Dalmacije, in Slavonije. V svojih daljših, stvarnih in temperamentnih izvajanjih se je dotaknil vsega, kar žuli danes naše železničarje. Pozval jih je na složno delo, razgalil rovarenje in demagogijo, ki jo povzročajo internacionalni žeezničarji s svojimi razkosanimi organizacijami, ki so zaradi neuspehov obsojeni na smrt. Naglasil je, da je za jugoslovanske železničarje nacionalno vprašanje rešeno. Njih nadaljna boiba bo borba za kruh, borba za to, ker jim pripada kot sinovom osvobojene domovine, ki ne prosijo nobene milosti, ampak imajo pravico zahtevati. V imenu subotiškega Oblastnega odbora je pozdravi navzoče delegat Josip H a s a j n, v imenu sarajevskega delegat Derviš Dedič, v imenu beograjskega pa Gabrija Kulenovič, k* je podčrtal važnost zborovanja in se laskavo izrazil o discipliniranosti mariborskih nacionalnih železničarjev. Nato je spregovoril v imenu ljub’lanskega oblastne-a odbora Albin RotaT. Spominjal se je rojstva Združenja, trpljenja narodno zavednih železničarjev pod Avstrijo in hudih prevratnih drii.Poudaril je vsega uvaževanja vredno nacionalno, strokovno, socialno in kuturno delo Združenja, se priključil zahtevam svojih predgovornikov in pozval navzoče na složno delo za dosego vseh pravic. Težek položaj že e; niškega delavca so obrazložili delavski zastopniki V e i n e r iz Maribora, Jankičevič iz Beograda, Koprivec iz Ljubljane in Može iz Maribora. Vsi so izrekli energične zahteve po novem delavskem pravilniku, ki naj omogoči delavcu človeku dostojno življenje. Zastopnik Može se je tudi energično zavzel za ureditev pro-vizijskega sklada in bolniškega fonda ter naglasil, da noj se da delavcu to, kar je de’avčevega. Sprejeta je bila nato obsežna resolucija, v kateri zahtevajo mariborski narodni železničarji zboljšanje svojega težkega položaja. Zaključno besedo je povzel podružnični predsednik Tumpej, se zahvalil vsem, zlasti članom centralne uprave, ter pozval navzoče še na nadaljno vztrajno delo. Za povzdigo drsalnega športa v Mariboru Ureditev modernega drsališča pri Treh ribnikih. Drsanje je ena najbolj zdravili panog današnjega športa, je izrazit šport, ki krepi telo in je zlasti za duševnega delavca velike koristi, da se po trudapol-nem delu v zaduhlih pisarnah pozimi razgiblie na svežem zraku. Prav tako pa je tudi za mladino zdravo razvedrilo in prijetna zabava. Kolikega uvaževanja vredna je ta panoga športa, nam priča dejstvo, da gradijo druga mesta velika umetna drsališča, katerih ureditev in vzdrževanje je zvezano z ogromnimi stroški. Za letošnjo sezono pa se obeta tudi mariborskim drsalcem moderno drsališče, ki bo po svoji ureditvi odtehtalo u-metnega, če bo zima mrzla. Mestno olepševalno društvo je imelo preteki petek zvečer svojo sejo, ki ji je predsedoval v odsotnosti mestnega župana g. dr. Lipolda podpredsednik g. Knop. Na seji so razpravljali predvsem o ureditvi modernega drsališča v Mariboru, upoštevajoč vse lanske že je in pritožbe mariborskih drsalcev. Ker so stroški za vzdrževanje dveh drsališč, manjšega v mestnem parku in večjega pri Treh ribnikih preveliki, se bo drsališče v parku opustilo. Zato pa se bo drsališče pri Treh ribnikih uredilo tako, da bo ustreženo vsem