NOVICI Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 2010 352(497.4 Šentjur) 0007566,10^ ^DDS^šDDfll^aM®? @©CQŠE gp®® Komentiramo povolilno sceno v Dobju p Jt fjrff rm ** W jfl 1 |||p| j 1 ■■ IM ’ L Ml n I ■■T~7'T-W Bodo Salobirje nasledili Leskovški? tudi v drugem krogu volitev za župana nismo podlegali nenačelnemu barantanju. Za občino je najbolje, da aktivno sodelujemo pri kreiranju javnih zadev in to na programskih in načelnih osnovah. V tem smislu smatram, da je potrebno z novim županom celovito in aktivno sodelovati ter pomagati z vsemi svojimi intelektualnimi resursi, če bo to želel in potreboval. V nasprotnem pa znamo tudi zelo ostro in skrajno neusmiljeno gledati pod prste. O dokončnem načinu se bomo še odločili.« Cveto Erjavec, SD: Pripravljeni na sodelovanje Ne strinjam se, da je uspeh GOŠ in Diacija zaušnica strankarski politiki. Za SD sem prepričan, da imamo dober program, ki temelji na razvoju in socialni povezanosti in ga bomo uspešno realizirali v dobro naših občanov. Sicer pa smo v OS ohranili število svetnikov, v KS pa število svetnic in svetnikov povečali. Kadrovskih sprememb v stranki ne načrtujemo, volilno konferenco bomo imeli čez dve leti in takrat bo izvoljeno tudi novo vodstvo. O morebitni »županovi projektni koaliciji« bo odločalo Predsedstvo SD in to na podlagi konkretne ponudbe, če jo bomo dobili. Nič hudega ne bo, če bomo v opoziciji, to se v Šentjurju očitno obrestuje. Socialni Demokrati smo moderna stranka in tudi v bodoče bomo podpirali projekte, ki bodo naravnani v razvoj občine, po meri naših občanov, tako v OS kot v svetih KS. V prejšnjem mandatu smo bili SD povabljeni v županovo ekipo, kjer sem imel funkcijo podžupana, s pooblastili župana za področje družbenih dejavnosti. Z rezultati sem zadovoljen, saj smo načrtovane projekte uspešno izpeljali, tudi s pomočjo dodatnih finančnih sredstev, ki smo jih pridobili s strani države. Svetniška skupina SD je v OS vedno podpirala projekte tudi, če jih je predlagala opozicija, če smo ocenili, da so ti porok razvoja občine ali posamezne KS. Tako bomo ravnali tudi v bodoče, če bodo dani pogoji za delo in sodelovanje. Za vse politične akterje velja, da šele, ko bomo vsi osvobojeni bremen preteklosti, se lahko predamo prihodnosti. Mi smo se tega bremena že davno osvobodili, zato smo tudi v bodoče pripravljeni na sodelovanje. Predsednika Desusa Alojz Recko in NSi Janko Cerkvenik se na anketo nista odzvala. V Šentjurju nič novega Zanimivo je, da presenetljiv uspeh GOŠ naši strankarski eliti očitno sploh ni prišel do živega, vsi so zase prepričani, da je v njihovih strankah vse v najlepšem redu in da je njihova naloga zgolj to, da nadaljuje s svojim načinom dela. Nekoliko bolj kritičen je le Jože Artnak, toda samo do drugih. V LDS da je tudi vse v redu. Je njihovo samozadovoljstvo resnično, ali pa gre zgolj za manifestacijo obrambnih mehanizmov pred lastnim članstvom, ki bi jih utegnilo poklicati na odgovornost? V obeh primerih gre po mojem mnenju za nojevsko tiščanje glave v pesek, ki ne more prinesti zdrave prenove šentjurske politike. Ali pa se morda le motim in bodo njihove prihodnje volilne konference vendarle naplavile nove ljudi in nove zamisli? FK V Dobju je med ljudmi že vrsto let vladalo malodušje glede političnega udejstvovanja, saj je Franc Salobir z ženo Jožefo veljal za nedosegljiv presežek dobjanskega političnega in družbenega udejstvovanja, zato skoraj nihče ni verjel, da bi kdo lahko spodkopal temelje več desetletne vladavine te družine. Salobirji so si s taktičnim delovanjem v 40 letih uspeli pridobiti vpliv v vseh pomembnejših združbah Dobja, uspeli so se infiltrirati v vse pomembnejše organizacije, zato tudi pred letošnjimi lokalnimi volitvami ni bilo jasno, kdo ima v Dobju v tem trenutku največji vpliv: župan Franc Salobir ali podžupan Franc Leskovšek, ki bo, kot vse kaže, iz občine tudi skušal narediti »družinsko podjetje«. Zanimivo je, da županu Salobirju volivci na teh volitvah niso dali podpore niti za občinski svet, prav tako v občinski svet nista prišla žena Jožica in nečak David, dolgoletna občinska svetnika. »Krivec« je prav gotovo Salobirjev »zvesti« učenec Franc Leskovšek, ki je že vrsto let imel vse niti na občini v svojih rokah. Župan mu je že zdavnaj zaupal vse pomembnejše funkcije v občini, od izvrševanja proračuna dalje, zato je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo era Salobirjev zatonila. Sedaj je Salobirju dokončno spodmaknil stolček. Vprašanje je, zakaj si Salobir iz vrst svojih krvnih vezi ni pravočasno priskrbel primernega naslednika, ki bi mu lahko počasi predal politične posle? Plemenitaš Fuchsova, ki ne skriva družinskih korenin, saj je »na pol Salobirka«, najbrž sploh ni bila najprimernejša rešitev. Tako so obdobje Salobirjev nasledil Leskovški. Delitev glasov Na prejšnjih volitvah je Salobir dobil 56,64% glasov, ki so si jih njegovi in Leskovškovi volivci na teh volitvah v prvem krogu v celoti razdelili. Precej velik delež naklonjenosti, ki je poprej pripadala Salobirju, je sedaj pridobil Leskovšek (37,61% glasov), Salobirju pa je ostalo le 20,92%. Z njunimi volivci si Karl Čadej (njegov rezultat se je v primerjavi z letom 2006 drastično zmanjšal, in sicer z 19,29% leta 2006 na 11,19 % letos) in Natalija Plemenitaš Fuchs (njen rezultat se je izboljšal v primerjavi z letom 2006 z 24,07% na 30,28%) nista skakala v zelje. V 1. krogu sta Leskovšek in Salobir imela skupaj 58,53% glasov, in čeprav je Salobir javno podprl Leskovška, je ta v 2. krogu dobil 53,97 glasov, se pravi, da se je tudi del Salobirjevih volivcev prevalil na stran Plemenitaševe. Čadej je dal javno podporo Plemenitaševi, s katero sta že pred 2. krogom sklenila zavezništvo. Jasno je bilo, da se bo ob visoki volilni udeležbi, ki je bila tokrat 64,17-odstotna, zgodil drugi krog. In svojo vlogo v njem sta že pred volitvami napovedovala tako Leskovšek kot Plemenitaševa. V drugem krogu se je volilna udeležba še zvišala in dosegla zavidljivih 66,47%, zanimivo pa je, da sta v Dobju med 1. in 2. krogom »nastala« dva volivca več v volilnem imeniku, kar pomeni pol procenta volivcev, in sicer kot rezultat hudih naporov Leskovška, da bi na vsak način zmagal. Plemenitaševa je bila pri udejstvovanjih bolj umirjena, saj je kampanjo vodila od doma. Ker je na porodniški, ni hodila od vrat do vrat, je pa pisala spletni dnevnik ter bila dejavna na facebooku. Na koncu je bila razlika med zmagovalcem Leskovškom in poraženko Plemenitaševo zgolj 45 glasov. Zanimivost drugega kroga je še, da je Leskovšek triumfiral le na dveh voliščih, največjo podporo je dobil v Slatini, nič bolj pa ni zaostajal na Jeseniku, medtem ko je Plemenitaševa dobila dobrih 51% glasov podpore na največjem in najpomembnejšem volišču v Dobju. Spremembe v občinskem svetu Župan Leskovšek ima v občinskem svetu le dva svetnika na »svoji strani«, svetnika SLS Branka Uduču in Franca Leskovška ml., oba na najvišjih položajih med dobjanskimi gasilci, kar se je takoj odrazilo tudi na konstitutivni seji občisnkega sveta 9. novembra, ko je močna opozicija, sestavljena iz Edvarda Kovačiča, Karla Čadeja in Mateja Gračnarja (vsi SD) ter Magdalene Doberšek in Natalije Plemenitaš Fuchs (Neodvisna lista za Dobje) potrdila svojo sestavo Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (Gračnar, Doberšek, Plemenitaš) in se na moledovanje manjšinske koalicije sploh ni odzivala. Kar seveda pomeni, da župan Leskovšek sploh ni poskušal barantati s podžupanskim mestom. Če bi bil polnokrvni politik, bi podžupansko mesto mirno ponudil Čadeju in tako razbil opozicijo na prafaktorje in si zagotovil mirno županovanje. Seveda je drugo vprašanje, če bi Čadej padel na to finto, kajti podžupanska funkcija v Dobju, ki pač ne more biti kaj več kot dekorativna, verjetno ne bi bila zadostna kompenzacija za poteptanje opozicijskega dogovora s Plemenitaševo. Kljub vsemu se sestava občinskega sveta ni drastično spremenila. Vanj se je spet vrnil nekdanji podžupan in častni občan občine Dobje Edvard Kovačič, ki ga, kot je sam povedal na enemu izmed predvolilnih srečanj, še močno bolijo rane iz preteklosti, ko je bil na silo odstavljen iz sveta šole. Delež žensk v občinskem svetu je še vedno 28,57-odstoten, kar je nad slovenskim povprečjem. Se je pa svet v primerjavi s preteklim mandatom precej pomladil, kar kaže na trend večje participacije mladih tako v politiki kot tudi na volitvah. Še vedno pa se v Dobju ne morejo izogniti družinskim navezam, ki so gotovo močnejši dejavnik od strankarskih opredelitev. Za vse ostaja uganka, komu bo Leskovšek ponudil podžupansko mesto. Po Dobju krožijo govorice, da bo podžupan postal kar njegov sin, kar pa je kljub vsemu že zaradi politične higiene malo verjetno. Ampak v Dobju je vse možno. Zakaj spremembe? Nesporno bi bilo najlepše, če Salobir ne bi več kandidiral, kot je napovedal ob novoletni poslanici za Kozjansko.info, in bi tako ohranil ugled župana, ki se je umaknil, ko so ga ljudje še oboževali, tako pa so ga volivci kruto postavili na smetišče zgodovine. Samo ugibamo lahko, kolikšen vpliv je na volilni rezultat imela afera z domnevnimi anonimkami županove žene Jožefe, oziroma koliko so se Dobjani naveličali salobirske nezamenljivosti ter tudi očitane samovolje na občini. Uspeh Leskovška je sicer kar nekako logičen, toda v vsakem primeru mu ne bo lahko vrteti občinskega sveta, v katerem ima le dva svoja človeka. To bo zanj kar trda politična šola. Opozicija, ki jo sestavljajo 4 že preizkušeni svetnice in svetniki in le ena novinka, najbrž še ni prebavila vseh zapostavljanj iz preteklosti in gotovo pridno brusi maščevalne nože. V nobenem primeru ni mogoče pričakovati, da bo občinski svet deloval kot »velika srečna družina«, kot si zamišljajo nekateri. FK Crescendo tudi drugič bomba Crescendo je pihalna skupina, ki je sestavljena iz peterice glasbenikov, virtuozov na svojih inštrumentih, večina jih ima že glasbeno profesuro. Delno je Crescendo tudi šentjurska glasbena skupina, saj sta kar dva člana s Planine in v Šentjurju imajo prostor za vaje. Skupino sestavljajo Miha