drsalcem. Poskrbljeno bo za varnost in bo veliko drsališče razdeljeno na štiri dele. Pred paviljonom bo prostor za umetno drsanje, na levi strani bo drsališče za deco in za začetnike, na desni za že izvežbane drsalce, zadnji prostor pa bo služil raznim igram na ledu. Društvo si bo nabavilo poseben sko-belj, s katerim bodo delavci skobljali led, da bo gladina vedno prvovrstna. Posvečala se bo vsa‘pažnja in skrb za to, da bo led vedno pripravljen, da bo STAREJŠIM OSEBAM revmatične bolezni zagrenjujejo stare dni. Vam, ki trpite na revmatizmu, protinu, trganju, ishiasu, zobobolu in glavobolu, se priporoča masaža V J za masažo. Masaža z ALGO vas krepi, osvežuje. ALGA je starejšim osebam pravi blagoslov. Steklenica 14 Din Oglas teg. pod S. Br. 25.892/32 drsališče zadostno razsvetljeno kt pod nadzorstvom. Primerno bo urejen tudi paviljon, kjer bodo drsalcem na razpolago razna krepčila. Ob nedeljah bodo na drsališču tudi koncerti. Drsalcem in 'ljubiteljem tega zimskega športa obeta mestno olepševalno društvo moderno drsališče z vsem komfortom pri Treh ribnikih, ki bo sposobno tudi za tekme v drsanju. Ta sklep bo nedvomno dosegel vsesplošno odobravanje in ga bodo zlasti mariborski drsalci toplo pozdravih. Soort ASK PRIMORJE :SK RAPID 2:0 (2:0). Mariborski Rapid je včeraj odigral svojo prvo tekmo v prvem razredu, in sicer v Ljubljani proti ASK Primorju. Rapid je dokazal z včerajšnjo tekmo, da je po pravici uvrščen v skupino naših izbranih moštev. V celoti je Rapid Ljubljančanom ugajal, kar je tudi razvidno iz poročil današnjih ljubljanskih listov. »Jutro« celo piše, da ni izključeno, da bo Rapid povzročil še marsikatero zmedo v prvenstveni tabeli, zlasti ker moštvo odigra ostae štiri tekme v Mariboru. Stanje prvenstvene tabele je po včerajšnji tekmi naslednje: SK Primorje 5 2 3 0 11:6 7 SK Ilirija 4 2 1 1 15:8 5 SK Železničar 42 11 10:11 5 ISSK Maribor 4 2 0 2 13:9 4 SK Svoboda 4 0 1 3 4:17 1 SK Rapid 10 0 1 0:2 0 SK Svoboda (Maribor) :SK Ptuj 6:2 (3:0). Namesto napovedane prvenstvene tekme SK Svobode (Ljubljana) :SK Železničarja, ki je bila v zadnjem hipu s strani Ljubljančanov odpovedana, se je včeraj .dopoldne odigrala na igrišču ISSK Maribora prijateljska tekma med SK Ptujem in SK Svobodo. Tekma se je končala z zmago domačinov v razmerju 6:2. Sodil je g. Kopič. Čudno se nam zdi, kako je sp'oh prišlo do te tekme, ker je vendar klubom Jugoslovanske nogometne zveze prepovedano odigrati tekme s ^kadij Averčenko: Vroč ča| Sedel sem pri pisalni mizi v svoji sobi ^ Pred menoj je bifo odprto okno, za Miotn je ležal vrt in na nasprotni strani e stala hiša. Okna hiše so bila odprta, da lahko videl moža in ženo, ki sta se-a k čajni mizici. Žena je vzela kozarec, a obrisala s prtičem, položila na podsta-'ek in vprašala moža: »Ali hočeš temne-čaja?« ®Seveda, saj to vendar že veš!« je od-f!voril mrmraje mož. Pogleda ni dvignil Jr časopisa, prijel je za kozarec in ga ne-( 1 k ustom, srknil krepek požirek in na-P amil ves razdražen kvišku: »Kaj pa w.ycndar to?« Zvil se je na stolu kakor jJc; zadet od krogle, nato je letel k čajni J2ici, pogledal svojo ženo z zaničeva-„ &1p in dejal srdito: »To si mi nalašč "davila ?« >jKaj pa sem naredila?« je vprašala Nudeno. *Vrele vode si mi nalila!« ^Kakšne vrele vode? To je vendar či-0 navaden čaj!« * Jo ni čaj! To je vrela voda!« J'Kaj hočeš s tem reči?« dj, 0 ie nesramnost! Grlo sem si popa- *Toda..,« 5 imaš veseije s tem, če napraviš °jetnu možu kaj zlobnega.« It„. °da, dragec... ti si vendar sam iv,« ‘Jaz? Zakaj?« t; si t ak ten ec. 1 sc i.e sme! poroci- m t'ij bi mrzel čaj.« »Ti bi ne smela poročiti takega tepca... Pardon... V osFd°m si pa sama neumna... Prav re" Tkumna...« »Jaz?!« »Da, ti!« »Kaj hočeš s tem reči?« »Če že daš človeku vrele vode, ga moraš vsaj opozoriti na to.« »Čudovito, našemu prijatelju Nikolaju nalijem vselej tako vroč čaj Ln ne pritožuje se nikoli.« »Tisti tvoj Nikolaj sploh nima grla, ampak strešni žleb.... Ta Don Juan.« »Kaj hočeš s tem reči?« »Pusti me s tvojim Nikolajem v miru. Dražiš me neprestano. Danes mi daš vrele vode, jutri mi daš vrele vode in to gre tako dolgo, dokler me ne uničiš... Nato boš lahko s svojim Nikolajem živela srečno in v miru, in ne bo se ti treba bati, da te tvoj mož zasači...« »Kaj hočeš s tem reči?« »Pravim, če mi daš še enkrat vrele vode...« Gospa je skočila pokoncu, prcvrgla stol in zakričala: »To ni vrela voda! To je čaj! Naraven čaj! Mi vsi pijemo tak čaj! Ti, barbar... Mi vsi pijemo tak čaj...« Videl sem, kako so se odprla vrata, v sobo je stopila visoka, suha gospa, najbrž njuna sorodnica. Žena jo je popadla za roko in zaklicala: »Lili naj govori; ona pri stvari ni prizadeta. Lili, pokusi čaj! AH je vroč?« Lili je vzela kozarec, pokusila čaj in dejala: »Fej, grdobija... Čaj je vendar ml? xen.« Mož se je zgrabil za glavo, letal ko bla zen po sobi in vpil ko histeričen: »Mlačen, ha... Mlačen... Vi vsi skupaj držite^.. Vsi ste proti meni... Če je čaj mlačen, tedaj ste vi vsi sleparji in ničvredneži ...« »Nikolaj Ivanovič,« je dejala Lili ponosno, »lahko me žalite, ker sem uboga žen ska, ki živi pri svoji sestri, a vendar morate preudariti, kaj govorite.« »Ni treba, da kaj preudarim!« je vpil mož ves razdražen. »Prosim... toda reči vam moram, da je vaše ravnanje sirovo... Če vam moja sestra ne ugaja, čemu ste jo poročili. Mož, ki se norčuje iz ubogih žensk, je v mojih očeh sirovež.« V tistem trenutku so se odprla vrata znova, v sobo je stopila stara pestunja. »Kaj pa kričite?« je zaklicala vsa iz sebe. »Otrok je pravkar zaspal.« Mož je popadel pestunjo za roko, jo vlekel k mizi in ji dejal: »Pestunja! Vi ste edina pametna ženska v hiši... Povejte mi, ali je mogoče piti ta čaj?« Pestunja je pokusila čaj, nato je spregovorila s prepričevalnim glasom: »Ne tega čaja pa res ni mogoče piti...« »No,« je meni mož, »ali nisem vedno trdil, da je pestunja najpametnejša ženska?« »Ona drži s teboj, ker hoče, da ji povišaš plačo. Ona se samo dela tako, kakor da se je spekla v ustnice.« »Kako spekla?« je vprašala pestunja začudeno, »čaj je vendar ledeno mrzel.« »Kaj?« je vpil mož...« peljite starko proč, sicer jo zadavim...« »Milostljivi gospod!