Šrimf - pozavna, Danilo Dominko - prva trobenta, Peter Gojkošek - pozavna, ter Planinčana Franci Kolar - trobenta in vokalist ter harmonikar Jernej Brilej. Člani navajajo, da so se spoznali v Mariboru med študijem glasbe. Izvajajo komorno glasbo tako klasičnega, fanfarskega kot tudi zabavnega značaja, in s tem spektrom zajamejo širok krog poslušalstva. Verjetno bi takšna komorna skupina le s težavo privabila obiskovalce, če bi se strogo držala klasičnega zapisa not, vendar ne, Crescendo iz svojega nastopa naredi pravi šov, ki ga spretno povezuje vokalist Jernej Brilej. Niso le glasbeniki, so tudi komedijanti, in ravno to daje čar njihovem nastopu. Kar burleskno se norčujejo iz izvajanega repertoarja, ki pa ga izvajajo ognjevito in z veliko energije. Po dokaj monotonem začetku, ko marsikateri obiskovalec že gleda na uro in gospod v šesti vrsti že spi, se njihov koncert prelevi v atraktivni šov. Salve smeha, ki jih izvabljajo od obiskovalcev, so spontane. V osnovi crescendovci naredijo koncert klasičnih skladb zanimiv in dostopen vsakemu obiskovalcu. Med predstavo večkrat odložijo svoje instrumente ter se preizkusijo v večglasnem petju, ki je poželo še večje aplavze kot instrumentalna klasična izvedba. Mogoče zato, ker zapojejo poznane skladbe, kot so Katrca, Bohemian Rhapsody in venček dalmatinskih, ki jih že dodobra poznamo. Kljub pet-evrski vstopnini je dvorana Kulturnega doma v Šentjurju pokala po šivih, in to že drugič, saj so lani prav tako izvedli enako uspešen koncert. Zanimivo je, da so koncert organizirali kar sami, v lastni režiji in ne pod pokroviteljstvom kakšne šentjurske organizacije, ki skrbi za kulturno hrano občanov. Na koncu so po dolgem seznamu donatorjev, ki so jim omogočili ta koncert, povabili vse VIP vabljene na oder na kozarec vrhunskega rujnega ter svoj post festum potegnili pozno v noč. Jure Godler Javno dobro nikoli ne sme biti pogojevano s plačanimi ambicijami posameznikov Robert Polnar, 50-letni komercialist, je svojo politično kariero začel v Celju, čeprav je »avtohtoni« Šentjurčan. Od leta 1989 je 5 let vodil celjsko ZSMS oziroma njene kasnejše imenske izpeljanke, se nato ob že skoraj pozabljenem združevanju z Demokrati in Zelenimi in nastanku sedanje LDS od vodstva celjskega odbora nekoliko odtujil in se aktiviral v Šentjurju. Leta 2006 je bil na listi LDS izvoljen v OS, kjer je blestel z odličnimi govornimi nastopi in še zlasti z ostrimi filipikami zoper župana Tisla. Letos spomladi je izstopil iz LDS in se odločno angažiral pri Gibanju za občino Šentjur (GOŠ), pri katerem velja za prvega teoretika in idejnega usmerjevalca. G. Polnar, je bil vaš izstop iz LDS tudi posledica vašega fiaska na državnozborskih volitvah leta 2008? Ne, zagotovo ne. Nad izidom državnozborskih volitev sem sicer bil razočaran, toda ni šlo za fiasko Roberta Polnarja, temveč za polom LDS. Znani osebnosti, ki sta kandidirali v Celju in Velenju, kjer so bili kandidati LDS vedno izvoljeni v parlament in s katerima se poskušam primerjati, sta prav tako kot jaz obtičali pri dobrih 3% glasov. Kaj pa je bil torej glavni vzrok vašega odhoda iz LDS? Šlo je za več dejavnikov, tako da o tem, kaj je bila pravzaprav kapljica čez rob, ni smiselno govoriti. Zelo me je motil način dela župana Tisla, ki je svojo funkcijo jemal zelo lahkotno. Spomnim se samo, kako je po sprejemu proračuna za leto 2008 mirno izjavil, da sedaj nam pa dve leti ni treba nič delati. Župan Tisel ni vodil Občine, občinska uprava je vodila njega. Izvoljeni politični voditelji, tudi naši iz LDS, ki bi morali vse imeti v svojih rokah, pa so s svojimi plačanimi funkcijami takemu sistemu zagotavljali podporo v občinskem svetu. V LDS sem predlagal drugačno delo, tudi prenovo in pomladitev stranke, a me je IO zavrnil. Tudi predsednik Artnak je bil proti in jasno mi je bilo, da v takšni stranki ne morem delati. Zakaj civilno gibanje namesto strank? Izključno zaradi hude krize šentjurskih strank, ki so se dejansko povsem razgradile in ne opravljajo svojega osnovnega poslanstva. Morale bi biti vez med ljudstvom in oblastjo, njihovi vodje pa kreatorji občinske politike, dogajalo pa se nam je ravno nekaj nasprotnega, zaprte so v svoje kroge, njihovi liderji pa skrbijo predvsem za svoje osebne interese. Povezav v obe smeri z ljudmi ni. V vseh strankah se je vzpostavil trdni sistem, ki je bil diametralno nasproten splošno sprejetim demokratičnim principom, odnosi znotraj strank pa so se do te mere zablokirali, da so le-te ostale brez sleherne prehodnosti tako za ideje kot za kadre. Organizirane so strogo hierarhično; če se kdo ne strinja, lahko samo gre. Da ne bo zamere, govorim o vseh strankah. Tudi o SDS, kije na zmagovitem pohodu? Tudi SDS, čeprav je na teh volitvah dosegla izjemen izid, ni v ničemer izjema. Razlika je le v tem, da ima občinski odbor močno zaslombo v stranki na državni ravni in da je podžupan Korže, ki je bil pristojen za KS, 4 leta na občinske stroške deloval načrtno volilno. Ne nazadnje govori o tem dejstvo, da je sedaj vsaj polovica predsednikov svetov KS bodisi članov SDS ali pa vsaj odkritih simpatizerjev njegove stranke. Pri tem je šlo več ali manj očitno za zelo pragmatične interese. Naj spomnim samo na proračunsko postavko, t.i. Koržetov sklad, ki sta jo SDS in župan Tisel pred volitvami zelo uspešno »tržila«. Istovetenje dela proračunskega denarja, ki smo ga prispevali vsi davkoplačevalci in davkoplačevalke z imenom lokalnega politika, ni nič drugega kot surova zloraba javnih financ za osebno politično promocijo. Notranja demokracija, ki je prvi pogoj korektnega političnega delovanja tudi navzven, pa je v SDS enako, morda celo še bolj kritična kot v vseh drugih strankah v naši občini. V čem je, ali pa bo, GOŠ drugačen? Po svoji zasnovi je nasprotje tistega, o čemer sem malo prej govoril, in tako bo tudi ostalo. Združilo nas je spoznanje, da nismo zadovoljni s splošnim stanjem zadev v lokalni politični skupnosti in da smo kot družbeno kritični ljudje pripravljeni tudi kaj storiti za spremembe, ne pa le kritizirati. Ustanovili smo Gibanje in začeli med občani preverjati, kakšno podporo bi lahko dobile naše ideje in program. Od tod naprej je zgodba znana. V svojih dokumentih od volilnega programa, programa župana do Šentjurske deklaracije smo zelo konkretno predstavili svoja izhodišča, zato jih na tem mestu ne bom ponavljal. Morda omenim le profesionalno županovanje in odločno zavračanje »podžupanske trgovine«. Javno dobro ne sme biti pogojevano z osebnimi plačanimi ambicijami posameznikov, brez odgovornosti in lastnega vložka. Na tem mestu bom še enkrat odločno poudaril, da je vse, kar je zapisano, nepreklicno bistvo našega vodenja občine. Vsako odstopanje od napovedanega načina oziroma približevanje dosedanjim modelom občinske politike pomeni konec zaupanja volivcev in tudi konec našega gibanja. Tega si enostavno ne moremo privoščiti in tega ne sme biti. Nikoli se nismo sprenevedali in tako bo tudi v prihodnje, oblast nam ni cilj sam po sebi, oblast razumemo kot sredstvo za delovanje v skupno dobro. Zelo samozavestno, toda teorija je eno, praksa pa tudi kaj drugega. Ali nimate pomislekov, da se s svojim delovanjem vračate v prosluli Kardeljev pluralizem interesov, rušite strankarsko demokracijo in ustvarjate nekaj takega, kot je bila nekoč SZDL? Ki pa ni delovala. Primerjava z nekdanjo družbeno politično organizacijo je sicer žurnalistično atraktivna, ne vzdrži pa umestitve v realno politično okolje. Ne bi rekel, da rušimo strankarsko demokracijo. Strank na državni ravni, kjer gre za ideologije, ne bo nihče ogrožal ali celo ukinjal, ker so neločljivi del parlamentarne demokracije, ki še vedno velja za nenadomestljivo družbeno ureditev. Na lokalni ravni gre za povsem drugačne odnose, tu ideologija nima nobene vloge. Da je res tako, nam dokazuje tudi sedanja kriza strank in hitro uveljavljanje različnih lokalnih civilnih neodvisnih list. Nesporno je, da bodo neodvisne liste delovale znotraj strankarskega sistema in bodo s svojimi programi tekmovale s strankami za glasove volivcev, toda bistvo je v načinu dela, programih in v resnični volji, kako jih uresničiti. Pa vendarle, GOŠ, ki bo kot civilno gibanje konkuriral strankam, če bo uspešen, bo neposredno še dodatno slabil njihovo vlogo, posledično bo zmanjševal tudi ugled strank na državni ravni ter ogrožal državni sistem parlamentarne demokracije ... Sam menim nasprotno. Lokalne stranke bodo počasi spremenile način svojega dela in morda res postale vez med ljudstvom in oblastjo. Če se bo to zgodilo, bodo civilne akcije, kot je GOŠ, izgubile svoj smisel. Verjemite, da bomo takrat člani in članice GOŠ zelo veseli. Ugotovili bomo lahko, da je cilj, zaradi katerega smo se lotili javnega političnega spoprijema, dosežen. Govori se, da se bodo neodvisne liste povezale ter kot najmočnejša grupacija prišle v Državni zbor, Jankovič pa naj bi postal mandatar in predsednik vlade? Tudi sam sem slišal takšna namigovanja, vendar jih ocenjujem kot nerealna, ker neodvisne liste nimajo skupnega političnega imenovalca in potrebne zagonske moči za uspešno kandidiranje v vseh 88 volilnih okrajih na državnem nivoju. Jankovič kot predsednik vlade? Ne, to presega tudi mojo domišljijo. Slišal sem pripombe, da je GOŠ vendarle samo nekaj takega kot stranka, da ste samo zajahali trenutni trend nestrankarskih list in gibanj, seveda s prozornim namenom dokopati se do oblasti, tako ali drugače poplačati svoje sponzorje, poskrbeti zase ... Očitkom, da smo izkoristili aktualni trend, se seveda ni mogoče izogniti, toda še enkrat poudarjam, da smo tu zato, da delamo drugače in da v resnici naredimo nekaj več za našo občinsko skupnost. Vsaj zame je to edino vodilo in dokler bom v GOŠ imel kaj besede, bo tako. Politika se dela z glavo in ne z drugimi deli telesa. Naši najpomembnejši nalogi bosta uveljaviti sposobnost pragmatičnega presojanja in sposobnost pustiti, da realitete vplivajo na nas umirjeno, s pomočjo postopnega notranjega kopičenja. O pomenu in učinkih takšnega političnega početja bodo lahko sedanji skeptiki sproti presojali in