« je jecljala starka in začela jokati. Tega nisem mogel več mirno gledati. Zgrabil sem klobuk in zbežal k sosedom. »Oprostite,« sem dejal, »da sem vdrl kot neznanec v vašo sobo. Skozi okno sem vse videl, kar se je pri vas odigralo. Slednji izmed vas, gospoda moja, ima s svojega stališča prav. Vi, gospa, ste vašemu možu v resnici nalili zelo vročega čaja. Vaš mož se je spekel v ustnice in se začel prepirati z vami. Vaša sestra je stopila čez deset minut v sobo in naravno je, da je bil čaj že mlačen. Pestunja je prišla še deset minut pozneje ko vaša sestra, in čaj je bil že ledeno mrzel. Znano je, da se toplota tekočine zniža, če pride v stik z zrakom...« »Oprostite, gospod,« me je vprašal mož, »kaj pa hočete prav za prav?« »Jaz? Prav nič... Hotel sem vam odpreti oči... Skozi okno sem vse videl, kar se je zgodilo...« »Čedno opravilo!« je omenila strupeno žena, »opazovati sosede... vohuniti... Sramujte se!« »Lepa vzgoja,« je pripomnila sorodnica, »priklatiti se v tujo hišo in neznancem delati moralne pridige..., Fej, grdobija!« Pestunja je dejala: »V moji prejšnji službi je prišel nekoč v hišo fin gospod in pozneje smo opazili, da je izginila suknja iz predsobe. Pojdi, dragec... pojdi...« Teda« so stali vsi štirje pred menoj, pozabili so na svoj prepir, se zedinili in me gledali srdito. Nasmehnil sem se in zapustil sobo. Ljudje nočejo nikoli slišati resnice... Maribor, X Tim* - - ^ - ->■ 'JUecce tod: £atilemzmUe» (Roman 54 Naposled, čez dolgo dolgo časa je vstalo solnce, veliko solnce, toda tako medlo, tako bledo, da se je človeku zdelo kakor nekakšen tajinstven nebesni znak, ki oznanja svetu in vsem ljudem, konec časa. Bilo je kakor meteor sodnega dne, začetka kaosa, veliko solnce smrti . . • Bora-Boro je obsijala bleda svetloba, in takrat sem razpoznal človeške postave, ki so stale tam pri obali, ko da čakajo name, in sem se izkrcal . . . Pod visoko sivo kolonado kokosovih pai'm so sedele po tleh ženske, ki so si z rokami zakrivale obličja, kakor da bedijo ob mrliču in kakor da sede tako mirimo in negibno že od Bog ve kdaj. Njihovi dolgi lasje so jih pokrivali vse od temena do nog. Niso se genile; oči so jim bile zaprte, toda skozi prozorne veke sem videl čisto razločno njihove zenice, ki so bile srepo uprte vame... V njihovi sredini je ležala na pandanu-sovi postelji neka bela, strašna človeška prikazen... Približa! sem se tistemu uspavanemu fantonu, nagnil sem se nad tisti mrtvi obraz... Rarahu se je pričela smejati... V odgovor na tisti grozotni smeh je u-gasnilo solnce na nebu in bil sem zopet v popolni, neprodimi temi... V tistem trenutku pa je zavel skozi zrak silen vihar, in jaz sem skozi meglo groze zagleda' strašne stvari: velike kokosove palme, ki jih zvija divji vihar, — tetovirane prikazni, ki ječe v njihovih sencah — maorska pokopališča in tamkajšnjo prst, ki rdeče barva bele kosti, — nenavadno valovanje morja in hreščanje koral, — modre žuželke, prijateljice mr- tvih trupel, ki mrgotajo- v mraku — v sredi med njimi je pa ležala Rarahu: njeno otroško telo je bilo zavito v dolge črne lase, oči so ji bile prazne in smejala se je z večnim smehom, strahotnim režečim smehom tapapahuja... »O moj mili prijatelj, o moj dehteči cvet večerni! Zelo je hudo srcu mojemu, ker te več ne vidim! O zvezda moja jutranja, moje oči se jočejo, ker se več ne vrneš!... Pozdravljam te v imenu resničnega Boga po veri krščanski. Tvoja mala prijateljica, R a r a h u«. Lotijeva ženitev. E hari te fau, e toro te faaro e nau te taata... Palma bo še dalje rastla, valovi se bodo še dalje širili, samo človek bo izginil-... (Stara polinezijska prislovica.) Dodatek prevajalca. Maribor, meseca novembra 1932. Dan za dnem se je razvijala pred nanu romantična zgodba ljubezni Lotija in male njegove prijateljice Rarahu tam »doli«, daleč daleč od Evrope na krasnem otoku Tahitiju sredi neskončnega Tihega oceana. Dan za dnem smo spoznavali čar Oceanije in se poglabljali v čase, ki so že davno minili, ki jih že davno ni več. Umrli so že vsi, ki so bili priče tega romana in katerih imena — resnična, ne -izmišljena najdete v njem. Umrl je tudi že Loti sam, dasi komaj po svetovni vojni, ki jo je preživel. Oceanija, Tahiti, Mooreja, Bora-Bora, Papet, Palpeuriri in Apir pa še stoje. Še šume bistri valovi potoka Fatana, prihajajoči iz višav Moorena. Še zore go-jave, banane, kokosi, kruhovci, pomaranče in limoni. Še cveto gardenije, oleandri in drugi cvetovi tahitski in po gozdovih prepevajo ptice-potomke tistih, ki jih je Loti prinesel mali princeski Pomari V. iz dežele Kalifornije (i te fenua Kalifornija). Niso poginile. Gozdovi okoli potoka Fa-taua so oživeli... Vsega drugegia pa ni več! Če bi prišli danes na Tahiti, v Papet, bi se začudili, ne bi se več znašli. Poslopje dvora stare kraljice Pomare IV. sicer še stoji, a v njem ni več nobenega maorskega veličanstva. Tahiti je navadna francoska kolonija z guvernerjem, brez lastnega vladarja. In Papet? Narastel je in se prenovil ter moderniziral. Ulice so širše kakor so bile takrat in so asfaltirane. Hiše so večje in udobnejše, trgovine bolj bogate. V Papetu so veliki hoteli, restavracije, kavarne, zabavišča in na vogalih čakajo avtotaksi, da ntas popeljejo kamorkoli želite. V Papeuriri vam ni več treba potovati peš ali pa na škripajočem vozu nesrečne Moe, kraljjce z otoka Rajateje. Udobna avtomobilska cesta vodi okoli in okoli otoka. Peljete se lahko kamorkoli hočete in vas to niti ne stane dosti. Toda v Papetu samem zapirajo lokale že ob enajstih ali najkasneje o polnoči. Če hočete ponočevati, si morate najeti avto, da vas popelje v bližino Foa, kjer so zrastli lepi, komfortni letoviščarski ho-teili, ki jih upravljajo Židje. Tam pijete, plešete in kvartaie lahko vso noč do jutra, kakor nekoč, ko je valovila ob zvokih tamtama uptaupa na vrtu kraljice Pomare IV. Dinastija je skoraj izumrla; od neposrednih potomcev kraljice Pomare živi samo še neka kneginja, ki se je umaknila iz Papeta na jugovzhodni rob otoka, kjer si je zgradila udobno vi'o. Če pridete kdaj tja, jo lahko obiščete. Z veseljem vas bo sprejela in pokramljala z vami o časih, ko sta živela in se ljubi-a Loti in nesrečna Rarahu. Civilizacija je zadušila stare navade in verovanja, maorski jezik pa ni izginil, da- si mu je Loti često prerokoval skorajšnjo smrt. Nasprotno, kultiviral se je in je P°" stal književno občilo. Francosko znajo samo izobraženci. V osnovnih šolah, ki so v vsaki vasi, se poučuje v maorščiniiatu di rja gimnaziji in v ostalih šolah v PaPe" tu je maoršči-na docela enakopravna s francoščino. Ih — roman, ki smo ga praV kar prečitali: Pierre Loti »Lotijeva ženitev« — je že