ponujali svoje alternative. Pri tem pa boste vsekakor morali sodelovati z vsemi grupacijami v OS, to pa so izključno stranke, ki bodo še naprej iskale svoje interese ter vam metale polena pod noge. Utegne se zaplesti pri sprejemanju proračuna, ki je nesporno najpomembnejši občinski politični akt. Tovrstnih težav ne bo, če se bomo dosledno držali našega načina dela, kar pomeni, da se bomo tudi o proračunu, ali vsaj o ključnih morebitnih spornih postavkah v njem, predhodno javno posvetovali in dogovarjali ne le s strankarskimi vodstvi, temveč tudi civilnimi strukturami in preko medijev tudi z vsemi občani. Res bi rad videl stranko, ki bi poskušala javno minirati takšno, tako rekoč s konsenzom sprejeto, odločitev zaradi npr. neke svoje sebične kadrovske zahteve. Ker v ozadju ne bo »trgovine«, ne bo nobena težava se o vsem odločati transparentno in pred javnostjo. Če se vrneva na konkretno raven, to pomeni, da v OS ne boste ustvarjali formalne koalicije in boste iskali podporo za vsak projekt posebej? Ali ne bo to preveč zamudno in preveč naporno? Da, iskali bomo t.i. projektne koalicije. Zavedam se, da gre za zahteven način dela, toda takšna je demokracija, ki jo zagovarjamo. To smo tudi napovedali v programu, po mojem mnenju gre za zavezo, s katero najbolj odstopamo od uveljavljenih načinov političnega delovanja. Pred volitvami smo veliko slišali o vašem »kadrovskem cunamiju«, ki naj bi odnesel Palčnika, Peperka, direktorja JKP, Zdravstvenega doma itd.? Nobenega cunamija ne bo in tudi nobenega spiska imen, ki naj bi zamenjala stara, ni. Vzeli si bomo čas za temeljito analizo obstoječega stanja, predlagali potrebne strukturne spremembe, tudi spremembe občinskega statuta, in na koncu poiskali tem strukturam primerne osebnosti. Nikakor ne bomo hiteli, šlo bo za postopne in premišljene korake, Zagotovo bo na Občini prišlo tudi do kadrovskih sprememb, toda ta hip bi bilo absolutno preuranjeno izpostaviti kogar koli. Nekateri bodo odšli, toda tiste, ki bodo ostali, čaka veliko napornega dela. Pričakujete, da se boste še ukvarjali z igriščem za odbojko na mivki, Ipavčevo 17 in še nekaterimi investicijami? Ne, naš pogled je obrnjen v prihodnost. Z omenjenimi investicijami se je podrobno ukvarjal Nadzorni odbor in na podlagi svojih ugotovitev predlagal angažiranje Državne revizijske komisije, Računskega sodišča in organov pregona. Ukvarjanje z zadevami, ki so se zgodile in ki jih dobro poznamo, je smotrno samo v luči izboljšanja krivulje izkušenj, ali po domače povedano, kot izogibanje načinom ravnanja, ki so se pokazali kot slabi. Osebno sem prepričan, da je v takih primerih veliko bolj pomembno, kaj je prav, kot pa, kdo ima prav. Že na decembrski seji OS vas verjetno čaka rebalans proračuna za leto 2010 in kmalu za tem predloga proračunov za leti 2011 in 2012, še prej pa načrt razvojnih programov. Da, decembrski rebalansi so na naši občini skoraj že pravilo in verjamem, da bodo Tisel in njegovi sledilci to predlagali tudi letos. Pred volitvami se je, zlasti na cestah, veliko dogajalo in najbolj elegantno je odgovornost za morebitna velika odstopanja od osnovnega odloka prenesti na novega župana in na nov občinski svet. Ključno je, da do druge polovice decembra ugotovimo natančno stanje prihodkov in odhodkov. Če bodo razlike med sprejetim proračunom in realizacijo večje, kot je načrtovan proračunski primanjkljaj in načrtovana kratkoročna in dolgoročna zadolžitev, bom osebno rebalansu nasprotoval. Oblast, ki je enajst mesecev od dvanajstih izvrševala proračun, mora prevzeti vsakršno odgovornost za svoja ravnanja in odločitve. Glede načrta razvojnih programov in proračunov za naslednji dve leti je prezgodaj reči kar koli. Gre za teme, v katere se bo moral najprej poglobiti novi župan. Ustanovna seja je bila šele včeraj, uspeli smo šele potrditi mandate, izvoliti Komisijo za volitve in imenovanja, celotno vsebinsko delo pa nas še čaka. Bistvene spremembe se bodo začele dogajati predvidoma od februarja prihodnjega leta. Novi župan Diaci naj bi menda neuradno že jemal nazaj nekatere predvolilne obljube glede konkretnih projektov? Ne vem, kje ste to slišali, z njim sem v stalnem stiku in vem, da to zanesljivo ne drži. Če se bo pokazalo, da je luknja v občinskih financah večja, kot smo predvidevali, se bo verjetno treba kakšnemu projektu tudi začasno odpovedati. Konkretno bomo o tej temi lahko govorili šele po zaključnem računu proračuna. Omenili ste tudi spremembo Statuta? Na decembrski seji OS bomo predlagali uveljavitev nekaterih sprememb glede delovnih teles, kajti dosedanja praksa je pokazala, da jih imamo preveč in da od njih ni prave koristi. Večinoma so se številni odbori sestajali več ali manj le formalno, na njih pa je zelo redko prišlo do poglobljenih diskusij, ki bi olajšale odločanje na Občinskem svetu. Ne gre sicer za velike prihranke, je pa brez smisla, da se vrtijo tako rekoč v prazno. Toda ti odbori so bili ena redkih možnosti, kako najzvestejšim strankarskim kadrom ponuditi nekaj drobtinic? Da, vem, zato tudi pričakujem težave, ker za spremembe potrebujemo glasove dveh tretjin vseh svetnikov. Bolj kot za problem s težo bo šlo za test pripravljenosti strank za sodelovanje. A kot sem že rekel. Če ne bo šlo z močjo argumentov, bomo na pomoč poklicali »glas ljudstva«. _____IPAVČEVI DNEVI Druga polovica sklopa skoraj brez Ipavcev Po uspešnih premierah Ipavčevih dni, v prvi polovici oktobra, kjer je triumf doživela ravno prireditev z dolgim imenom ..Predstavitev študije serenade za orkester na lok Benjamina Ipavca11, je druga polovica prireditev minila skoraj brez slavnih bratov. (klarinet), Eva Zavšek (tolkala) ter učenci: Ines Ljubej (tolkala), Gregor Marčen (klarinet), Peter Tovornik (vibrafon) in Patricija Turnšek (kitara). Sam koncert je bil vrhunsko izpeljan. Nastopajoči so zaigrali v manjših zasedbah večinoma po eno skladbo, vse na zavidljivem kakovostnem nivoju. Edino baritonist Boštjan Korošec je svoj program namenil Benjaminu in Josipu Ipavcu ter zapel Pred durmi in Mar ti ne priča lice bledo. Vsi ostali glasbeniki pa so posegli po tujih avtorjih. Tokratni koncert je bil bolje obiskan kot koncert Tria Ars mušice: dvorano so zasedli učenci Glasbene šole Šentjur in njihovi starši, saj je bil koncert obvezen za vse mlade glasbenike. Ugibamo pa lahko, kakšen bi bil pogled na dvorano,če le-teh ne bi bilo. Ipavčevi dnevi pod vprašajem V sklopu šestih prireditev sta Ipavca odigrala pomembno vlogo pri izvedenem programu le na predstavitvi serenade za orkester na lok Benjamina Ipavca, ki so jo odlično izvedli učenci Glasbene šole Fran Korun Koželjski iz Velenja. V ta sklop sta padli še dve prireditvi posvečeni potomcu Jožiju Ipavcu -slikarska razstava ter šahovski turnir, ostale tri prireditve pa so spomin na Ipavce skoraj obšle, saj jim je bil posvečen le mali delček repertoarja, morda ena ali dve skladbi. Prav gotovo ni pod vprašajem izvedba koncerta, temveč samo vsebina. Zagotovo bi sem sodila tudi kakšna odpeta pesem v izvedbi dveh šentjurskih zborov, ki nosita ime po slavnih skladateljih. Ali pa mogoče tudi opera Teharski plemiči, ki pa bi jo zaradi svoje obsežnosti in cene le s težavo uvrstili na šentjurski oder, kar nakazuje že na drug problem. Jure Godler Koncert klavirskega tria ARS mušica le za peščico poslušalcev Trio Ars mušica je komorni sestav, ki pogumno vstopa v kulturni prostor. Trio je bil ustanovljen leta 2004 in ga sestavljajo pianistka Jerneja Grebenšek, violistka Mojca Menoni Sikur ter Martin Sikur na violončelu. Vrhunska izvedba in performans bi prav gotovo izkušeno uho navdušila, saj so se dotaknili veliko vrhunskih skladateljev, na koncu celo Benjamina Ipavca. Žal pa je bil obisk na koncertu naravnost katastrofalen. V dvorano Kulturnega doma je zašlo le nekaj poslušalcev, kar pa ni odvrnilo trio glasbenikov, da svoj performans kljub prazni dvorani izvedejo profesionalno. Koncert profesorjev Glasbene šole Šentjur Podoben koncert je bil izveden pred dvema letoma in je zaradi odličnih odzivov poslušalstva postal stalnica Ipavčevih kulturnih dnevov. Predstavili so se profesorji Nataša Aškerc (klarinet), Uroš Eferl (kitara), Mojca Krajnc (klavir), Marta K. Koberski (flavta), Boštjan Korošec (petje), Rok Lajlar (kitara), Diana Štih (flavta), Matjaž Vodišek PO SV. HELENI MARTIN NA STARI NAČIN Še ena »Uršula«? Po drameljski nedelji na Uršuli, ki je že šentjurski pojem množičnega vinsko-cerkvenega druženja, smo očitno dobile še en podoben dogodek v Slivnici. Pri sv. Heleni je na Martinovo nedeljo Društvo sv. Helena organiziralo že tretji Po sv. Heleni Martin na stari način. V lepem sončnem vremenu in hudem vetru seje na Heleni zbralo kar okrog 500 častilcev sv. Martina, med njimi tudi veliko planincev iz vse občine, ki so tega dne imeli tam svoje srečanje. Maša v sveti Heleni posvečeni cerkvi ter nato druženje po okoliških gorcah sta že znana slivniška tradicija, ki pa so jo pred tremi leti dogradili z bolj organizirano etno prireditvijo. Idejni oče tega dodatka je bil menda Jože Artnak, sedaj pa je prireditelj Društvo sv. Helena, ki mu predseduje Franc Žurej ml. Prireditev, ki naj bi bila turistično etnološkega značaja, se razlikuje od bolj znane drameljske Uršuline nedelje po organiziranosti in tudi po tržni naravnanosti. Osrednje prizorišče je predstavljal oder pri spomeniku padlim borcem, (pre)močno ozvočenje, razpeljano kar po celem hribu, pa je mejilo že kar na zvočno nasilje. Osrednji program se je pričel takoj po maši z nastopom pevske skupine Fantje z Žusma, sledilo jim je Folklorno društvo Šentjur s svojim standardnim programom, njim pa tisti del, ki naj bi imel etnološki nadih: pranje soda, burkaški Martinov krst mošta, razglasitev nove vinske kraljice in odprtje soda s Heleninim vinom. Skupaj z zelo povprečnim humorističnim programom in raznimi in v zabavnem smislu povsem odvečnimi nagovori (predsednik društva Žurej, predsednik KS Artnak, mestni viničar Malovrh, predsednik planincev Planko, novi župan Diaci, pa vinska kraljica in še kdo) se je vsa zadeva vlekla več kot dve debeli uri, kar bi bilo tudi v idealnih razmerah absolutno predolgo. Obiskovalci so si vmes lahko krajšali čas s pokušino vina slivniških vinogradnikov, na »štantu« pred odrom so simpatično točili kar slivniški birti sami. Napovedovalka je sicer obljubljala tudi odojka, pa golaž in narezke, toda hrana je bila poskrita po gorcah in tisti, ki nismo bili domačini, je seveda nismo našli in smo odšli lačni domov. Sicer pa za razliko od Uršule, ki je bolj gostoljubna (vsaj včasih je bila), seje na Heleni vse plačalo: spominski kozarec za pokušino vin 3 €, liter vina 5 €, hrana 4 € ... Z izjemo jabolčnega soka (1 € za 2 del) in spuhnjenih ocvirkov ni bilo opaziti domačih proizvodov. Kaj hitro po končanem programu so se domačini porazgubili po prijateljskih gorcah, »tujci« pa smo enako urno zapustili sicer simpatično toda tokrat zelo vetrovno Heleno. Čeprav sem v množici poznal kar veliko ljudi, se mi ni zgodilo, m j da bi me kdo povabil v svojo ali znančevo gorco, kar po svoje le kaže, da ostaja »bistveni« del prireditve Po sv. Heleni Martin na stari način še vedno bolj kot ne »interna« slivniška veselica. In to kljub temu, da si na nek način z imenovanjem vinske kraljice, udeležbo mestnega viničarja, župana, ... očitno načrtno prilašča osrednjo vlogo martinovansjko-vinarskega Šentjurja. FK r TRGOVINA 1 \Mnn8i3ie pri Wiharju SELIČ Trgovina Leon Selič s.p., C. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 749 14 8JJ*., Špageti 400 g Mestni trg 4, Šentjur tel.: 5741 - 655 odpiralni čas: vsak dan od 8h do19h sobota od 8h do 13h VELIKA IZBIRA VOLNE, SUKANCEV, ZADRG ... POSTELJNINA (saten, platno, mečkanka, flanela) PRESITE ODEJE, VZGLAVNIKI v 1. nadstropju trgovine Resevna Šentjur _______MARTINOVI DNEVI NA PONIKVI___ Vse bolj cerkveni? Ponkovško Turistično društvo (TD) kljub skoraj bi lahko rekel rahli kronični krizi nadaljuje z utečeno tradicijo Martinovih dnevov, le da letos morda še malo manj v stilu veseličnega in bolj kulturno-cerkvenega dogajanja. Zdelo se je, da bo misijon, ki ga je župnija organizirala prav ta teden, Martinove dneve izrinil na obrobje, a se je na koncu brez očitnejšega večjega rivalstva še kar dobro izšlo. Morda sta le Ipavčeva Domovini in ljudska Kanigalilejska ohcet nekoliko bolj dvignili povprečno temperaturo. Tako sem ostal sam osamljen, brez aplavzov kot merilom, pred dilemo, v kolikšni meri in s katerimi pesmimi so oktetovci v resnici navdušili Ponkovljane (no, tudi Šentjurčani in drugi so bili vmes). Lahko pa izpovem svoje občutke. Resnici na ljubo moram povedati, sem od njih pričakoval več. Blagoglasno in harmonično valovanje njihovih glasov je bilo čisto v redu, toda ko so se počasne in slovensko otožne melodije tako rekoč ponavljale iz nastopa v nastop, sem si vroče zaželel nekaj močnega, temperamentnega, nekaj takega, kar bi me zagrabilo, dvignilo ... Nič takega nisem dočakal. Sem pa zato lahko bolj pozorno poslušal neuničljivo Ireno Zevnik, ki ima odličen občutek za besedo. Njeni nastopi so poezija v prozi, toda ženska zna v svoje tekste vnesti tudi veliko svojega, avtentičnega, ne da bi se odpovedala namenom, za katere pred mikrofonom tako ali drugače navija. Je mojstrica, ni kaj. Škoda je le, da se preveč drži ustaljenih sodb in vrednot in da ne poskusi tudi s kakšnim izzivom, recimo takšnim, da bi iz ravnotežja morda spravila tudi samozavestnega g. Kačičnika. Ja, ampak potem je več v cerkvi verjetno ne bi bilo. Osebno bi jo bolj cenil, če bi bila krajša in bolj prozaična. Ko je na koncu pred oltar stopila še druga »učiteljica«, ravnateljica OŠ Andreja Ocvirk, se mi je zazdelo, da sta si ponkovško učiteljstvo in župnija za povprečni posvetni okus kar preveč blizu. FK Zmagoslavje Slovenskega okteta Iz uvodnih nagovorov župnika Kačičnika in Irene Zevnik ni bilo mogoče ugotoviti, ali je šlo za prvo martinovanjsko prireditev, kot je bilo navadno, ali pa je bil koncert posvečen misijonu. Kar polovica bogoslužnih pesmi s programa govori bolj za drugo možnost. Ne glede na namen seje g. Kačičniku kar smejalo ob povsem polni cerkvi navdušenih poslušalcev. Ocenjevati ali celo kritizirati tako renomirani profesionalni sestav, kot je Slovenski oktet, je zelo tvegano početje. Zdi se, da so se veličine nastopajočih zavedali tudi poslušalci, saj so podobno burno s ploskanjem pozdravili tako njihov prihod na sceno kot vse izvedene pesmi. Toda povsem brez možnih pripomb pa le ni šlo. Če petkovo otvoritveno prireditev z družabno pokušnjo ponkovških mladih vin, letos je svoje pridelke prispevalo rekordnih 33 vinogradnikov, ter otvoritev slikarske razstave pripišemo laični civilni družbi, je župniji treba priznati, da je z dvema odličnima in dobro obiskanima koncertoma Slovenskega okteta in MePZ Danica iz Šentprimoža, da nedeljske maše niti ne omenjam, kar prevladala. Sicer večinoma s tujo ustvarjalnostjo, toda v domači cerkvi in za domače ljudi. Tradicionalna tematska razstava v KD, ki je letos imela naslov »Ob bistrem potočku je mlin«, je bila bolj skromna. Poleg zemljevida s 16 več ali manj izginulimi nekdanjimi mlini (živ je le še Ošanšekov), smo videli še Šibalov originalni »kamen« ter »jaslični« mlinček drugega Šibala. Razumljivo, pravih ponkovških tem za tematske razstave je seveda že zdavnaj zmanjkalo. Podobne težave imajo organizatorji gotovo tudi s slikarskimi razstavami. V lepo urejenih prostorih TD se je letos predstavila priženjena domačinka Janja Glavač iz Srževice. Njene slike, nekakšna mešanica naive, impresionizma in še česa, zlasti akvareli z ženskimi akti, so požele kar nekaj občudovanja, pa čeprav bi jih težko uvrstil v visoko umetnost. Ampak je pa domačinka in to šteje. Nedeljsko druženje po maši, skupaj s tradicionalnimi šentjurskimi »pihalci«, nima ustvarjalnostnih ambicij. Gre bolj za tradicijo in rutino »slučajnega« pomašnega druženja, kot pa za posebne omembe vreden dogodek. Je pač tam tako kot stojnice s plastiko in drugo bižuterijo. Drugače je s stojnico TU, ker za njenim pultom domače gospe in gospodične z nasmehom pridno natakajo vsem, ki se čutijo skoraj dolžni, pa potrebni ali ne, da jim dajo vsaj nekaj malega zaslužiti. Na sosednjem šanku je sicer župnija točila vino zastonj, a prava konkurenca jim vseeno ni bila, posebno fer pa tudi ni izpadlo. Pri petkovi pokušini vin v KD je šlo za pretežno vinsko nadahnjeno druženje in zato nesporno velja za osrednji »klasični« martinovanjski dogodek. Normalno, da je praviloma spodbujan s prekomerno merico žlahtne kapljice. Kako je bilo letos z evrskim izkupičkom, predsednika TU Zevnika nisem vprašal iz enostavnega razloga, ker mi je njegov odgovor vnaprej znan: še nimamo izračuna, a nekako se bomo pokrili. FK Koncertni polet v brezvetrju Martinovski petek je bil šentjurski kulturni dom prizorišče koncerta rockovske manire, kar je zadnja leta prej izjema, kot pravilo. Kot organizatorji so se tokrat pojavili člani Mlade liberalne demokracije Šentjur, vsemu skupaj pa so nadeli nekoliko zagoneten naslov Pomagajmo mladini vzleteti - Dajmo mladini krila, stvar pa je imela tudi nekoliko bolj direktno poimenovanje - Martinovanje, čeprav na kraju samem ni bilo zaznati posebne povezave med tako čislanim praznikom in dogajanjem. Na oder sta v vlogi predskupin stopili dve zasedbi t.i. sredinskega rocka s pevkama iz domačih logov. Pri December je pela stasita Janja Bakovič iz Hruševca, pri Voyage pa energična Marjeta Pušnik s Planine. Glavna atrakcija bi naj bili Tide (ki niso The Tide, ki tudi koncertirajo po slovenskih odrih, op. a.), ki so jih rockovski kritiki požegnali z blagohotnimi ocenami, kot npr.: »Pojavili so se od nikoder in izdali odličen album!« vendar nekako ne uspejo osvojiti poslušalstva. Šentjursko je na tokratnem dogodku žal umanjkalo. Opravičilo so imeli dijaki, ki so imeli »delovno« soboto, kaj je bilo z ostalo publiko, ki je znala to dvorano velikokrat napolniti, pa je drugo vprašanje. Enega od vzrokov lahko iščemo tudi v nezasluženi neprisotnosti rockovskih zvrsti v množičnih občilih in temu, da se mladež pretirano naslanja na različne trende, ostalo pa je ne zanima. Glavni organizator Peter Jevšinek, predsednik MLD Šentjur, je dejal, da si prihodnje želijo izvesti še več tovrstnih prireditev. foto: Gašper Gobec, br KLUBSKI TURNIR PONKOVŠKIH TENISAČEV Gržan znova navdušil Prevorje Prejšnji mesec je Kulturno društvo Prevorje pričelo s tretjo sezono Aninih večerov, ki jih je tokrat odprlo predavanje patra dr. Karla Gržana, ki je s svojim enoletnim bivanjem v tistih krajih tudi zaslužen za pričetek teh večerov. Večnamenska dvorana tamkajšnje podružnične šole je bila nabito polna, večer pa je povezovala vodja šole Marija Frece Perc, ki je napovedala, da bodo organizatorji v prihodnje nekoliko bolj striktni pri pobiranju prostovljnih prispevkov, če želijo še naprej ohranjati nivo tovrstnih prireditev. Gržan je svoje predavanje razdelil v tri dele. Najprej je spregovoril o vzgojnem plusu, ki bi ga naj starši uveljavljali pri vzgoji svojih mladostnikov. Mnoge odgovor je sam našel pri delu z mladimi odvisniki, rešitev oz. težava pa se skriva v tem, da starši otroke preprosto preveč ščitijo in razvajajo, kar jim potem škodi. Do svojih potomcev je treba gojiti brezpogojno ljubezen in avtoriteto, potem je tudi »produkt« ustrezen. V drugem sklopu je odgovarjal na vprašanje, kaj dela Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih, če je vsevišnji vendar vsemogočen. Odgovor je poiskal v medsebojni bližini, ki bi jo morali pisati z veliko začetnico, trenutno pa nas od nje uspešno odrinja potrošništvo. Darovi ne pomenijo nič, če nismo drug drugemu dar. Priljubljenemu patru so Prevorjani podarili priboljšek za njegovega konjička, kar ga je očitno spravilo v izjemno dobro voljo Na koncu je predstavil še rezultate svojih terenskih raziskovanj civilizacij, ki so bile močno prisotne na prostoru severno od Save ter med Savinjo in Sotlo i.e. na današnjem širšem Kozjanskem. Njegove preslikave ozvezdij v naš prostor so osupljive, več pa bo razkril v svojem nastajajočem delu, ravno te raziskave pa so ga zaradi svoje kompleksnosti nekoliko udarile po zdravju. Za zakusko po prijetnem večeru so bili tokrat na vrsti vaščani Dobja pri Lesičnem, ki so svojo nalogo tudi odločno opravili. br Močan podmladek v ponkovškem kostanjevem drevoredu Na Ponikvi se lahko pohvalijo z dvojnim kostanjevim drevoredom, ki je nastal s prihodom južne železnice v te kraje pred dobrim poldrugim stoletjem. Drevored je zavarovan kot naravni spomenik, ki mu dobro kaže tudi vnaprej, saj so tamkajšnji aktivisti v soboto posadili nekaj novih sadik. Turistično olepševalno društvo Ponikva od lanskega leta izvaja koncesijo vzdrževanja in ohranjanja drevoreda. K tokratni akciji so pritegnili predstavnike tamkajšnjih društev in šol, pridružil pa se je tudi novi šentjurski župan. Štiri sadike so prestavili k šoli, na sama mesta v drevoredu pa so posadili osem novih, ki so jih pripeljali iz drevesnica, vsaka pa v višini meri tri do štiri metro in z grudicami zemlje vred tehta okoli 200 kilogramov, tako da je bila potrebna pomoč bagra. Pri strokovnem delu sodelujejo s celjsko enoto Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, pri praktičnem delu pa so se povezali z arboristko Tanjo Grmovšek, ki je opravila vzgojni rez in odstranila nekatere veje. Kot je pri tovrstnih opravilih v navadi so za zanamce v zemljo zakopali steklenico s sporočilom in podpisi udeležencev. br Piše mag. Nevenka Cmok 100 let Kmetijske šole 17. nadaljevanje Ob tako lepem jubileju, kot je 50 let uspešnega delovanja, je prav, da se posvetimo malo več osebam, ki so v tem času bile na šoli ali pa so šele prihajale ali odhajale. Res je,da sem obdobja razdelila po ravnateljih, toda, na koncu bom skušala omeniti v seznamu vse delujoče na šoli. Ne smemo pozabiti, da svoje zahtevajo vsebine teoretičnega pouka, pa vsebine praktičnega pouka in dejstvo, da je v tem času bilo obvezno bivanje učencev v “domu učencev", ki je bil del šole. Vzrokov za to je bilo več. V začetku, to je davnega leta 1910, so javni prevozi bili zelo redki, pouk in praksa na šolskem posestvu sta bila tesno povezana in del vzgojnega dela je bil vključen v čas izven pouka. V domu so učenci imeli tudi življenjsko vzgojo: obnašanje, učenje in po potrebi pomoč pri učenju, pa tudi veseli del, plesne vaje, šport itd. Najbolj se spominjam reda pri prehrani, ko so v obednici dežurale gospodinjske učiteljice in učence pri lepo pregrnjenih mizah učile lepega obnašanja, dekleta iz gospodinjske šole pa so se učile strežbe in serviranja pri pogrnjenih mizah. Tudi kuhale so v Horvat Izidor domski kuhinji, da so se navadile kuhanja večje količine hrane. Seveda so imele v učni kuhinji tudi kuhanje specialne hrane vseh vrst. Učenci so imeli svojo komisijo za sestavo jedilnikov, ki jo je vodila za to določena učiteljica. Pomembno je bilo delovno mesto Izidorja Horvata, ki je bil na šoli zaposlen od 01.05.1955 do upokojitve 30.09.1063. Opravljal je delo učitelja slovenskega jezika in matematike na Kmetijski in gospodinjski šoli in istočasno je bil pedagoški vodja v Domu učencev in vzgojitelj. Pri dežurstvu v domu za vzgojno delo smo mu “po razporedu" bili dodeljeni učitelji. Spominjam se, da sem bila v domu dežurna vsako sredo in vsako drugo nedeljo. Takrat še nismo imeli prostih sobot. Pouk je bil tudi ob sobotah, praksa v živinoreji pa tudi ob nedeljah in praznikih. Moje dežurstvo v domu je bilo usklajeno z mojim dežurstvom pri živini. Izidor je bil moder izkušen mož, vedno dobre volje in poln življenjskih nasvetov. V zbornici smo imeli učitelji vsak svojo pisalno mizo in vedno je bilo prijetno pogovarjati se o učencih in skupno iskati rešitve različnih problemov. Lahko si tudi prosil za nasvet pri pedagoškem delu v razredu. Po njegovem odhodu smo ga vsi pogrešali. Težko je bilo najti dobrega vzgojitelja. Bilo je več vzgojiteljev, ki pa so povzročali same težave. Toda ne bom se spuščala v podrobnosti. Šele 01.09.1967 je uspelo direktorju najti primerno osebo za vzgojiteljico, Leskošek Antonijo (Tonico), ki se je kasneje poročila z ing. Resmanom in je ostala na svojem delovnem mestu do upokojitve. Bila je dostojna naslednica svojega predhodnika. Ker je bilo vedno več učencev, ki so stanovali v domu, ni imela učne obveze. Jernej Borovnik je na Kmetijski šoli preživel šestindvajset let, od 01.09.1951 Jernej Borovnik do upokojitve 31.08.1977. Na Kmetijsko šolo v Šentjurju je bil nameščen z dekretom Ministrstva za kmetijstvo. Rojen je bil 20.08.1922 na Lipi pri Frankolovem. V družini je bil med 15 otroki šesti otrok. Med okupacijo je bil skupno z družino izseljen na Hrvaško. Po mukotrpni poti izgnancev so se trije sinovi, med njimi Jernej, priključili partizanom. Pot je bila dolga, od zapora, taborišča Jasenovac, bolnišnice v Bijelovaru do borca NOV. Leta 1949 seje vpisal v Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, njegova stroka pa je bila sadjarstvo. Med zaposlitvijo na KŠ Šentjur je leta 1970 dokončal Višjo agronomsko šolo v Mariboru. Delo na KŠ mu je bilo v veliko veselje, poučeval je celo 15 predmetov teoretično, pa tudi praktično. Sodeloval je pri proizvodnji in poskusih na šolskem posestvu, predavanjih na terenu za kmete itd. Moram omeniti, da smo vsi na šoli prijeli za vsako delo, ki je bilo potrebno. Borovnik pravi v svojih spominih: „lz tega obdobja mojega življenja in dela imam najlepše spomine." Ivan Veber je na Kmetijsko šolo prišel 20.09.1953 in ostal do upokojitve 31.10.1986. Ivan Veber V svojih spominih pravi, da se je prvič seznanil s Kmetijsko šolo Šentjur ob vpisu na Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru leta 1947. V Maribor so v šolo prišli istočasno dijaki prvega in drugega letnika, ki so prvi letnik obiskovali v Šentjurju. Ti dijaki so o šolanju in bivanju na Kmetijski šoli v Šentjurju govorili s spoštovanjem. Omenja tudi prof. Kropivška, ki se je velikokrat spomnil na šentjursko kmetijsko šolo, kjer je med obema vojnama tudi sam poučeval. Ivan Veber pravi: „Med službovanjem smo vsi doživljali lepe in težke trenutke. Sedaj,ko je vse to minilo, ugotavljamo, da nam je bilo lepo. Kmetijska šola nam je dala kruh, omogočala strokovno izpopolnjevanje in napredovanje, primeren gmotni položaj. Vesel sem, da sem bil med učitelji na šoli." V času službovanja na KŠ je tudi nadaljeval in končal študij na Višji agronomski šoli. Vebrova stroka je bila poljedelstvo in strojništvo, teoretična predavanja in praktični pouk. (Se nadaljuje) LUCIJINA REPORTAŽA Ja, kaj naj rečem, zelo hudo mi je zaradi Štefa; tako lepo se je navadil županovanja, pa znal je na raznih otvoritvah in prireditvah povedati toliko zanimivega, da ga bom grozno pogrešala. Hvala Bogu, da so mu še ostala vsaj nedeljska mašna berila, ki se jim bo sedaj res lahko ves posvečal. Saj ne rečem, vsega hudega sem že navajena, a nikakor ne morem sprejeti tega, kar se je zgodilo s šentjursko dušo, ki mu je tako brutalno obrnila hrbet. Nimam druge razlage, kot da je prišlo do silovitega vdora negativnih kozmičnih sil v naše osončje. Le kdo drug kot totalno nerazsodni cepec bi se pri izbiranju med Štefom in Markecom odločil za slednjega? Osebno sem več kot prepričana, da je res prišlo do teh vesoljskih vplivov, ker sem ta nezemeljski fluid čutila na lastni koži. Če se mi je mali Markec še pred kratkim zdel tako rekoč brez posebnosti, da ne rečem rahlo otročji in tečen, se mi je iznenada začel v sanjah prikazovati z avreolo nad glavo. Začelo pa se je že kar tisto nedeljo zvečer po Štefovi kalvariji, ko je skoraj pol Šentjurja v Žonti pilo in razgrajalo. No, tako se mi je zdelo samo na začetku, kajti po krajšem premoru, v katerem sem ruknila dva pira na Markecov račun, je tudi pri meni prišlo do hipnega razsvetljenja in vsi tisti blaženo zaripli obrazi so iznenada dobili poduhovljene poteze in pri priči mi je postalo kristalno jasno, da sem čudežno postala sestavni del tega zmagoslavnega občestva. Prerinila sem se skozi obroč Markecovih erotičnih oboževalk in interesnih oboževalcev ter ga strastno cmoknila na usta. Evo, to se mi je zgodilo. Če bi mi rodna mati dan prej napovedala kaj takega, bi se ji v obraz zarežala, ampak kozmične sile so kozmične sile in zato si sploh ne očitam, da sem se obrnila po vetru. Pa saj navsezadnje sploh nisem edina, ki se mi je zgodilo razsvetljenje; te nerazumljive kozmične sile so očitno udarile tudi v Desusovega Jožeta in Lojza (Stane je pa tako bil oplazen še od prej), pa v Cvetota in še marsikoga drugega. Recimo v direktorskega Jožefa Ponkovškega in njegovega pomočnika Edija Blagovnskega, ki sta podobno kot jaz čez noč začutila, da ljubita Markeca tako vroče, da bi ga najraje vtrip gledala iz sosednjih pisarn. Koliko je sploh tovrstnih žrtev, še ni prav znano, sem pa prepričana, da jih je veliko, toda še niso prišle toliko k sebi, da bi odkritosrčno razlagale okoli, kako se jim je zasukalo v glavi. Eden redkih, ki ga je razsvetljenje menda zgrešilo, je nekdanji Jožef Ponkovški I., ampak tudi on še ni povsem varen. Zaenkrat čuti le to, da Štefa sploh nima več tako srčno rad, kot ga je imel pred volitvami, in mu zato tudi ne kani iz strankarske blagajne poplačati vseh njegovih predvolilnih fešt. Kar po eni strani ni najbolj lepo, po drugi pa je spodbudno znamenje, da se hitro rihta in bo denar raje prihranil za prihodnje državnozborske volitve, ko namerava stranki namesto Štefa ponudil svojo rodno starejšo hčer. Veliko bolj nepremišljeno pa strankarske finance kuri eselesovski povratnik Jurij: sicer se res lepo bere, ko se po časopisu javno zahvaljuje svojim volivcem za podporo, bi pa bilo veliko bolj ekonomično, če bi se tistim par volivcem, ki so mu še ostali, šel osebno kar domov zahvalit. Povolilni kozmični udar pa naj ne bi bili vzrok za grdi ravs med nekdanjima velikima prijateljema v poslu Štefom in rdečekrižkarjem Slavkotom, ki sta si že veliko prej skakala v lase zaradi deset tisoč evrov. Štetjih je namreč pošteno želel prišparati za svojo pomoči potrebno svakinjo, Slavko pa jih je meni nič tebi nič pobasal in odnesel s seboj v penzijo. Roko na srce, sploh se mi ne sanja, za koga bi navijala, toda zdi se mi, da sta oba poštena humanitarca in bi bilo prav, če bi RK med njiju razdelil še kakšnih deset jurjev in tako končal ta povsem nepotreben špetir. Zanimivo je, da so povolilne kozmične sile očitno povsem obšle Dobje, od koder ni še nobenih poročil o podobnih čudežnih spreobrnitvah, kot jih doživljamo v Šentjurju. Rdečkasti kmet Karl je menda bil v tem pogledu malo načet s podžupanskimi apetiti, toda potem ko je izračunal, da lahko s pomočjo jezične Natalije potegne iz proračuna celo kak evro več, kot mu je pripravljen dati Merij, se je določil, da bo ostal skrajno zvest svojim opozicijskim načelom in zavezam. Tako se bo Merij sedaj odločal le še med obema eselesovcema, še najbolj varnega pa bi se počutil, če bo na podžupanskem stolčku sedel njegov sin. Sicer pa še sploh ni rečeno, da so Dobučani že izven cone povolilnih kozmičnih sevanj, saj se bodo zaradi znane časovne odmaknjenosti njihovi učinki lahko pokazali še veliko kasneje. Ne glede na vse skupaj pa moram reči, da se je Merij pokazal veliko bolj rahločutnega kot naš Markec, saj je Franciju, potem ko ga je ročno parkiral na smetišče zgodovine, takoj obljubil častno občanstvo. Česa podobnega od Markeca še nisem slišala. Ja, v tem pogledu je Merij lep zgled za vse šentjurske šampione, ki so se vse do letos imeli za krščanske, a poražencem nikoli niso dali dihati in so ti potem rabili dolga leta, da so se v lastni ali Desusovi režiji prerinili nazaj. Ampak glavno je, da so sploh prišli, in tudi ostali, kot na primer razni Cvetoti, Lojzi, Jožefi in Jožeti .... kajti ti naši t.i. pomladni politiki, ki nimajo pojma o demokraciji, bi gotovo, kot je Bog v nebesih, čisto vse zafurali. Vaša Lucija _______ZAKON O MALEM DELU_ Je referendum potreben? Kot vemo, so 16.11.2010 poslanci s 47 glasovi za in 28 proti tudi v drugo sprejeli Zakon o malem delu. Za vnovično potrditev zakona je bila potrebna absolutna večina, tj. 46 poslancev, študentje in sindikati grozijo z referendumom. Nov predlog zakona, ki bo v veljavo stopil predvidoma leta 2012, študentom in posledično delodajalcem prinaša številne omejitve. Malo delo bodo poleg študentov opravljali tudi brezposelni in upokojenci, delo bo obdavčeno in omejeno. Če osvežimo spomin ... Študenti bodo lahko delali največ 728 ur na leto, kar znaša 14 ur na teden. Njihovo plačilo bo znašalo med 3,5 in 8 evrov na uro bruto, kar pomeni približno 6000 evrov na leto. Poleg tega se bodo morali študenti za delo boriti tudi z upokojenci in brezposelnimi, ki so prav tako zajeti v zakonu. Drugače bo tudi za delodajalce. Študentsko delo bo po novem bolj obdavčeno, saj se bo davčna stopnja s sedanjih 16,5 povišala na 29,5 odstotkov. Kakšni bi bili konkretni učinki predloga Zakona o malem delu na slovenski trg dela? Kaj zakon pomeni za delodajalce, študente in male delavce? Odgovore ponujamo na kratko v nadaljevanju. Zadnji predlog Zakona o malem delu predvideva stroge omejitve števila malih delavcev v posameznem podjetju. Delodajalci (podjetja in samostojni podjetniki), ki zaposlujejo do vključno 9 delavcev, bi smeli po novem zaposliti največ 2 mala delavca. Ker je večina podjetij v Sloveniji mikro in malih, to pomeni, da: - 93% delodajalcev (podjetja in s.p.) bi lahko zaposlilo le 2 mala delavca, - 34% podjetij ne bi smelo zaposliti nobenega malega delavca, - 7% delodajalcev (podjetja in s.p.) bi lahko zaposlilo več kot 2 mala delavca. Malo delo bo povečalo birokracijo in administracijo v podjetjih Slovensko podjetje z nekaj zaposlenimi je že zdaj bistveno bolj obremenjeno z birokratskimi opravili, kot na primer nemško podjetje z desetkrat več zaposlenimi. Večina slovenskih podjetij skorajda ne zmore več potrebne administracije za izpolnjevanje zahtev, ki jim jih nalaga država. Novi Zakon o malem delu bi njihov položaj še otežil, saj bi podjetja prevzela vrsto dodatnih nalog, ki jih zdaj opravijo Agencije za začasna dela. Dvig obdavčitve študentskega dela iz 16,8% na 34% - dodatni stroški Obdavčitev študentskega dela danes znaša 14% + DDV (skupaj 16,8%). Po navedbah MDDSZ bi se z novim zakonom povišala na 29,5 %, a to ni točen podatek. Če se neto prejemke obruti, tako kot predvideva Zakon o malem delu, namreč realna obdavčitev znaša 34, 91% + DDV, kar pa je več kot dvakratno povišanje. V realnosti je zadeva naslednja Ko delodajalec študentu, ko mu preteče status, namigne, naj le poskrbi, da bo še naprej delal preko študentske napotnice, ali ko mu po več kot dveh letih rednega študentskega dela zabrusi, da ga ne izkorišča, ko ga ne zaposli, saj vendar še ne velja zakon o malem delu, je kristalno jasno, da ureditev trga dela nujno potrebujemo. Omenjenih in podobnih primerov žal ni malo, zato je namen zakona o malem delu dober. Drži pa dejstvo, da če bi se inšpektor za delo vsaj enkrat oglasil v podjetjih, ki uspešno poslujejo tudi na račun študirajoče se mladine, tovrstnega mešetarjenja ne bi bilo toliko. Pa tovrstnih upravnih organov enostavno ni dovolj, da bi se lahko intenzivneje ukvarjali še s študenti! Poleg povečanega nadzora nad obstoječim sistemom so imeli ministri še en mehanizem za zajezitev nekontroliranega študentskega zaslužkarstva - enotno evidenco vpisa. Potem ko so se ga letos, po mnogih letih »široko zaprtih oči«, lotili, bojda ne gre brez birokratskih in sistemskih ovir. Omenjena ukrepa nista edina, s katerima bi se dalo že zdavnaj stvari premakniti na bolje. V predlogu, ki je na mizi, so predvideli nadzor nad kršitvami in visoke kazni. Pa vendar. Kdo pa bo kar naenkrat začel izvajati nadzor? V nobenem členu se namreč ne skrivajo obširna dodatna sredstva ali kadrovske okrepitve za njegovo izvajanje, čeprav se bo število ljudi, ki bo opravljalo mala dela, povečalo. Slišati pa je že tudi, da sistema ne bo ravno težko izigravati, še celo takrat ne, ko bo inšpektor že prišel na obisk v podjetje. Da se bomo Slovenci kar čez noč spremenili v poštenjake, sploh v času, ko se vsak dan bolj oklepamo bližnjic do uspeha, denarja in blišča, pa tudi ne gre pričakovati. Zato so bodoči delavci preko napotnice o malem delu lahko upravičeno zaskrbljeni. Kaj hitro se lahko zgodi, da se bodo ujeli v katero izmed pasti, ki jih izpostavljajo predvsem študenti in sindikati, za katere pa se ob seriji kritik predlaganih vladnih sprememb zdi, da jih nihče več ne želi slišati in upoštevati. Delodajalci, ki želijo zaposliti novega delavca, pričakujejo od njega največ. Potrebujejo osebo, ki jim bo čim prej prinašala dobiček, kar pa je mogoče le, če ima na svojem delovnem področju veliko izkušenj. Tisti, ki se bodo zaposlili prvič, jih seveda nimajo. Toda kot pojasnjujejo pri Mojem delu, pomanjkanje izkušenj ni vedno največji problem, kot se sprva zdi. Kje lahko neizkušeni iskalci zaposlitve pridobijo? Sprejem zakona o malem delu v državnem zboru je naletel na burno reakcijo tako Zveze svobodnih sindikatov kot dijaških in študentskih organizacij, ki predvsem izražajo silno razočaranje nad takšno odločitvijo poslancev in napovedujejo prizadevanje za referendum. Tako Študentska Organizacija Slovenije (ŠOS), Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) ter Univerze na Primorskem (ŠOUP), so odločene, da je Zakon o malem delu izjemno slabo pripravljen in največjih študentskih težav, med drugim visoke brezposelnosti mladih diplomantov, neurejene stanovanjske politike mladih, neprimernih sprememb na področju štipendijske politike in neurejenega področja financiranja visokega šolstva, ne bo rešil, ampak bo položaj študentov le še poslabšal. Problematično je, da zakon o malem delu meče v isti koš tri družbene skupine z različnimi potrebami. ŠOU v Ljubljani podpira medgeneracijsko solidarnost, vendar ne na račun tega, da bo precejšen del študentov prisiljen opustiti študij, ker si ga ne bodo mogli privoščiti. Nedopustno je, da Vlada RS s tem zakonom v najslabši položaj spravlja prav študente, pa čeprav bi morala vsem zagotavljati enake pogoje za izobraževanje. Študentsko delo je bilo doslej tisti socialni korektiv, ki je uravnotežil manjše izdatke države za socialne transferje (štipendije), zato nas zanima, s čim ga bo Vlada RS nadomestila? Zakon o štipendiranju, ki je sicer še v razpravi, v obliki kot je, zagotovo ne bo izpolnil obljub ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ob poskusih pristojnih ministrov, da skozi zadnja vrata vrinejo še šolnine, je mogoče zaključiti, da bo študij v prihodnje resnično (p)ostal samo privilegij otrok bogatih staršev. Predlagatelji zakona tako niso predstavili nikakršnih projekcij rezultatov, s katerimi bi nas uspeli prepričati, da bodo cilji zakona, torej odpraviti delo na črno, povečati število rednih zaposlitev, odpraviti zlorabe študentskega dela in povečati število štipendij, res dosežen. Zato se sprašujemo, kdo bo odgovarjal, če omenjeni cilji ne bodo doseženi? Petra Kranjačan e Prejeli smo Zakaj moram spreminjati O izletu kmečkih žensk ^v/^AvvaAv .s'ti'i tki. -t UMyT/{7rFvT?r/S\ deklaracijo? Če nekateri nimajo več naravne pridelave, zakaj zahteva, da navedejo npr. zastrupljeno? Pozdravljeni! Dogodek, ki se je zgodil ne dolgo tega, me je se od njih ne pošteno razjezil, zato bi želela, da zanj vedo vsi. Društvo kmečkih žena je organiziralo izlet 9.11.2010 v Jeruzalemske gorice, ogled gradu itd. Gospa, ki jo bom Iz leta v leto smo mnogi kmetje, ki se resnično trudimo kmetovati imenovala Tina, se je že pred 1.11.2010 prijavila za ta izlet, brez zastrupljanja in izkoriščanja naše hraniteljice zemlje, kar je na večer pred odhodom pa ji zazvoni telefon in ji sporočijo, posledično zelo koristno za ostale življenjske oblike, vode, ozračje da je žal premalo prostora zanjo in da ne more iti zraven ... in tudi za ljudi, vedno bolj diskriminirani in nezaželeni. Država oz. Kje je tu poštenje? Včlanjena je v to društvo, prijavila se je takoj strokovnjaki na različnih položajih, ki so po večini teoretiki, nam ob najavi izleta, nato pa žal ne more iti zraven, ker je zmanjkalo nalagajo vedno bolj nerazumljive predpise in zahteve. Finančna prostora. Druga gospa, ki se očitno piše prav, je dobila njeno pomoč, s strani države je naravnana tako, da jo večinoma dobijo le mesto tik pred zdajci, ona, ki se pa ne piše prav, pa je odpadla velike kmetije, ki pa največkrat tudi najbolj onesnažujejo. Vedno bolj kot »usran golob«. Velikokrat pa gredo na izlet kmečkih žensk imam občutek, da za državo ekološko kmetovanje ni pomembno. Še ženske, ki niso gospodinje in nimajo niti vrta, kaj šele kmetije, manj pa miroljubno kmetijstvo, čeprav ponuja rešitev iz prehranske, Društva, ki vedno tako lepo predstavljajo svoja kmetijske in še marsikatere krize. Po zadnji ekološki kontroli mi zame delovanja, poštenje, spoštovanje, solidarnost itd., nelogična in nepravična zahteva države nikakor ni dala miru, zato naj delajo tisto, kar v resnici so, z ljudmi, ki so res sem se odločil, da o tem spregovorim javno ter prosim za pojasnilo včlanjeni, in naj se ne delajo norce iz poštenih ljudi. odgovorne za to področje v državi. Do sedaj sem kot proizvajalec npr. bazilike imel lahko na deklaraciji napisano BAZILIKA in da je produkt ekološki, torej kontroliran. Po novem takšna deklaracija ne ustreza več. Naloženo mi je bilo, da moram vse deklaracije spremeniti, kar pa je povezano z velikimi stroški in izgubo dragocenega časa. Pri vsem tem pa me je najbolj razočaralo naslednje. Po novem ne sme biti več napisano, če za primer zopet vzamemo baziliko, le BAZILIKA, ampak EKO, BIO ali EKOLOŠKA BAZILIKA. Z gotovostjo lahko trdim, da so moja bazilika in vsi ostali produkti, kolikor pač današnje ozračje to dovoljuje, naravni, normalni, takšni, kot so bili nekoč, torej takšni kot bi morali biti. Če pa mnogi drugi proizvajalci nimajo več naravne BAZILIKE, pa naj država od njih zahteva, da mora biti na njihovih deklaracijah označeno npr. ZASTRUPLJENA BAZILIKA. Mi lahko odgovorni v državi argumentirajo, zakaj temu ni tako? Trdim, da bi to bilo logično in pošteno do vseh, obenem tudi pravilno zapisano in spoštljivo do kupcev. Lepo Vas pozdravljam in želim še naprej veliko uspehov pri ustvarjanju časopisa. Andreja Vrečko Opravičilo Ob grožnji odvetnice Manje Grosek s tožbo se opravičujem JKP Šentjur oz. njegovemu direktorju. Ker sem po mnenju odvetnice oz. direktorja žalil oz. jih obdolžil, da kradejo nezaslužen denar, ki ga moramo plačevati za odpadno vodo, se opravičujem vsem tistim, ki se čutijo užaljeni. Jager Karel, Pletovarje, 11.11.2010 Več kot dvajset let pri svojem kmetovanju ne uporabljam nobene kemije, strupov, škropiv in uspešno pridelujem. Vsako leto imam več sto evrov stroškov z ekološko kontrolo, kar je zame zopet nelogično in nesprejemljivo, kajti zopet se mi krade denar in čas. Kontrolira se mene, ki imam naravno, normalno pridelavo. Tiste, ki pa zastrupljajo, pa država celo spodbuja k še večjemu onesnaževanju in zastrupljanju, z visokimi subvencijami, predvsem za rejo živali, za katero je tudi znanstveno dokazano, daje največja grožnja človeštvu. Že nekaj časa imam občutek, da me sistem kaznuje zato, ker delam dobro za naravo, živali in ljudi. Resnično se sprašujem, kam vse to vodi in kako se bo končalo? Pa še eno misel bi rad podal naprej. V jesenskem času se ponekod zahvaljujejo za žetev. In zakaj se imamo zahvaliti? Za zastrupljeno hrano, onesnaženo naravo in vode. Zemlja bi nam res rada dala zdravo hrano in potrebne minerale za naše dobro počutje in zdravje. Rada bi nam še dolgo dajala naravno hrano brez prisile. Kaj pa mi dajemo njej? Strup, ropanje in onesnaževanje. In potem naj se za to zahvalimo. Ali pomislimo kdaj na naravo, živali, na naše bližnje, kako jim gre? Kako gre sosedu oz. kako gre tistim npr. v revnejših in bolj odmaknjenih predelih? Imajo najnujnejše? Ali mislimo le nase in se bojimo za svojo lastnino, ki jo želimo še povečati? Hvaležen sem za streho nad glavo, za hrano in za vse, kar mi daje narava in ponuja zemlja. Morda tudi sami lahko razmislite o tem, kajti vsi imamo večji ali manjši delež za stanje v naravi, ki se iz leta v leto vidno slabša. Ker dogajanja v naravi budno spremljam že več kot dvajset let, je zame iz dneva v dan, iz leta v leto vedno resnejše vprašanje, kako dolgo bomo imeli še najnujnejše oz. kaj za jesti? Stanko Valpatič ►t- Na Festivalu slovenskega šansona je strokovna žirija naziv najboljši šanson 2010 podelila skladbi Magnolija v izvedbi skupine Uglašena riba (Tuned fish). Skupino sestavljajo Nuša i Ofentaušek (vokal), Rok Lajler (kitara, vokal), David Toman (kitara, vokal), Srečko Erjavec (bobni), Peter Jeraj (bas kitara) ter Matevž Goršič (klavir, vokal). Avtorja skladbe sta Mihael Lajlar in Matevž Goršič. J Skupina, zmagovalka šansona ■ 2010, pa bo del svojega ^ repertoarja predstavila tudi 4. decembra, v Kulturnem domu Šentjur, kjer bodo skupaj s i šentjurskim mešanim zborom Prof. Matevž Goršič se bo Bangarade (prej MePZ na Miklavževem koncertu Skladateljev Ipavcev), zapeli v Šentjurju predstavil kot nekaj jazzovskih priredb. Večino dirigent zbora Bangarade in zapetih skladb je za zbor in jazz pianist Uglašenih rib. priredil ravno prof. Goršič Vokalno instrumentalni jazz koncert Zmagovalci slovenskega šansona 2010 SOBOTA, 4.december Kulturni dom Šentjur ob 19.00 POLICIJSKE CVETKE Interventna številka: 113 Policija Šentjur: 03/7464150 Dramlje, 30. 10. - Na avtocestnem počivališču Zima sta se neznanca pripeljala do parkiranega vozila in na njem predrla pnevmatiko, potem pa o tem obvestila potnika v vozilu, ki sta počivala. Ko sta slednja pričel menjavati pnevmatiko, sta njuno nepazljivost neznanca izkoristila in odtujila potovalke z denarjem in dokumenti.____________________ Planina, 31. 10. - Neznanec je z dvorišča stanovanjske hiše odpeljal osebni avtomobil, vendar ga je zaradi okvare pustil na cesti proti Kozjem v Zagorju. Vrbno, 31. 10. - S traktorskega priključka je nekdo odmontiral komandno ploščo in ventile. Lastnika je oškodoval za okoli 400 EUR.______________________ Šentjur, 4. 11. - Nagajivo razpoložena mladež se je pošalila s kolegom, saj so mu na avto nametali listje, nanj postavili škatlo in vozilo ovili s folijo. Lastnik vozila je o zadevi obvestil policijo, ker je menil, da je vozilo poškodovano, vendar se je izkazalo, da ni tako.__________ Šentjur, 5. 11. - Na vlaku iz Celja proti Mariboru so potovali potniki, ki jih je motil talni pokrov, saj so ga odvrgli skozi okno. Če ste jih videli, sporočite na 113. Dramlje, 5. 11. - Vozniki so na avtocesti ustavili voznico, ki se je vozila z neregistriranim avtom in bila povrhu še pijana._______________________ Šentjur, 6. 11. - Po napornem žuriranju sta se mladca ob 4. jutranji uri s taksijem želela odpraviti domov, vendar ju je taksistova želja, da bi zaradi slabih izkušenj vožnjo poravnala v naprej, tako razkurila, da sta ga pretepla. Proseniško, 8. 11. - Med jutranjo prometno konico je v Goričici zaradi premajhne varnostne razdalje prišlo do trčenja med tremi vozili. Šentjur, 8. 11. - V okolici mesta je bila ponovno izrečena prepoved približevanja osumljencu, ki nad oškodovanko izvaja psihično nasilje. Planina, 8. 11. - Iz skladišča podjetja je nekdo ukradel 2 varilna aparata, 3 vibra plošče, udarno kladivo, kotno brusilko in dve registrski tablici MB L2-035. Škoda znaša 9.000 EUR. Šentjur, 9. 11. - Mladeniča sta se pri pripravi pivske zabave odločila, da pijače ne bi kupila, ampak ukradla. Eden od njiju je zamotil prodajalko, drugi pa je v avto naložil več zabojev hmeljnega napitka. Planina, 11. 11. - Iz bohorskih gozdov so ukradli za tri tisočake javorjev._____________ Šentjur, 12.11. - Neznanci so z objekta odmontirali in odpeljali 15 metrov bakrenih odtočnih cevi.__________________________ Šentjur, 13. 11. - Zaradi nasilja v družini, kjer je partner nekdanjo partnerko pretepal in spolno nadlegoval, so nasilneža odvedli k sodniku, ki mu je odredil pripor.__________ Šentjur, 15. 11. - Po prometni nesreči med tovornim in »pick-up« vozilom, ki jo je povzročil voznik slednjega, so policisti ugotovili, da je povzročitelj vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, potekla pa je tudi registracija. Planina, 15. 11. - Alkohol je občana, ki je iz bifeja šel kadit na škarpo, prekucnil tako, da se je pri padcu v globino dveh metrov nekoliko poškodoval. Policisti v zadnjem obdobju opažajo, da se v Šentjurju in okolici pojavljajo osebe, ki pred trgovskimi centri in tudi na domovih prosjačijo za denar. Te osebe po navadi niso agresivne in napadalne, vendar pa izkoristijo vsako nepazljivost in odtujijo kak predmet, ali pa si teren samo ogledajo za kasnejšo izvedbo nečednih poslov. Ponavadi gre za ljudi iz Bolgarije oz. Romunije. Občane naprošajo, da jih o njihovih »obiskih« obveščate. © KONEC JESENSKEGA DELA PRVENSTVA V 3. SNL-VZHOD Čez zimo čisto na dnu Šentjurski nogometaši so se vendarle prebili do konca jesenskega dela prvenstva v 3. SNL-vzhod, ki ga bodo morali čim prej pozabiti. V trinajstih tekmah so le enkrat zmagali in trikrat remizirali, kar jih je z zgolj šestimi osvojenimi točkami prikovalo na dno lestvice. Vsaj nekaj optimizma vzbuja osvojena točka na gostovanju v Zrečah v zadnjem krogu, vseeno pa vodstvo kluba čez zimo čaka generalni servis moštva, če želi računati na obstanek. Pred zadnjimi tremi tekmami jesenskega dela prvenstva so šentjurski nogometaši vendarle lahko imeli še nekaj optimizma, saj sta jih čakali dve srečanji pred domačimi gledalci. Toda upanje na boljše tretjeligaške čase se je razblinilo že na dan reformacije. V Športnem parku je takrat gostovala ekipa Tromejnika, ki je po golu z enajstmetrovke nekaj minut pred koncem slavila z 1: 2. Prvo novembrsko nedeljo je v Šentjurju gostovala nogometna ekipa iz Grada, ene manjših slovenskih občin na Goričkem. Kazalo je že, da bodo domači po golu Admirja Filoviča v 75. minuti končno spet zmagali, toda gostje so v sodnikovem podaljšku uspeli izenačiti. Zadnjo jesensko tekmo so Šentjurčani odigrali v Zrečah, ki se tudi nahajajo v spodnjem delu tretjeligaške lestvice. Lokalni derbi so bolje začeli domačini, vendar je Šentjur iz enajstmetrovke uspel izenačiti. Zanimivo, da je v 2. polčasu v igro kot igralec vstopil tudi rezervni vratar, 37-letni Dejan Fideršek, kar tudi kaže na velike težave v šentjurskem nogometnem kadru ... »Dejstvo je, da igralci premalo trenirajo, kar se močno pozna. Nekateri ne zmorejo igrati vseh 90 minut, vendar so v ekipi, ker nimamo zamenjav. Pomlad mora biti zagotovo drugačna, nenazadnje bomo imeli tudi več časa za priprave in remont ekipe. Kdo ga bo izvajal pa v tem trenutku še ne vemo,« je za klubsko spletno stran dvoumno izjavil trener Drago Kostanjšek. L.H. Oblikovalska nagrada v šentjursko-slatinske roke Na martinovo seje na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču končal pohištveni sejem Ambient, kjer so ljubljanski sejmarji in Združenje lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije podelili nagrade za oblikovalsko izvirnost, tržno prodornost in celovito zasnovo. Na največji prireditvi s področja notranje opreme v Sloveniji, ki se je je letos udeležilo 309 podjetij iz 25 držav, so prvo nagrado z nazivom Zlata vez za kuhinjo Zoja podelili Šentjurčanu Primožu Vrečku iz podjetja Panles iz Rogaške Slatine. Tajfun motokrosisti še vedno pri vrhu Prejšnji mesec sta se zaključili državno in pokalno prvenstvo v motokrosu, kjer so vidno vlogo znova odigrali pri TRK Tajfun šport, ki se lahko pohvalijo, da so postali tudi organizatorji dirk, saj je Dosežki članov TRK Tajfun šport na dirki pokalnega prvenstva v Slovenj Gradcu Pregled dosežkov članov TRK Tajfun šport na dirki državnega v Orehovi vasi, 24. 10. kategorija tekmovalec uvrstitev (št. nastopajočih) skupna uvrsti- tev 85 ccm - mladi Nick Škorja 1(9) 1. 125 ccm R1 Borut Bele 3. (7) 3. Open R1 Aleksander Osek 6.(11) 4. Open R2 Uroš Horjak 5.(16) 2. Veterani 35 Alojz Vogrinc 4. (19) 3. Ekipno TRK Tajfun šport 2. kategorija tekmovalec uvrstitev (št. nastopajočih) skupna uvrstitev 50 ccm - mladi Maks Mausser 1. 85 ccm - mladi Nick Škorja 2.(13) 2. 125ccm Borut Bele 14. (21) 6. Open Aleksander Osek 13. (19) 8. Open Erik Slavec* 10. Veterani 35 Alojz Vogrinc 2.(15) 3. njihovo matično dirkališče ‘nastopil na le na 3 dirkah postala proga v Lembergu pri br Šmarju. Ratejeva naj slovenska atletinja V tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije je Martini Ratej prepričljivo pripadel naziv najboljše slovenske atletinje za leto 2010. Po odličnem pričetku, ko je dvakrat popravila državni rekord, je članica Atletskega kluba Šentjur poleti imela veliko smole, kar ji je na evropskem prvenstvu v Barceloni onemogočilo boj za sam vrh. V prihodnji sezoni si želi priti med prve tri v seštevku diamantne lige, popraviti svetovni rekord, na svetovnem prvenstvu v Daeguju v Južni Koreji pa želi do medalje. ________________________KOŠARKARSKE NOTICE_____________________ Prihajata derbija s Hopsi in Zlatorogom Uspešna šentjurska košarkarska zgodba iz prejšnje sezone se po doslej videnem nadaljuje, saj so šentjurski košarkarji po tretjini prvega dela prvenstva zasidrani na drugem mestu! V ekipi trenutno vlada dobra kemija, ki gre v lepi meri na rovaš glavnega trenerja Damjana Novakoviča. Po košarkarski suši, saj je bilo v tej sezoni v hruševski dvorani moč spremljati le eno prvoligaško srečanje, se končno obeta več tekem, ki bodo s seboj nosile tudi ustrezen pečat prestiža, tribune pa bodo gotovo napolnjene. Najprej bomo na delu videli polzelsko ekipo s Stankom Sebičem, kmalu za tem pa še laško Gorenjci preslabi 30. 10.: LTHcast Mercator: Šentjur 55:63; Harmason 14, Hohler 13, Šimovič 13,... Šentjurčani so v novi škofjeloški dvorani iz igre prvič zadeli šele v 7. minuti, obe ekipi pa v napadu nista ravno blesteli. Vseeno so bili bolj konkretni gostje, ki so lahko veseli, da so slavili z dokaj povprečno predstavo. Domžale so uročene 6. 11.: Helios Domžale : Šentjur 83:75; Šimovič 24, Harmason Spored tekem v Ligi Telemach in 3. SKL SOB., 27. 11.: Šentjur: Hopsi Polzela NED., 28. 11.: ŠRK Koši : Nona Lenart PET., 3. 12. (19.30): Maribor Messer: Šentjur SOB., 11. 12.: Šentjur: Zlatorog NED., 12. 12.: ŠRK Koši : Posavje Podbočje SOB., 18. 12.: Šentjur : Parklji, Slovenj Gradec : ŠRK Koši Vse tekme v Hruševcu so ob 19. uri. 17, Držič 12,... Domžalska vrsta je bila v prejšnji sezoni edina, ki je Novakovičevi varovanci niso uspeli pokoriti, neugodna tradicija v »komunali« pa se še nadaljuje, saj so bili gostje od domačinov boljši le v tretji četrtini. Zmagi se ne gleda v zobe 20. 11.: Elektra Šoštanj : Šentjur 64:66; Šimovič 21 (8 skok.), Hohler 16, ... Šentjurska zasedba je imela v mestu elektrike večino tekme pobudo, domači pa so se povsem približali povsem na koncu in imeli celo priložnost za zmagovito trojko, vendar so se na koncu veselili fantje s svetim Jurijem na desnih hlačnicah. Lestvica: 1. Zlatorog 5 zmag : 0 porazov, 2. Šentjur 4:1, 3,-4. Hopsi Polzela inElektra Šoštanj 4:2, 5. Helios 3:2, 6. Geoplin Slovan 2:3, 7. Maribor Messer 2:4, 8.-9. LTHcast Mercator in Parklji 0:5 Košiji merijo na vrh Druga šentjurska košarkarska ekipa je uspešno pričela drugo sezono v tretjeligaški konkurenci. Po besedah trenerja in »glavnega menadžerja« Kristijana Košaka merijo na sam vrh, kar potrjujejo tudi dosedanji nastopi. Ekipi so se v tej sezoni pridružili Aleš Bevc, Sebastjan Germek in Tomi Zidar. 6. 11.: ŠRK Koši : Komenda 77:54; Korošec 17, Zorko 16, Verhovšek 12, Germek 10, ... Po izdatni domači prednosti v prvem polčasu so se gostje uspeli približati na manj kot 10 točk, potem pa so se šentjurski fantje znova zbrali. 13. 11.: ŠRK Koši : Ivančna Gorica 83:81; Germek 14, Zorko 12, Pirih 11, ... Po treh vodstvih košijev za okrog 10 točk so gostje minuto pred koncem vodili s 77:81. Dvojec Miha Golob in Boštjan Korošec je poskrbel, da je zmaga ostala med Rifnikom in Resevno. 20.11.: Terme Ptuj: ŠRK Koši 62:64; Korošec21, Polenek 14,... Mladi šentjurski košarkarji so v najstarejšem slovenskem mestu zmagali z nekaj sreče, saj so gostje v zadnji četrtini zadevali neverjetne mete. Lestvica: 1. ŠRK Koši 5:0, 2. Nona Lenart 4:0, 3. Komenda 3:1, 4. Ivančna Gorica 3:2, ... Pričenjajo tudi rekreativci V Medobčinski košarkarski ligi s tekmovanjem pričenjajo 26. novembra, udeležba pa se je znova nekoliko znižala, saj bodo tekmovale le še štiri ekipe. Tekmovanje bodo izvajali v obliki turnirjev, prvi pa bo na vrsti na Ponikvi, kjer bo ob pol osmih zvečer tekma med domačini in Šentjurjem 2000. Sodelujeta še vrsti Lesičnega in Vitanja. Le polovična udeležba občinskih prvenstev Izpeljani sta bili (med)občinski tekmovanji za starejše osnovnošolce. Obakrat so sodelovale le po tri ekipe od sedmih šol z območja. Pri dekletih je slavila ekipa OŠ Franja Malgaja Šentjur, pri fantih pa OŠ Hruševec Šentjur. Ob obeh mestnih šolah je sodelovala še šola s Ponikve.br Na Slivniškem tekmovali orientacisti Prvo novembrsko soboto je Planinsko društvo Slivnica pri Celju gostilo peti planinski orientacijski maraton, ki so ga organizirali s pomočjo Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije. V Gorici pri Slivnici sta se v idealnih razmerah za takšna tekmovanja zbrala dva ducata tekmovalcev, ki so prišli z različnih koncev Slovenije, žal pa med njimi ni bilo domačinov. Najhitrejši so s progo dolžine 16 kilometrov in 600 metri višinske razlike opravili v dobrih dveh urah, med drugim pa so reševali naloge iz prve pomoči, plezanja in planinskih vozlov. Za izvedbo tekmovanja sta v matičnem društvu najbolj zaslužna Matej Planko in Metod Gradič. NAGRADNA KRIŽANKA Šentjurske I 0 NOVICE Nagradna križanka lnovember 10 Nagrade za oktobrsko križanko podeljuje Hotel Žonta, prejmejo pa jih: Albina Kodrič iz Šentjurja, Ivan Tovornik iz Škarnic in Antonija Pirjevec iz Šentjurja. _j v VICI Modrosti za vsak dan Ne hodi za mano, ker ni nujno, da bom vodil, ne hodi pred mano, ker ni nujno, da bom sledil, ne hodi poleg mene, ker je steza ozka - pravzaprav, odjebi in me pusti pri miru! Sexje kot zrak. Ni pomemben, vse dokler ne ostaneš brez. Vedno se zavedaj, da si nekaj posebnega. Tako kot vsi ostali. Če misliš, da nikomur ni mar, ali si živ ali mrtev, izpusti plačilo nekaj obrokov kredita in vse ti bo jasno. Če ti prvič ne uspe, potem padalstvo ni zate. Daj človeku ribo in imel bo hrano za en dan. Nauči ga loviti ribe in cel dan bo sedel v čolnu in pil pivo. Če si nekomu posodil 20 EUR, potem pa te osebe nisi videl nikoli več, se je verjetno splačalo. Če govoriš resnico, si ti ni treba ničesar zapomniti. Dobra odločitev je posledica slabe izkušnje, toda večina izkušenj je posledica slabih odločitev. Obstajata dve čudoviti teoriji, kako se uspešno prepirati z žensko, toda nobena ne deluje. Izkušnje so nekaj, česar ne dobiš vse do trenutka po tem, ko si jih potreboval. Kajenje skrajša cigareto. Nekateri pijejo od veselja, drugi od žalosti, tretji pa od jutra. Kdor mlad umre, je dlje časa mrtev. Z ženo sva bila 20 let najsrečnejša človeka na svetu. Potem sva se pa srečala! V pravljicah vitez ubije zmaja in se poroči s princeso. V praksi nikogar ne ubije in se poroči z zmajem. Rojstni dnevi so koristni. Več kot jih imaš, dlje živiš. Ločiti se hočem, ker nočem biti poročen z žensko, ki jo mož vara. Nekatere napake so tako zabavne, da jih je škoda narediti samo enkrat. Zensko gibanje je prava stvar, še posebej kadar je ritmično. Alkohol res ne reši problemov. Toda po drugi strani jih pa tudi mleko ne. SDS trening retorike. Hej Štet zbudi se, primopredaja bo. Trikrat lahko ugibaš za koga bo DeSUS? To se še moram naučiti: govoriti in nič povedati Kako ga bova pa ven dobila? SGENfl 2 ustanovne seje OS L, j Ex [ J Vwl -j % 1 TAJFUN Rlemn« d o.e. PUmri 4' » Sl 3221 P r "4 pn S«."v. Tol • !-'■ 3 746 44 Zakaj uporabljati emajlirano posodo • ne povzroča alergij • enostavno čiščenje in vzdrževanje • odporna proti kislinam • ne oksidira • dolga življenska doba (ob pravilni uporabi in negi) Samov tul supermarket fj KLUB CENA primerno za vsa kuhališča ELBATRADE - KO ZIMA NI VAS PROBLEM 6CO FREND Ponudba Tuš klub izdelkov velja v vseh trgovinah in franšiznih prodajalnah Tuš do 15.1.2011 Popust takoj! GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE Elbatrade d.o.o. Gozdarski vitli Tajfun ANTON KOŽELJ, Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur tel.: 03/ 749 21 51 fax.: 03/ 749 21 50 gsm: 041/ 771 151 BOLJŠA KVALITETA n HVaillanf ELO, VEČJI IZKORISTEK! Rezalno cepilm stroji