davno preveden na jezik Tahitčanov. Loti in Rarahu sta postala zgodovinski osebi, kakor Pomare, zadnja prava kraljica papetska. Življenje ni več tako romantično in tu' di ne tako neskrbno, kakor je bilo takrat dasi je Tahiti, — kakor vsa Oceanijo,' ta svojevrstni svet sredi Tihega oceana med Avstralijo in Južno Ameriko, še vedno srečna zemlja solnca in smehljaja, ki ni tako odvisna od gospodarske konju1'" kture, financ in valute kakor naša post"' rana, resna in dolgočasna Evropa s svojim mračnim nebom in polletnim mrazom-Vse, kar potrebujejo imajo Tahitčani brez veTkega truda, le one stvari, ki jim Jl“ je prinesla evropska civilizacija, moral uvažati in kupovati. In vendar — Tahiti je še danes hrepe* nenje tisočev in tisočev ljudi. Še danesJ romantični sen. Celo razvajeni arnerisk milioinarji ga radi obiskujejo, in srečnis. mornarji, ki jih usoda zanese v PaPe“ Še šumi morje ob koralnih obalah, še s upogibajo v vetru vitke kokosove Paj")r in v temnih nočeh prhutajo po mracn* gozdovih tapapahuji s svojimi neto-pirsl<” mi krili in mrtvaškimi Rbanjami; še s — včasih samo in v oddaljenejših kra."1 — oglašajo tožni glasovi viv... In še prepevajo maorska dekleta rahino pesem: Majhen je še sam vrh Paje na otoku Bora-Bori — naipram moji silni boli, o moj dragi, nepozabni. • • KONEC. klubi, ki niso člani zveze. SK Ptuj namreč ni včlanjen v zvezi. Kakor dozua-mo, pa SK Svoboda tudi od tukajšnjega medklubskega odbora ni imela dovoljenja, da sme tekmo odigrati. Radovedni smo, kakšno stališče bo zavzel LNP. Spominjamo se, da je svoječasno ISSK Maribor bil kaznovan z dvomesečno pre povedjo igranja, ker je nastopil v neki rezervni tekmi z neverificiranim igralcem. SK Rapid rezerva:SK Svoboda rezerva 9:0 (3:0). Na igrišču ISSK Maribora se je včeraj popoldne nadaljevalo prvenstveno tekmovanje rezerv, in sicer sta se srečala SK Rapid in SK Svoboda. Po nad-močni igri je zasluženo zmagal SK Rapid z 9:0. Sodil je g. Skalar. Ostale nogometne tekme. Celje: Olimp:Atletik SK 3:1 (2:0). Prvenstvena tekma. Zagreb: Prvenstvene tekme: Viktorija: Grad janski 2:0 (2:0)!! Concordia: Železničarji 3:0 (1:0); Hašk:Sparta 3:1 (1:0). Beograd: Prvenstvene tekmo: BSK : Grafičar 4:0; 3ask:Sloga 4:0; Jugo&la-vijaiSparta (Zemun) 6:0. Gradec: Prvenstvene tekme: Sturm : GAK 5:2 (1:1)! Hakoah:Sxidbahn 1:0 (1:0); Sportklub:Wacker 6:1 (3:0). Dunaj: Prvenstvene tekme: Austria: Rapid 2:0; Wacker:Libertas 2:1; Vienna : FAC 3:2; Admira;Hakoah 1:0 Vienna je postala jesenski prvak. Stranka (Iz Rač doma), kateri je bilo v Praprotnikovi ulici 7 obljubljeno stanovanje, naj se tam nemudoma zglasi. 3869 Nova uprava Zveze športnih zvez. Na kongresu našega vrhovnega športnega foruma, to je Zveze športnih zvez, ki je bil včeraj v Zagrebu, je bi,'a izvoljena dosedanja uprava z dr. Hadžijem na čelu. Podpredsedniki so dr. Pirc, general Kneževič in Veljko Ugrinič, tajnika gg. Maca-novič in Gavrančič, blagajnik pa g. Jankovič. Podrobno poročilo o kongresu je razvidno iz današnje številke »Jutra«. Holandske hiacinie v krizi Svetovna gospodarska kriza tudi cveticam ni prizanesla, zlasti ne holandskim hiacintom. Prej so jih razpošiljali po vsem svetu, sedaj pa je povpraševanje po njih vedno manjše. Ker se zaloge čebul teh lepih pomladanskih cvetic vedno bolj množe, so sedaj sklenili, da jih bodo 20 milijonov uničili. — Naša slika kaže ogromne nasade hiacint s Holandko v tipični narodni noši. Sostanovalca sprejmem. Židovska ulica 12 I. Dijaka ali dijakinjo sprejmem, v centru. Naslov v upravi »Večernica«. 3864 Stanovanje v Studencih sobo in kuhinjo oddam 10 minut od Glavnega trga. Poizve se Smetanova ulica 50. ________________________ 3865 Železni štedilnik, skoraj nov, malo rabljen, in umivalnik ceneno prodam. Naslov v upravi »Veternika«. 37381 Podstrešno stanovanje, sobo in kuhinjo, oddam takoj mirni stranki. Frankopanova ulica 61/1. 3797 Sprejmem dobro izurjenega prekajevalca (Selcher). Samostojna moč. Naslov Ivan Javornik, mesarija, Ljubljana, Domobranska cesta 7. 3863 Čedno opremljeno solnčno in snažno sobe s vhodom iz stopnic oddam boljšemu gospodu. Prešernova ul. 19. 3729 Jos. TIchy i Dr. Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, te'.. 2756. proizvaja elektroinstalaclje stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-Instalacijskega b iaga po konkurenčni ceni. ifi03 Kupujem in prodajam rabljene peči in štedilnike ter vsakovrstne kovine, stroje, že'ezo in lito železo. Plačam po najboljših dnevnih cenah. Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14. 3809 Kratka povest o poljubu Neki dunajski trgovec je imel Pre j( šnje sitnosti radi malenkostne šale- . njemu v trgovino je prišla pred dfl® brhka 16etna deklica, brezpos6* Anica in ga prosila, naj ji pokloni u1 dozico za puder, ki si jo tako želi* P nima denarja, da bi jo kupila. Pr'Prf.j ljena bi bila za dobroto stisniti trg0'1' sladek poljub. In trgovec je bil tako t lanten, da se ni odrekel vabljivemu f 0 Čilu in je poklonil mladi Anici zažehe dozico. Mladenka je ta dogodek drugi & pripovedovala sv-ojim mladim znauc6 ' ki so ga pa brez njene vednosti ^°0. stili v svoje namene. Prišel je v vino mladenič in jel trgovcu skrivu0 no pripovedovati, da bo najbrže uie* va žena izvedela za kupčijo s poljubu * kar bi se pa dalo preprečiti z neko*1 šilingi. Trgovec se Je bal, da bi iz 11 dolžne šale res nastala neprijetna a*®... Poklonil je mladeniču ob vsaki Pr1 ' ko je prišel s to grožnjo v njegovo j govino, nekaj šilingov. Dajal mu je . razno blago. Ko pa se mu je zdelo % skupaj že preneumno, je končno Pr‘jjala zadevo policiji, ki je aretirala mla^* izsiljivca in oba njegova pajdaša, ki ponavadi čakala pred trgovino. Pr' v slišanju so brez obotavljanja Priz!’,‘j[i krivdo in (udi to, da so denar zaprav po slaščičarnah in hodili v kino. Torej trgovci, bodite oprezni, Pr0 sklenete kupčijo v blagu. Spalni fotelji, ^l, lota postelje, divani, otomani, .v'°neje madrace, afrik, žima, volna, naJ*peye-pri F. Novaku, Koroška cesta trinjska ulica 7. J---- Žarnic« lestence llkaln ke kuhinjske aparate Isottrne Sice moorje elektromaterljal avonca telafena radlosparate kupite poceni v novi elektrotehnični trgovini Karol Florjančič Maribor, Glavni tro 23 Modne liste Knjigarna za jesen in zimo skovne zadrug* r.- Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; oredstavnik izdaiatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru