Naš co
Sfo skalnati strugi- divjal je potok,
*$>s Voda je v njem bila po plohi narasla ;
Potok bil deroč je, globok in širok,
Tostran je stal deček, še skoro ótrok,
Onstran so se jagnjeta pasla.
Valovje le rase, že vspenja se" val
Čez hrbte po strugi navaljenih skal,
Oj čuvaj se, deček, takó še mal !
A deček ne vpraša,
Če voda naraša:       .    ·; ,
„Saj dan že nagiblje se, bliža se mrak, Po nebu podi se viharen oblak, Zvér divja se včasi tu zglaša, In čedica ona je — naša!" Od skale do skale zaganja se v skok, In, drzno skakaje, čez burni potok Pastirček, glej, janjčke prenaša. —
+        * Planinski dom in planinski mir Zapustil je rano ta mladi pastir, Med svet ga je gnalo kopnenje srca Iskat učenosti in sreče sveta. A zabil pastirček sred daljnje ravnine, Nikoli ni zabil domače planine : Tja k reki tekoči s predragih planin Zahajal pogosto planinski je sin. Ko kopal se v reke je bistrem valovji, Pri srci mu bilo takó je mehko, Kot bival bi še v planinskem domovji, Kot sanjal bi mamki v naročji sladko. Ko k reki prišel spet neki je dan, Ta bila narasla je v tok strašan.
ič otmimo!
Tok sabo cel gozd, cel gozd je valil, Ki nekdaj planine je senčil, krasil, — Podrl,' razklal ga je górsk bogatin, Plavil ga je v mesto na sredi ravnin ; A reka srdita zbog gorskih goljav, Ves gozd pač odnese do morskih planjav. Ne žrtve le té, no žrtev še drugo, Glej, reka zahteva v preplavljeno strugo : Iz trume, ki gleda s pobrežnih skal, Omahne v valovje, oh, deček mal, In naglo pogrezne V valove se jezne. Med trumo gledalcev bolesten vsklik! Kdo dečku pač bo iz valovja rešmk? Ne mož, ne mladenič noben se ne gane ! Le prejšnji pastirček, le mladi planinec
Drznó za njim plane — Dve žrtvi pogoltne pač besni vrtinec ! . . . Ne, ne! Glej, z urno rokó Planinec mi reže srdito vodó, — Spremlja na obrežji ga množica plaha; — A deček za reke se žrtvo podi, Že z vali in z bremenom, glej, se bori, Zdaj konec bo straha, Se enkrat že trudne posili moči, In trumi izroči polmrtvega — Laha . . . Res, materi tuji je sina otel, A danes še tega je čina vesel,
*        *
Pri morji pastir nekedanji stoji,
Na morji nevihta razsaja,
Mal čolnič odnaša od kraja —
33
258
Štev, 17.,
Kdo vé, kdo vé, kaj ž njim se zgodi! Valovje se dviga, hrumijo viharji ; — A vstavljajo krepko se vrli veslarji, Da zmogli viharjev naval bi preteči, Da čoln bi privedli do varnih obal, Da čoln bi pripeli do trdnih skal, — Daj Bog, da se to jim posreči ! . . . Ta mali, a krepko boreči se bród, Naš mili je dom, v njem vrli naš rod ; Zaganja vanj silno se morje tujine, Požreti ga v svoje želi globočine.
Bog čuvaj ta bród,
Bog čuvaj naš ród ! — Brodarji upirajo jezni se vodi ; A on, ki stoji kot gledalec na prodi, Mar čoln bo prepustil pogubni usodi?!
„če otrok ni gorskega zbal se potoka, Da jagnjet bi čedo očetu otél. Če dečka ni vstrašila reka globoka, No vanjo zagnal re je srčen, vesel, Da rešil bi materi tuji otroka, — Mar mož se bo vstrašil penečih valov, Mar gledal brezčutno bo s trdnih bregov, Da v morji sovražnem tujine Ta čolnič izgine,
Ta čolnič, ki narodi č nosi njegov?
Nikdar in nikdar ! Jaz vržem se v morje, naj tuli vihar, Za mano, za mano, kedor je plavär, Brodarjem pomoči nesimo, Naš čolnič pogube otmimo!"
S. Gregorčič.
Janez Solnce.
Zgodovinska novela. — Spisal dr. Ivan Tavčar.
(Dalje.) XII.
^i--Odaj zjutraj ravno tistega dné zapuščala je precej (r<y številna družba belo Ljubljano ter prijezdarila pri
Dolenjskih vratih na mah, kjer so hoteli po divjih racah streljati. Sam cesar in njega stric, nadvojvoda Viljem, bila sta lovcem na čelu; posebno zadnji kazal je veliko lovsko naudušenje ter izpraševal Volka Engel-brehta z ustranjo milostjo, če je po mahu obilo perutnine in če se pridno strelja in pobija?
Stopivši z mestnega ozidja, krene četa po mehki senožeti proti Ljubljanici, kjer je čakalo primerno število čolnov, po katerih so se lovci, pustivši konje slugam, hipoma posedli. Leopoldus pa je obsedel na konji, voščil svojemu stricu prijetno zabavo, potem pa se obrnil k deželnemu glavarju ter dejal:
„Sedaj na Turjak! ekselencija!" Bil je prav dobre volje, in Volku Engelbrehtu bila so odprta nebesa, da je gledal v deveto nebo.
„Veličestvo!" viknil je ter se v sedlu tako globoko priklonil, da je s svojim obrazom zadel skoraj ob konjevo grivo, „ predrznem se še jedenkrat odsvetovati od tega pota! Če nas obišče naš najmilostivejši gospod v gradu naših pradedov, moramo se vsaj nekoliko pripraviti ! In še na smrtni postelji bom se sramoval, da sem na Turjaškem gradu sprejel svojega veličastnega vladarja mej golimi stenami in pri prazni mizi!"
„Pomirite svojega duha, gospod glavar," odgovoril je Leopoldus, „vsaj toliko imate vender v shrambah turjaških, da se bodemo opoludne najedli mi in naši konji. In če ne, bodemo lakot trpeli ! Imel bodem vsaj priliko opazovati, kako bo raztezaval naš Lobkovic svoj obraz, ki je vender tako nerad lačen in ki jé za dva in tri, če sedi pri polni mizi!"
Dvorniki so se spodobno zasmijali. Velikega gospoda dovtip zdel se jim je preizvrsten in tudi so se radi smijali — na račun imenitnega, a tedaj — ko je Janez Vaj-kard še vedno imel v svoji roki celo moč in veljavo —
še nikomur groznega veljaka. Nekoliko let pozneje ne bil bi se pač upal nikdo, smijati se dovtipu, namerjenemu proti knezu Lobkovicu, ki je bil tedaj s svojo bistrostjo izrinil Janeza Vaj karda iz cesarjeve milosti ter ga poslal v pregnanstvo v ravno tisto belo Ljubljano, ki je tedanje dni gledala najvišjo srečo in slavo onih, kateri so tedaj zastopali kruto in oholo turjaško pokolenje.
Smeh ni spravil kneza Lobkovica v zadrego. „ Presrečen sem", dejal je lahkodušno, „da me Vaše veličanstvo opazuje še med jedjo in da še tedaj vzbujam pozornost svojega premilostivega gospoda!"
„Naš Lobkovic," izpregovoril je cesar, „ima jezik in zobé v svoji oblasti in uverjeni smo, da si bode ž njimi pridobil še mnogo slave!"
„Posebno z zobmi," dostavil je Janez Vajkard zlobno, „s katerimi je posebno pečenkam na mizi nevaren, veličestvo !"
Zopet so se smijali dvornik i, opazivši, da je Leopoldus z povšečnostjo začul neokorni dovtip svojega prvega ministra. Posebno glasno se je zasmijal — v kolikor se je sploh smel smijati v cesarjevi družbi — Janez Vajkard, in prav videlo se mu je na ošabnem obrazu, kako mu dobro dé, da je na vse rano jutro smel zasmehovati svojega nevarnega nasprotnika, o katerem je predobro vedel, da rije proti njemu kakor krt pod zemljo.
„Veličestvo," odgovoril je Lobkovic hladnokrvno, dasi se je srdil, „moji zobje so za sedaj moja edina moč, in radosten sem, da mi še trdno stoje v čeljustih ! Pač pa opazujem pri našem vojvodi, da izgublja zobé, da se sumljivo stara in da bode Vašemu veličestvu skrbeti za sposobnega naslednika!"
Prebledel je Janez Vajkard in strupeno je pogledal po Lobkovici. A smijati se sedaj ni upal nikdo; še celo cesarju se je za trenotek ulegel mrak nejevolje po mladem obrazu.   Potem pa je hitro izpregovoril :
Štev. 17.
->·   SLOVAN.   «5-
259
„Ničesar ne odgovorite, vojvoda! ničesar mu ne odgovorite ! Lobkovic bi rad pokvaril dobro voljo svojemu gospodu, ali danes o tem prekrasnem jutru ne dopuščamo, da bi z ostrim svojim jezikom sekal po zvestih nam služabnikih. Takoj ga tudi kaznujemo s pregnanstvom ter mu proti cesarski svoji nemilosti nalagamo, za kratek čas zapustiti naš dvor. Zajezdite konja in pred nami dirjajte na Turjak in glejte, da nam preskrbite ondi stanovanje in vse potrebno! Za toliko časa vas odpuščamo v nemilosti!"
Navzlic temu ponudil mu je cesarsko svojo roko, katero je knez gorko poljubil, govoreč : dieto audiens sum augustissimo imperatori! Potem pa je zabodel ostroge konju v trebuh, da se je visoko vspel, zavihtel široki klobuk po zraku ter vskliknil :
„Vivat Leopoldus!"
Oddirjal je po cesti proti Turjaku, klobuk pa si je dejal na glavo še le tedaj, ko je bil družbi izginil s pogleda, ko je vedel, da ga več ne vidi cesarsko oko. Tako globoko bil je udan svojemu velikemu gospodu !
Po ti cesti odrinil je potem tudi Leopoldus. Le malo dvornikov imel je s seboj ; v varstvo izborni ti družbi pa je jezdilo za njo deset oboroženih hlapcev. Ubogi kmetic, ki je tik ceste ril po neplodovitem polji, pa se je ču-
dom čudil, kako da je zašla tu sem ta oborožena tolpa, danes, ko je vender vse odhitelo v belo Ljubljano, da bi gledalo cesarja in vladarja. In če bi mu bil kdo pravil, da je oni mladi človek, ki je skoraj revno opravljen, jezdil tam po cesti z manjšim spremstvom, nego so ga imeli Turjačani, kadar so jezdili mimo, sam cesar Leopoldus, smijal bi se mu bil v lice, češ, cesar nosi zlato obleko j in spremlja ga cela armada, če se prikaže na dan !
Navzlic zbadljivemu napadu Lobkovica proti vsemogočnemu ministru ostal je cesar zidane volje tisto jutro. Počasi so jezdili po beli poti ter opazovali okolico na vse strani. Pričetkom je ležala po mahu gosta megla, a skoro se je vzdignila ter se razvlekla proti jasnemu nebu. Odprl se je pogled na širno barjé in na hribe, ki ga obkrožujo v ozadji.
Njegovo veličanstvo bilo je na vse kraje radovedno. K sebi poklical je Volka Engelbrehta in Janeza Vajkarda ter vprašal sedaj po tem, sedaj po onem. Sreča Turjaških cvetla je isti dan šopirno, in kakor pomladanskega solnca rahli žarki razlivala se je cesarjeva milost nad Janeza Vajkarda in ponosnega njegovega brata. Ali že so se zbirali črni oblaki, ki so grozili zakriti to solnce ter s hladno točo posuti šopirni cvet sopirne sreče turjaškega pokolenja! (Dalje prihodnjič.)
Hrvaški spomini.
Spisal J. Trdina.
(Dalje.)
binkoštih 185."). 1. pisal mije ravnatelj reškega gimnazija, Vidic, naj pridem na njegov zavod, kjer potrebuje več jezikoslovcev in jednega zgodovinarja. So-sebno rad bi podpiral mojo prošnjo, ako bi mogel preuzeti jaz ilirski jezik. Ta ponudba mi je baš dobro došla. Proti koncu šolskega leta prosil sem za Reko in o počitnicah dobil sem stalno službo na tamkajšnjem gimnaziji. Ali ostal sem na ta način celi dve leti suplent in izgubil torej jedno leto, kar me pa ni bolelo čisto nič. Ta izguba mi je pomogla, da sem bil nameščen v takem kraji, kakeršen sem si najbolj želel, v goratem in skalnatem Primorji, na bregu krasnega, slovanskega morja, med trudoljubnimi in kremenitimi čakavskimi Hrvati, ki so si ohranili ne le bogato svoje narečje, ampak tudi božjo službo na narodnem jeziku. Prijatelja Valjavec in Zepič, ki sta dodelala to leto preskušnjo, prosila sta vlado, da ju potrdi za Varaždin, «kar je tudi storila. Njima se varaždinska ravan ni primrzila kakor meni, ostala pa sta v Varaždinu drage volje še iz posebnih razlogov. Davši na svetlo lepe svoje pesmi, začel je Valjavec nabirati narodne pripovedke. Priroda podarila mu je za ta ne lahki posel tako odlične sposobnosti, kakor nobenemu drugemu Slovencu. Zanj je bil Varaždin prava Kalifornija, iz katere je navrpal velikanske kupe zlatega narodnega blaga. Žepiča pa ni mikalo drugamo že zaradi ženitve. V Varaždinu si je našel nevesto, ki ne bi bila zapustila rada rodnega si mesta, ker bi se bila morala ločiti od starega očeta. Poroko in svatbo namenila sta praznovati v Lupo-glavi pri župniku Mlinarici, pri katerem je služila sta-
rejša njena sestra za kuharico. Po želji Zepičevi povabil je župnik tudi mene, da bi bil o poroki ženinu tovariš, ali kakor pravimo Gorenjci, drug. Prve dni avgusta usedli smo se na velik, jako naređen kmetiški voz in se oddr-drali proti Zagrebu. Z nami je šla tudi mlajša nevestina sestra. Nekako na sredi pota smo se ustavili pri čedni krčmi in se okrepčali z dobrim vinom in suho svinjino. Kmalu priskakljä k nam Jud in nam začne ponujati trak, robce in drugo tako drobnjavo, ali ne po nemški, nego na prelepem slavonskem narečji. Pravil nam je, da dohaja iz Požege. Ko ga obgovori nekdo po nemški, zmaje z ramama in veli : Oprostite, jaz ne znam dobro švabski. Povedal nam je potem, da se nahaja v Slavoniji dosti takih njegovih rojakov, ki govore laže „naški" (to je po hrvaški) nego švabski. Tega prej nisem nikoli bral ali slišal. Ta novica zdela mi se je jako važna in čudna. Važna zaradi tega, ker mi je dokazovala, da se začenja stapljati judovstvo z domačo narodnostjo tudi v obsegu trojedne kraljevine ; čudna pa zato, da se vrši ta izpre-memba baš v Slavoniji, katero so poplavljali že takrat vsakovrstni tuji, z večine nemški doseljenci ter ji jemali čim dalje bolj starodavni hrvaški obraz in značaj. Judovsko vprašanje dela mnogo preglavice državnikom in slovanskim rodoljubom. Povoljno dalo se bo rešiti samo na ta način, da se Judje sprijateljijo in zlijo povsod s tistim narodom, med kateri jih je zanesla usoda ali svoja volja. Na Hrvaškem treba torej, da se pohrvatijo. Ta zloga pa se bo dosegla jedino le s previdnim, blagim postopanjem, z ljubeznijo in potrpežljivostjo.  Judje so
33*
260 -**   SLOVAN.   K- Štev. 17.
že zdaj jako znamenit faktor v hrvaškem kraljestvu, s katerim treba računati. Hrvaški narodnjaki morajo jim podati roko, zasnovati ž njimi prijateljsko občevanje. Kadar prirejajo plesne in druge veselice, vabiti jim je na nje tudi Izraeličane. Isto tako jim se je resno truditi, da pristopajo k mnogobrojnim njihovim društvom ne le krščanski, ampak tudi judovski udje. V šolah imajo učitelji dolžnost, da užigajo sveti ogenj hrvaškega domoljubja tudi v srcih judovskih dijakov svojih. Zlasti si pridobi lahko velike zasluge za ta uzvišeni smoter narodno novinarstvo. Skrbeti mu je, da si nabira privržencev, naročnikov in dopisnikov tudi v judovskih rodbinah. Z lepo, razložno besedo daje se pametnemu človeku marsikaj dopovedati ; s psovkami in osornim vedenjem ne dobivajo se nikjer prijatelji, a najmanje med trdokornimi Judi. V Zagrebu morala bi se ustanoviti na liberalni podlagi velika čitalnica, ki bi bila središče društvenega življenja za vse prebivalce brez razločka vere. Zabave njene bi pohajali katoličani in pravoslavni Judje in protestanti, ali to se razume samo po sebi, da bodo morale biti čisto narodne. Naj se sprejme strogo pravilo, da se sme rabiti v čitalnici samo domača beseda. S primernimi govori in pes-mami trebalo bi o vsaki zgodnji priliki unemati v udih njenih ljubezen do narodnega jezika in domovine. Razven čitalnice, mislim, da bi dobro bilo osnovati še posebno društvo, nalašč s tem namenom, da bi pospeševalo zje-dinjenje in skupno delovanje judovske inteligencije s krščansko. Naj si da ime „Prijatelji Izraelu" ali kako ino temu podobno, da se bo prikupilo Judom že z naslovom svojim. Pozneje, čez kakih 10 ali 20 let, ko bodo rodoljubni trudi dali že znaten uspeh, ustanovili bodo Judje radi sami med sabo bratovščino „Hrvaški Izrael", ki bo nadaljevala in dovršila po mestih in na deželi to narodno propagando. Izginila bo potem za vse veke sedanja brez-domovinska kasta, ki vreba samo na svojo korist, gledaje mrzlo in ravnodušno na sreče in nesreče države in dežele, v kateri se je opasla in obogatela. Ko se bodo zmatrali in čutili Judje za Hrvate, jeli se bodo sramovati smešne svoje, nemščine in gojiti blagoglasni narodni jezik tudi na domu svojem. Pojavili se bodo med njimi plemeniti možje, ki bodo podpirali vsako domoljubno podjetje ne le z gorečo besedo in bistrim umom, ampak tudi z dobro založeno svojo listnico. Večkrat se čuje fraza : Jud ostane vedno Jud, on se ne more predrugačiti, če bi se prav hotel. Tako trjenje je brezumno že samo po sebi, postavljajo pa je na laž tudi obilne domače in tuje izkušnje. Ves, čas, od kar se je narod prebudil, nahajali so se posamezni Judje, ki so odobravali in zagovarjali program narodne stranke. Ni še dolgo, ko smo brali v nekem dopisu iz Belega Grada, kako marljivo in s kolikim veseljem se uči tamkajšnja judovska mladina srbskemu jeziku. V reški županiji poznal sem pred 20 leti bogatega mladeniča judovske krvi, Kornicerja, ki je hodil v surki, ponosno priznaval se za Hrvata in branil oduševljeno proti renegatom pravice in dostojanstvo hrvaškega naroda. Na reki večerjal sem kdaj s poštenim, judovskim trgovcem Rajznerjem, ki je govoril hrvaški rad in prav dobro in zatrdil o vsaki priliki, da se Hrvati ne smejo podati nikomur, ni Nemcem ni Mažarjem. Pokojni pisatelj Asanger, ki je bil moj učenec, spadal je med glavne
narodne budnike v karlovškem okraji. Pravil mi je, da se je lotil tudi Judov. Začetek bil je siten in malone jalov. Ker pa ni obupal in odnehal, jeli so mu napori uspevati. Judovske gospodične so se tako unele za narodne veselice, da so prav teško pričakovale večera, ko se je igrala kaka hrvaška gluma ali se prepevale ginljive domače pesmi. Drugi Slovani so začeli že zdavnaj klicati in sprejemati v narodno kolo judovske svoje someščane in deželane. Cehi imajo spolek čeških akademikov Zidov. Češke interese zagovarjajo zdaj tudi spretna judovska peresa. V občnem zboru zloglasnega Šulferajna tožaril je predsednik, da se oklepajo na Češkem Judje povsod razven Prage češke večine. Ali tudi v zlati Pragi je zmagal o zadnji volitvi v judovskem delu mesta, v Jožefovu, kandidat narodne stranke. V Galiciji zapisalo se je o poslednji obči štetvi že tri sto tisoč Judov za Poljake. Hrvaški pravnik Jakšić (zdaj profesor na Ruskem) učil se je jedno leto v Krakovu. Pisal je pri judovskem odvetniku in mi je sam povedal, da se ni mogel načuditi žarkemu poljskemu rodoljubju svojega gospoda in vseh njegovih judovskih tovarišev in znancev. Na ruskem Poljskem pohvalila je Jude že puntarska vlada 1. 1863., da se ponašajo z večine kot iskreni poljski narodnjaki. Iz mnogih novejših poročil pa vemo, da stoji zdaj tamo vse judovsko razumništvo v prvi vrsti poljskih rodoljubov. Najprej spojili se bodo z domačo narodnostjo ruski Judje, ako jih bo dala vlada poučevati v ruskih šolah, v ruskem duhu in na ruskem jeziku. Ti Judje so sprejeli največ slovanskih besed v pokvečeno svoje nemško žlobudranje. Prav Nemec jih nikakor ne more razumeti, „liin Haus bauen" veli se po njihovem narečji: a dom strojen ! i. t. d. Ze slavni popotnik Kol se je uveril, da se občuje ž njimi najlaže po ruski. Ko so se pred nekoliko leti na mnogih krajih dvignili mali Rusi proti Judom, pobegnila so jih cela krdela v Galicijo in oblastva so potrebovala ruskih tolmačev, da so se mogla ž njimi razgovarjati. V Moskvi in Petrogradu se. štejejo mlajši judovski razumniki sploh med Ruse. Mislim, da ima pol-tretji milijon ruskih Judov že tudi svoje rusko glasilo, svoj časopis. V imeniku ruskih novin našel sem „Evxej-skija zapiski", tiskajo se v Rigi in izhajajo po jedenkrat na mesec. Ali doba je, da pustim zanimljivo judovsko vprašanje in govorim zopet o naših ljudeh, ki se zde marsikateremu bralcu gotovo tudi dokaj mičnejši od krivo-nosih zastopnikov Abrahamovega rodu.
Župna vas Lupoglava stoji nekoliko ur nad Zagrebom baš na sredini hrvaškega kraljestva. Znamenitosti ni imela nikakovih. Cerkev in hiše st> bile v nji tako borne, kakor v brez brojnih drugih hrvaških, srbskih in dolenjskih selih. Župnik Mlinaric nas je sprejel jako prijazno in radostno ter nas prosil, da ostanemo pri njem, dokler nas bo volja. Izdelovali smo ž njim prav lahko, ker je bil na vso moč gostoljuben in neizrečeno dobrega in mehkega srca. Za mladosti svoje citai je mnogo in tudi take knjige, ki silijo človeka na resno premišljevanje. Poznal je na pr. Humboltov „Kosmos" in Volnejeve „Razvaline palmirske". Hotel se je vselej sam uveriti o resnici tega, kar so trdile bukve, in ta razumna metoda ga je rešila, da ni zabredel v brezverstvo. Poiskal si je Volnejevih citatov v izvornikih in našel, da se ti ne zlagajo povsod
Štev. 17.
h* Slovan. *-
261
s predrzno sodbo francoskega umoslovca. Zepič mi je pravil, da je napisal Mlinaric precej obširno knjigo o ilirskem gibanji, ki je imelo, prve svoje korenine v antipatiji, katero so vzbudile na Ogrskem in Hrvaškem silovite reforme Jožefa II. Ali rokopis zgorel mu je v požaru. Kasneje se sam ni bavil več z literaturo, vedno pa je ostal čvrst narodnjak : z mažaroni in Bahovimi mi-
zarji se ni bratil nikoli. Denarji so Mlinarica kaj malo mikali. Držal se je načela, da je za župnika dovolj, če ima petdeset goldinarjev gotovine. Ker Zepič ni dobil od doma o pravem času potrebnih pisem, morala se je odložiti poroka njegova za cel mesec. V Varaždin smo se vrnili še le septembra. Župnikovo gostoljubnost smo uživali tedaj jako dolgo, kar ga je prav veselilo.
(Dalje prihodnjič.)
Trioleti.
Zložil Janko Kaići č. I.
Reselo in otožno, pevec, poj !
Sladkost ljubezni, žalne bolečine ; A radost tudi naj ti v pesen sine, Veselo in otožno, pevec, poj ! Veselim radost, sobol za trpine, Po pravu tém ravnä naj glas se tvoj ! Veselo in otožno, pevec, poj ; — Sladkost ljubezni, žalne bolečine!
ÉjP||e toži mi, kakó ti je teško, U'J Da vsak izmej ljudi te krivo sodi; Pokaži se moža in srčen bodi, Ne toži mi, kakó ti je teško! Če čislan nisi prav v svojem rodi, Kaj moreš ti, kaj moreš ti zato ; — Ne toži mi, kakó ti je teško, Da vsak izmej ljudi te krivo sodi !
gffiuresrčno ljubi jezik svoj in dóni ??L: In očevina naj bo tebi sveta ;
Le zanjo naj gori ti duša uneta, Presrčno ljubi jezik svoj in dóm ! Daruj mu um, srcé, vsa svoja leta, Odženi vsak pa iz srca si dvom; — Presrčno ljubi jezik svoj in dóm, In očevina naj bo tebi sveta!
II.
III.
Ne vprašaj, kaj sebični svét ti dé, Če pesni graja ali obožava ; Le drži pesniškega ti se prava, Ne vprašaj, kaj sebični svét ti dé ! Če svét te tudi smeši, zametava, Vender le pój, kar ti veli srcé ! — Ne vprašaj, kaj sebični svet ti dé, če pesni graja ali obožava ! — —
Še nikdar prav ni cenjen bil poét, Odkar je modri Bog ta svet ustvaril ; O svetu pač se vsak je še prevaril, Se nikdar prav ni cenjen bil poét ! Komur duh pesniški je Bog podaril, Zadel je prej ali poznej ob svét; — Se nikdar prav ni cenjen bil poét, ( klkär je modri Bog ta svet ustvaril !
Kar čislal, cenil je pred veki déd, To tudi tebi vedno sveto bodi ; Spoštuj, če tudi svetu ni po godi, Kar čislal, cenil je pred veki ded! Ne glej, kaj drugi poreko narodi, In če te zasmehuje celi svet ; — Kar čislal, cenil je pred veki déd, To tudi tebi vedno sveto bodi !
Drobne povesti.
Češki spisal Svatopluk Cech. Poslovenil S. S.
IV.
Izlet v mladost.
(Konec.)
Ir§.iipstopiIi so v prijazno sobo, kjer so trije mladi pari É|fcpflg strmeče pozdravili neznanega viteza, katerega je ,(s ' dobila zapuščena krasotica. Učitelj je predstavil družbi gosta in temu nasprotno vaške gospodične in njihove kavalirje : gospoda kmetijskega praktikanta, gospoda gozdarskega pristava in — „tu, tu stoji oni goreči čuvaj jezikovne čistote, oni grozni tepežnik vseh jezikoskaz. Razveselite ga malo!"
Drobni podučitelj poklonil se je skromno in si gladil v zadregi redke svetle kodre. Mladi družbi bilo je nekako tesno zaradi neravnorodnega gosta. Sedeli so obredno in zdržljivo okrog mize, kateri na čelo moral se je usesti gost v staromoden naslanjač.
„Oprostite, da vam ne morem postreči z elegant-nejšim sedalom,"  izgovarjal se je učitelj.   Opravo imam
priprosto, po kmečki. Večino te starinske oprave podedoval sem po svojem predniku. Pokojna žena ni se hotela od teh reči ločiti in tudi jaz privadil sem se jih pozneje toliko, da celo umrem mej njimi, ako ne razpadejo do one dobe v prah in pepel. Sicer so trdne — staro pošteno delo. Dal sem jih le popraviti in novo pobarvati. — Toda sedaj prinesi, Julika, pred vsem kako okrep-čavo! Gospod profesor ima gotovo po hoji tek in žejo in mora se pošteno okrepčati za prihodnji trud. Ne, ne opravičujte se ! Imam doma ravno nekoliko steklenic poštenega vina."
Tako in jednako govoril je dalje zgovorni učitelj in gost mogel se je mej tem ogledati po sobi. Bila je malone popolnoma tako kakor v davni dobi. Bila je tu še sedaj visoka omara s čudno stoječo uro pod steklenim
262
-?*   $LOVAN.   Hg-
Štev. 17.
pokrovom ; na stenah visele so znane, od starosti oru-menele podobe ; vkljub novi prevlaki spoznal je stari divan, na kateri je tako pogostoma sedéval ; piano stoji, kakor nekdaj, v kotu pri oknu. Vsak predmet okrog pripoveduje mu toliko milih reči. In ta zakladnica krasnih spominov mladosti napolnjena je s svežim dihom pomladi. Okna so odprta; skozi nja razliva se v sobo z vrtiča vonjava cvetja. Na jednem cvetu sedi metulj, razprosti-raje in skladaje modra krila. Kaka leskeča muha brenči tu okrog sveže natrganih cvetic, s katerimi so okrašeni kodri devojk . . .
„Prosim, poslužite se poljubno!" S tem prijaznim pozivom vzbudil ga je iz misli srebrnozvočni glas in pred njim je stala Julija, kakor je pogostoma stala, Julija povr-nena mu svoji hčeri, držeč v gibčnih rokah znano, z jasno zelenimi grozdi in temnomodrimi slivami pobarvano ploščico in na njej znani kozarec, okrašen na okolo z zlatim trtnim perjem. V steklenici bliščala se je jasna pijača v topasovem lesku.
Sprejel je vino hvaležno. To ni bilo vino. Bil je to oni čarovni, pomlajujoči napoj, po katerem je že toliko prismojenih ljudi hrepenelo in katerega čudapolni curek izvira do zdaj le v zračnem kraljestvu basni in pravljic.
Zdelo se mu je, da se s to pijačo uliva v njegovo telo mladostni ogenj, da bije srce po vsakem požirku laže, da gine ž njegovega obraza senca za senco, guba za gubo, da se vračajo v prsi sladki sanjarski občutki in v glavo cvetoče nade. Pogledujoč po strani na nežno roko Juličino, počivajočo prijateljski na rami njene sosede, spomnil se je poljubov, katere je včasi hitro, skrivaj pritisnil na roko nekdanje Julije. Bil je to najsmelejši čin, kateri se je drznil storiti takrat v sramežljivi in vender tako srečni ljubezni. Ljubezen ta ukradla se je sedaj znova v njegove prsi in izvablja iž njih hrepeneče vzdihe.
Učitelj je sedel k pianu. Prvi zvok preludija pregnal je zdržljivost, ki je do sedaj vezala družbo okrog mize. Soba oživila se je z govorom in s smehom, šumenjem obleke in vršenjem plesa poželjivih nožic. Bliskoma stali so pari v bojni vrsti.
Stary se je začudil sam sebi, kako gibčen in lahen je bil njegov korak. Nosil se je skoro kakor metulj. Sukal se je z mladeniškim ognjem in z vsemi olepšavami plesne umetnosti, s katerimi je bila okrašena četvorka njegovih mladih let.
Julika je bila lahko s svojim plesalcem zadovoljna. Zabaval jo je tudi marljivo; toda nikakor s praznimi, sladkimi frazami, ki so po notranji ceni jednake verzom na sladkarijah. Govoril jej je z neprisiljenim humorjem in iz sramežljive devojke izlupil se je v kratkem prelju-bek škratelj, lahkomiseln in nagajiv, zvoneč s srebrnimi kraguljci smeha — s kratka Julika njegove mladosti je stala pred njim v polnem svojem krasu. Toda sanjarski mladenič odgovarjal je na njene šale z vzdihi, na nagajive nasmehe s koprnečimi pogledi. Dozoreli mož otima se sedaj hrepeneče po teh pomladnih žarkih vesele dekliške duše — saj vé, da je vsak neumnik, kdor ne zagrabi s hvaležnostjo vsake iskrice, s katero nebo razganja za trenotek motni somrak življenja.
Ko bi mogel tako z zlatim dežjem podobnih žarkov razgnati vsakdanjo dolgočasnost svojega temnega domačega življenja ! Z grozo se spominja sedaj nanj. V duhu vidi pusto sobo, kjer iz vsakega kota gleda vanj zlo-voljnost — vidi zevajoče ljudi v nasprotnih oknih — vidi nagubani, mrzki obraz gospodinje in sliši njeno zoprno godrnjanje — o, ko bi se namesto njega glasil srebrni zvonček tega smeha ! Oživel bi znova Hiša postala bi mu zelena oaza večne pomladi, kamor bi hitel po okrep-čanje iz puščave pisarniškega prahu, v katerem preživi večjo polovico dneva sredi suhoparnih aktov in še bolj suhoparnih tovaršev. Kupil je nekdaj gozdnega pevca, da bi vsaj včasi razpodil dolgočasnost in vsakdanjost svojega bivališča, toda ko je pogledal na kletko in videl, kako tam ptiček na drogu žalostno pobeša krila in plaho pogleduje na jetničarja — tu je odprl na stežaj kletko in okno in zaklical za bežečim pevcem: „Z Bogom, pojezija!"
Toda ali bi ne bil jednak greh, prenesti tega krasnega škrateljca v zaduhlo sobo starega mračnjaka? Sicer pa — lóvi take ptiče! Toda kaj, ko bi se dal uloviti? Ko bi si rad odpočil na mojih prsih ? Slišal sem o marsi-kakem človeku v mojih letih, ki živi popolnoma srečno na strani tako mlade gospe. Ali bi bila nesreča, ko bi ogrevala s svojim nasmehom po leti in po zimi moža, ki bi jo odkritosrčno ljubil in kateri bi jej mogel radi obilih svojih dohodkov v mestu vračati stoteren užitek, o katerem bi se jej na vasi niti ne sanjalo, na strani Bog vé koga — morda tam tega podučitelja, nota bene, dokler ne postane učitelj — dokler!
Zdi se, da ta kmečki likavec materinščine včasi ljubosumno pogleduje na me. Zasleduje me s pogledi ne ravno prijaznimi, kakor bi bil jaz poosebljen pogrešek govorniški. Morda je navaden plesalec Juličin in se jezi, da morem držati v svoji njeno toplo, prožno ročico. Kaj ko bi vedel, da sem to roko ravno stisnil — sicer le lahno, ali vender stisnil ! Čutim ta stisek v srce ! O krasna mlada devojka je skoro kakor Midas : z dotiko roke razsipa okrog sebe zlato svitlobo sreče !
„0, gospod podučitelj," oglasila se je Julija, „lepo ste nam zopet zmešali turo ! Bog vé, kod begajo vaše misli !"
„„Oprostite zaljubljencu, gospodična,"" rekel je mladi gozdar. „„Ljubezen je spravila že marsikaterega iz takta.""
„Jaz? — Ljubezen?" —jecljal je podučitelj, čegar pegasti obraz je zardel do svetlih las.
„„Samo vaše obličje postavilo bi na laž usta, ko bi se osmelila tajiti,"" šalil se je dalje Nimrod. „„Spom-nite se le, kako ste mi priznali nedavno, da ste do ušes zaljubljeni — v — v — ne, ne izdam, v katero.""
„Jaz sem pravil, da sem v neko zaljubljen?!" branil se je podučitelj. „In razven tega — do ušes zaljubljen?! Jaz da bi govoril v takem neokornem, gnj usnem germanizmu ? ! V neko zaljubljen ! Do ušes ! Zakaj ne prelagate vsaj verno iz nemščine : nad ušesa ali čez ušesa ! Kaj ljubi Ceh z manjšo gorečnostjo?"
„Takošen je, takošen !" zaklical je učitelj od piana, kazaje praškemu gostu v šaljivi pohvali na svojega pomočnika.   „Ž njim se ni dobro skušati v bojevanji!"
Smejejo se, smejmo se tudi ! — pomislil je Star?. — Tukajšnji dovtipi so zares jako nedolžni.   Sicer pa
~>- Slovan.  <-
263
imam grozno poželenje, poskusiti se s tem vitezom žalostne postave za darilo iz te gibčne devojčine roke. Jedina njegova prednost je mladost. o lepoti ni mogoče govoriti; o geniji morda še manj. Služba, potrebna, da se napravi svoje ognjišče, plava še v megleni daljavi. In komična sitnost tudi ni vaba za živo deklico. Bilo bi dosti humoristično, ko bi v trenotku ljubezenske pijanosti razprostrl pred seboj robec, padel pred njo na kolena in priznal s hrepenečim vzdihom : Zelo sem zaljubljen v vas !
V plesu nastal je odmor. Star? naslonil se je z Julijo na odprto okno, skozi katero se je ravno videlo na slikovito Sredogorje, ki se je vleklo na obzorji kakor strjena masa nehotičnih, raznolikih, temnomodrih valov. In spredaj štrlel je kviško v ostrem, naježenem obrisu romantični čmerni Zajicov, kakor bi ga bila slikarjeva roka z jedno smelo potezo nacrtala na sivo podlago.
Sedaj gledal je Stary na iste gore drugače kakor pred uro. Sedaj mu niso migale žalostno v preteklost ; zdelo se mu je, da predejo v svojem modrem naročji negotovo slutnjo bodoče sreče.
„Kaka krasota!" vzkliknil je. „Kako vam zavidam, gospodična, takov razgled!"
„„Meni bi bil pa zopet ljubši vaš praški razgled: krasne hiše, veselo vrvenje ljudstva, drage kočije, sijajne obleke — ""
„Hrepenite li torej po mestu?"
„„Bila bi srečna, ako bi me tja zanesla usoda. Toda taka misel so prazne sanje.""
„Kdo vé, ne bode li se izpolnila vaša želja?!"
„„0h, nikakor! Kako bi prišla tja? Hvaležno moram sprejeti uteho, da se ne ločim od teh krasnih gor. Danes so zares čarobno krasne. Kakor bi jih iztesal iz lazurja. Potrpite — pogledam, ali je cerkvica na Ripu bela — veste, zmatramo jo kot za proroka vremena —""
Nagnila se je skozi okno, da bi pogledala po strani k Ripu ; toda mej tem jej je padla na vrtič priprosta pahljača, s katero se je igrala
„„ Nesreča !"" potožila je v šali.
„Takoj vam bo povrnena nezvesta."
„„0, ni mi žal po njej . . . Pustite jo tam . . . Ali, gospod profesor — ""
Stary bil je že mej vratmi. Hitel je na vrtič po pahljačo. Gredoč mimo prvega odprtega okna, začul je konec neke opomnje podučiteljeve : „— kakor David pred skrinjo zaveze" in zadržan smeh.
Kakor David pred skrinjo zaveze ! Zdrznil se je. Besede te segle so zoprno v njegove misli. Po skušnji, da se govori v družbi navadno o udu, ki jo je ravno zapustil, obračal je ono primero na se. Kri mu je bliskoma stopila v obraz. Kraljev pevec plesal je pred skrinjo zaveze! Kako je plesal, ni znano, toda gotovo je, da bo malokateri plesalec zmatral primero s plešočim Davidom za poseben poklon.
Toda morda se je ta beležka nanašala na drugo osobo ali na drugo stvar. Nemogoče to ni; toda vender je prva razlaga mnogo bolj resnici podobna. Očividno dala si je ljubosumnost duška s tem okornim zasmehom. Da je vzbudil smeh, razume se pri teb mladih ljudeh samo ob sebi; morda je zazvenel tudi njen smeh v tem
[ tihem zboru? Morebiti jim je res smešno, ako pleše kdo drugače, kakor na njihov robat, neumeten način.
Eh, kaj . . . Star^ položil si je roko na čelo in šel na vrtič. Njegov obraz razjasnil se je popolnoma, ko je opazil v oknu svežo postavo Julije, kažoče mu doli mej rosnate zvončke. „Tam! Tam!"
Pobral je pahljačo, toda ni je podal gori. Nesel je to igračo nazaj v sobo. Po poti jo je razprostrl ; pahljača je bila čisto bela, le sredi je imela za olepšavo en sam moder, nežen cvet. Potočnica ljubezni ! Pritisnil je na njo hitro vroč poljub.
Vrnivši se zopet k plesu, ozrl se je enkrat hitro bistro okrog ; ujel je nekoliko zasmehujočih pogledov, uprtih s pričakovanjem na njegovo nogo, in podučitelj, zasačen pri pomenljivem namigljaji, pobesil je oči in zardel. Stary posnemal je nato ples ostalih gospodov, zibaje se nemarno z mesta na mesto v hoji zares medveji. Toda pri tem šinila mu je znova kri v obraz : prikazala se je pred njegovim duševnim pogledom poskakujoča postava kraljevega psalmista . . .
Naposled oznanil je stari učitelj, zapiraje šumno klavir, da je plesna ura končana.
Toda razuneta družba ni imela veselja raziti se. Gospodje so predlagali, da bi se beseda končala z zastavno igro. Dame privolile so z veseljem — pa pod jedinim pogojem, da bi bila pri izplačevanji zastav popolnoma izključena menja poljubov.
Smešno je pisati o vas, ve nične, duha in pojezije pmzne, v trapastih „galanthomih" z dostojno zavestjo sočutja sestavljene igre za dvajsetletno deco ! Smešno je pisati o vas in vender ste tako tesno zvezane z milimi spomini naše mladosti, te skromne mladosti treznega stoletja, ki ne pozna pisanih turnirjev pred očmi ponosnih krasotic, čudovitih junakov z darilom drage roke na čeladi, potujočih pevcev ljubezni !
Star? potapljal se je nekaj časa le polagoma v šaljive valčke te zabave. Toda kmalu zgrabil ga je curek blaznosti. Norčeval se je ž njimi, smejal ž njimi, nevedoč zakaj. Vedna dotika z Julijo napolnjevala mu je srce z blaženostjo. Ostali so goljufali skupno v tajnem spo-razumljenji. Kako razkošna je taka zarota s prekrasno devojko ! Ti zaupni, veseli pogledi, katerim zmisel po-znajeva le midva, te skrivne dotike rok, ta pridržan smeh, katerega vzrok je najina skupna tajnost! Ta tajnost je sicer zelo majčkena, toda v njej okušamo sladko slutnjo imenitnejših in razkošnejših tajnosti.
Prišla je vrsta na kupovanje zastav. Gospod profesor imel si je svojo zastavo zaslužiti v nedostojni ulogi slepe miši. Postavili so ga z zavezanimi očmi zadaj k družbi in devojke napadale so ga kakor drobni tiči privezano sovo ; tako je imel trpeti, dokler bi se mu ne posrečilo zasačiti v urnem obratu kake nagajivke. Toda sova vedela je naprej, katero pograbi. Dovolil si je zvijačo : oprostil se je m opaženo prevezo na očeh toliko, da je mogel videti v veliko zrcalo, ki je viselo ravno njemu nasproti. Prenašal je potrpežljivo bockanje ostalih in prežal v srečnem pričakovanji le na jedno krasno ptico — to ulovi v naročje, pritisne lahno na src^ in morda, ako bode sreča mila, odnese s seboj za vedno.
264
h*   $LOVAN.
Štev. 17.
Naposled prikazal se je v zrcalu njen prekrasni obrazek. Bližala se.mu je od zadaj po prstih, s sklonjeno glavo, z na pol odprtimi usti, z nagajivim bleskom v očesu. Že se je hotel obrniti pp njej ; toda mahoma omahnile so mu roke. Zapazil je v zrcalu, kako je z rožnatim prstkom opisala nad njegovo glavo v zraku lahen krog, kakor bi obrisala glorijo svetnika. Vender je označila s tem očividno le svetlo plešo na njegovem temenu. Storila je to s porogljivim izrazom, očividno v tiho zabavo cele družbe in obrnila oko posebno v stran, kjer se je srečalo z zaupnim pogledom gospoda poduči-telja, emejočega se potihoma v pest.
Navadno črtajo čarovniki krog na začetku svojih čeznaravnih nakan ; tukaj pa je končal ta lahni zračni krog bliskoma opojni čar. ki je okroževal do sedaj praškega gosta. Krog ta pekel ga je na glavi, kakor bi bil tam zares narisan z ognjevitim prstom. Zlate misli razpršile so se pod njim, blaženi občutki izginili. Izginila je prikazen ljubezni in mladosti — bil je zopet stari mračnjak. Srce zaprlo se je bolestno. Ta zasmeh na njenih ustnih, ta pogled — ! Neusmiljenka! In vender, kdo se more srditi zaradi takega razposajenega dejanja na ljubkega škrateljca!
Stary je ustal ter si potegnil robec z oči. Obrnil se je s poklonom k družbi in rekel, sileč ustni na smeh: „Udam se. Ne ujel bi nobene. Star nerodnež sem že Hvala vam ob jednem,
gospodje in gospodične, srčna za krasno, prijetno urico, katero sem smel preživeti v vaši sredi. čas je že, da potujem dalje."
„„Že, gospod profesor?!"" obžaloval je učitelj.
„„Toda — vsaj eno kupico morate še izpiti na pot.""
„Hvala. Ako moram nekaj sprejeti za slovo, prosil bi samo za eno. Gospodična Julija povedala mi je, da tudi poje.   No, prosim za jedno pesem."
Po kratkem obotavljanji šla je devojka k pianu.
Stary sedei je k oknu in gledal sanjarski na njo, mej tem ko je ona tekala z nežnimi prsti po tipkah. Šaljivost je izginila ž njenega obličja.   Polagoma razšir-
Grobni spomenik KZopitstrjeTr
na sv. Marka pokopališči na Dunaji.
pevki vroče, stisnil jej ostalih.
jala se je po njem senca, ravno tako, kakor se je ukradla časi na obraz mile pokojnice. Bila je neizmerno krasna v tem trenotku. Čez nekaj časa obrnil je gost obraz proč in položil roko na čelo. Hotel je sedaj še jedenkrat, naposled slišati v polni krasoti ta ljubeznjivi alt, ta srebrni zvonček iz bajnega tomuna preteklosti. V bolestno-sladkem pričakovanji igral se je s pahljačo, katero je bila položila devojka na okno, in se zagledal v daljavo do modrih gor . . .
„Zabučale gore, zabučali lesi:
Kam ste izginoli, kam ste izginoli, moji mladi časi ! zazvenelo je milo po sobi, zaječalo čarobno iz teh ljubkih
devojčinih usten, zazvonilo srebrnozvočno z neizmerno milobo. Da, zabučale gore, zabučali lesi ! Bucali, šumeli so iz daljave, iz globočine o zvenelih cveticah, o begočih pesmih, o ugaslih zvezdah, o mrtvi ljubezni, o prevarjenih nadah, o pokopanih ide-jalih, o izgubljenem raji, o lažnjivih sanjah sreče, o kratki pomladi življenja ... o minljivosti — minljivosti — minljivosti . . . Šumeli so, bucali in utihnili v milem ječanji iz nežnega mladega grla:
„Še se v tej vodici kamen
preobrne, toda mladost moja, toda mladost moja, več se ne povrne !"
Kaplja rose zasvetila se je na potočnici mino-losti, na tej osameli cvetici sredi bele pahljače.
Stary je ustal in ploskal z ostalimi. Potem se je zahvalil še in se poslovil tudi  od
ročico
Zapustil je hišo. Toda ni se napotil proti rojstni vasi. Pogledal je še na modre gore v daljavi, na pisanega kamenitega učenca na pročelji šole in krenil nazaj z višine, po poti mej mladimi brezami, po kateri je prišel nedavno. Korakal je brzo, kakor bi bežal pred kom. Ustavil se je zasopel še le v vznožji višine in od tukaj ozrl se je še gori na rdečo kupolo cerkvice in na streho šole, pokrite s skod-ljami. Potem je snel klobuk, obrisal si potne kaplje z obličja in gladkega temena, mahnil z dežnikom in zagodrnjal : „Morala vsega: Z golo glavo ne napravljaj izletov v mladost!"
Štev. 17. -h   $LOVAN.   K- 265
Ivan Dolinar.
^lovenci imamo, boreči se za svoj obstanek, redko kje tako teško stališče proti svojim zopernikom ^ kakor v Trstu in njega okolici. Povsod borimo se le proti Vlahom samim ali samim Nemcem, tukaj pa sta si podala naša nasprotnika roké ter si zložno prizadevata razdejati in uničiti nas. Boriti se nam je s sovragom, ki je stokrat večji od nas né po številu, ampak po svojem kapitalu, po svojem razborništvu, po svojih svoboščinah in organizaciji. Nasprotniki naši imajo vse, česar si le žele, šole, ka-keršne sami hočejo, društva in zavode, trgovino in obrt, podpira jih sreča, za-slanja jih pa tudi vlada. In vender, če prav nam vsega tega nedostaje, ne morejo se tudi oni še ponašati, da so nas spravili popolnoma pod zlo, da so nas do konca uničili. Boj postaje čim dalje hujši, pa tudi naše krdelo se množi, in ako bodemo ustrajni, izboljša se nam i stanje. Vse, kar imamo do sedaj Slovenci v Trstu, priborili smo si sami, ustvarili si to iz svoje moči, brez tuje podpore. Z mnogimi priboritvami in stvaritvami spojeno je nerazdružljivo ime moža, katerega mislimo tukaj popisati.
Ivan Dolinar seje porodil v 26. dan avgusta 1840. leta v ŠkofjiLoki hiš. št. 83 iz očeta Gašparja in matere Marije, rojene Vilfanove. Učil se je najpoprej doma, potem v Ljubljani na osnovni šoli. Ustopil je pozneje k Štefanu Šubiću učit se slikarstvu. Ni še dovršil svojih naukov pri Šubići, ko se vrne zopet domov, kjer je slikal potem sam na svojo dlan. 1859. 1. gre dobrovoljno v vojsko v Italijo, kjer se je prav hrabro boril ter bil odlikovan s srebrno svetinjo. V vojski bil je ranjen, ujet in odveden v Pariz. Nekoliko časa živel je kot vojak v južni Dalmaciji, od koder je hodil v prostih urah v Črno goro. Vojak, bavil se je tudi s cerkve-
Ivan Dolinar.
nim slikarstvom, kar nam priča svedočba župnika Marti-noviča iz Poborja iz leta 1864.
Prvič se je ustanovil Ivan v Trstu okolo 1865. 1. ; 1866. je bil poklican zopet v vojsko, potem se vrne za stalno. Stopil je v službo na kolodvoru v carinami ter ostal tam do 1879. leta. Kmalo po svojem prihodu v Trst poroči se s Katarino Jerebovo.
Dolinarjevo delovanje za narod začelo se je 1868. 1. z rojansko čitalnico, kateri je bil delaven odbornik, režiser in nekoliko časa tudi predsednik. Trudil se je po svoji moči, vzbuditi v ljudstvu zanimanje za to društvo ; prizadeval si je z zabavami privezati občinstvo na čitalnico ter mu na tak način ucepiti v srce tudi ljubezen in spoštovanje do naroda in samega sebe. Kot režiser si je stekel za glumišče mnogo zaslug , izpodbujal in naudu.ševal je igralce, tudi kulise in druge v to potrebne slike je pripravljal sam. Tu treba pohvalno omeniti tudi Dolinar-jeve soproge, ki si je kot vrla domorodka in spretna igralka pridobila zahvalnost občinstva rojanske in vseh drugih čitalnic v okolici, katere so pa polagoma propadale zaradi prepod-lega mišljenja in zaradi nedostatnosti pravega rodoljubja nekaterih odbornikov. 1875. leta osnoval je Dolinar s pomočjo nekaterih rodoljubov, kakor državnega poslanca g. Nabergoja, g. Trobca i. dr., politično društvo „Edinost", kateremu je bil prva leta tajnik. Društvo „Edinost" imelo je namen, boriti se proti tedanji vladi in magistratu ter braniti koristi in pravice slovenskega naroda v Trstu in okolici. Društvo je zborovalo po okolici, bodrilo in podpiralo je na vse načine ljudstvo v boji za svoje pravice in svoboščine. Da bi rodoljubno delo imelo več uspeha, sproži Dolinar misel ustanoviti list, da bi se mej
34
266
->·   SLOVAN.   K-
Štev. 17.
ljudstvom širil ter je drami! za sveto narodno stvar. Miroval ni, predno ni izvršil svoje plemenite ideje. Politično društvo „Edinost" začelo se je pogajati s političnim društvom „Slogo", da bi postalo njeno glasilo „Soča" ob enem tudi organ tržaških Slovencev. Ker se to ni posrečilo, ustanovil seje list „Edinost", katero je Dolinar urejal in izdajal s prvega početka, t. j. od 8. januvarja 1876. do konca 1879. leta s krepko podporo našega pesnika Frana Cegnarja.
V „Edinosti" boril se je Dolinar neustrašno za pravice tržaških Slovencev ; govoril je naravnost, kakor mu je rodoljubno slovansko srce velelo, ni se klanjal nikomur, ni prikrival resnice, zavijajoč fakta in .tudi ni iskal naklonjenosti mogotcev. Brez straha beležil in razglašal je nepostavnosti in krivice, ki jih naš narod trpi od vlade in magistrata; potegoval se je za slovenske šole v Trstu, za starodavno pravico okoličanov, da si smejo prosto voliti župane i. t. d. Začel je tudi že delati za „Narodni dom" v Trstu. V svojem rodoljubji vender ni prezrl naših napak in slabosti : ostro je grajal naše strankarstvo in našo razcepljenost, naše lahkoumno, slabo gospodarstvo i. t. d. Podal nam je mnogo zlatih naukov, katere bi si bilo vredno zapomniti ter se tudi ravnati po njih. Ista leta so se borili bratje Srbi in Bolgarji za križ častni in svobodo zlato in „Edinost" je prinašala naudušeno pisane članke o žalostnih razmerah na Balkanu, pa tudi o od-nošajih mej južnimi in severnimi Slovani. V „Edinosti" je zavel Dolinar misel o domačem delavskem društvu, v katerem bi bili slovenski delavci sami svoji gospodje, ne pa kakor do sedaj sluge tujcem. To društvo se je v resnici tudi kmalo potem z vrlo podporo uplivnih rodoljubov tržaških ustanovilo in Dolinar mu je bil prvi predsednik, pozneje tajnik in naposled uradnik.
Mlado delavsko društvo je napravilo v 31. dan januvarja 1880. leta veliko veselico v gledališči Fenice. To je bila prva velika javna narodna slavnost v Trstu, pomenljiva je bila pa tudi zaradi prve slovenske predstave v tržaškem gledališči. Igrali so „V Ljubljano jo dajmo" ; mej igralkami je bila tudi Dolinarjeva soproga. Nepopisen je bil upliv, ki ga je imela ta zabava na narod ; miudušila je ljudstvo za društvo, osrčila je tudi preprostega delavca, vzbudila mu zaupanje v samega sebe in nado na dober uspeh narodne stvari, Vlahe pa je kar osupnila, kajti niso si mislili, da si Slovenci še toliko upajo.
Polumesečnik „Edinost" se prelevi v tednik ter preide v druge roke ; Dolinar mu ostane sotrudnik in opiše v podlistku 1881. in 1882. leta v „Črticah (odlomkih) iz mojega dnevnika" svoje dogodbe iz vojnega življenja pod imenom „Samovič".
Njegov nemirni duh ni nikdar počival ; mož je vedno kaj snoval, n. pr. 1882. leta telovadno društvo „Trzaski Sokol", kateri je še tisto leto oživotvoril ; 23. julija imel je „Sokol" že svoj prvi občni zbor, na katerem je bil Dolinar izbran odbornikom.
V svojem narodnjaštvu je bil idejalen, unet in včasih še preveč podjeten, kajti snoval je stvari, katerih bi ne mogel nikakor izvršiti zbok nedostatnega znanja in na-obraženja svojega. Tako je hotel n. pr. ustanoviti planinsko društvo „Nanos", kateremu bi bil namen, s predavanji vzbujati zanimanje za naše planine, izdajati zemljevide in knjige ter na ta način seznanjati tuji svet z našimi gorami, nadalje osnovati si strokovno knjižnico, delati steze po hribih i. t. d. Takih prenapetih osnutkov je imel Dolinar še več, uveril se je pa, da mu nedostaje v to prepotrebnih duševnih moči in da samo oduševljenje ne nadomešča s teškim trudom pridobljenih naukov. Ob takih prilikah vzdihnil je večkrat: „0 da se nisem več , učil!" Naudušenosti in odvažnosti bilo je v njem dovolj snovati stvari, katerih ni mogel uzdržati, zato ga vidimo pozneje stopati iz društev, katerim je bil začetnik in duševni oče.
Dolinarjev šaljivi „Jurij s pušo", katerega je bil preuzel 1883. leta, ni bil posebno šaljiv in tudi jezik mu je bil zelo nedostaten, vender so njegove šale in zabav-ljice večkrat v živo zadele dotične grešnike na Primorskem.
Dolinar je založil tudi nekoliko slovenskih knjig, in sicer: „Jurijev koledar" za 1885. leto in za 1886. 1., Križmanova: „Krajna imena v tržaški okolici", Zakraj-! škove pesmi: „Lira in cvetje" i. d.
O vol'tvah ni bilo uplivnejšega agitatorja od njega ; bil je po vsem Primorskem znan in spoštovan, povsod
j je imel svojo mrežo razpeto, povsod somišljenike in osebne prijatelje, ki so ga ob volitvah podpirali. Narod je rad poslušal njegove svete; znal si ga je pa tudi pridobiti kakor nikdo drug. Govoreči z ljudstvom, vedel je zadeti pravo struno, njegove besede segle so ljudem v srce ter jih uverile. Mnogo volilnih zmag v raznih krajih imamo
I zahvaliti njegovi agitaciji in požrtvovalnosti. Teško ga bode kdo nadomestil v tem obziru. V svoji slovanski noši bil je prisoten malone na vsaki veselici daleč na okolo.
Ivan je bil dober, blag in postrežen, jeznega nisi videl nikoli ; kogar je videl v zadregi, pomagal mu je rad, ako si je moral i sam pritrgati; bil je udan in veren prijatelj, pošten in uzoren rodoljub. Dne 6. junija nehalo je biti njegovo blago srce; smrt ga je nagloma zadela na pošti, kamor si je šel po novine. Ta nemila vest je narodnjake zelo osupnila. Njegov pogrlb, katerega se je udeležilo nad tri tisoč ljudi iz vseh slojev slovenske družbe v Trstu, uveril je vsakega lahko, kako so ga tukaj vsi cenili. Skoro vsa narodna društva v mestu položila so krasne vence na krsto in deputacija „Sokola" prišla je v društveni opravi k pogrebu svojega ustanovitelja in odbornika.
Dolinar je pač umrl, a blago seme uzornega rodoljubja, katero je zasejal, bode obrodilo stoterni sad ter pričalo še v daljnji bodočnosti o njem.
F—i.
Štev. 17.
-x   $LOVAN.
267
Karakteristika naroda slovenskega.
Češki spisal Jan Lego.
(Dalje.)
Jako tedaj je v pokrajinah južno od Drave, kjer je ostal pjJKs fevdalizem brez podpore nemškega duhovstva, slo-' venski narod vender ohranil svojo narodnost, t. j. svoj jezik ; toda pritisek nemškega plemstva bil je v ti dolgi vrsti vekov tja do začetka našega stoletja, da celo do 1. 1848., tako grozen — nekaterekrati se je unel zbok njega ustanek — da je konečno v značaji slovenskega naroda tam, kjer seje še ohranil s svojim jezikom, vzgojil novo lastnost, kateri ne najdemo slične pri nobenem izmed ostalih plemen slovanskih.
Karakteristiško je, da beseda „tujec" ne izraža samo mržnje, nego celo popolno zaničevanje; obsega tedaj širji pojem, nego naša češka beseda „cizäk", in da celo tujčevi otroci, naj bi se bili tudi narodih na slovenskih tleh in iz slovenske matere, nosijo notri do smrti na sebi stigma kot „tujčevi otroci". Zametavanje tujstva pojavlja se pri kmečkem ljudstvu tudi glede na obleko, tako da si mladenič ali dekle niti ne drzne celo kaj malega v kroji izpremeniti po mestni šegi, ker bi kaj takega vzbujalo splošno mržnjo; mladi bi se posmehovali, stari pa pohujševali.1) Taki slučaji so na kmetih možni le tedaj, kadar je šel mladenič za rokodelstvom, dekle pa na službo v mesto in sta pozneje odtam zanesla domov kak ostanek mestnega kroja. Meščanom pa in tistim na kmetih, kateri se mestno nosijo (n. pr. uradniki) ali kateri so se v manjših krajih na kmetih odpovedali kmečkim navadam, dajo zdevke, oponašajo jim, da so „škrijci", katera beseda se približuje po svojem pomenu nekoliko naši češki besedi „šosak", pa je dosti silnejši izraz ne le sramoćenja, nego celo zaničevanja.
V prvi dotiki s tujcem je Slovenec čisto sam svoj, molčeč, govori samo, kar mora, pri čemer ne le da ga pridno opazuje, nego se še bolj sam čuva, da bi se na nobeno plat ne zarekel. Ta nezaupnost njegova traje dosti dolgo in to ne le dotlej, dokler se ni uveril o poštenih namerah tujčevih, ampak sega tako daleč, da na njem iztakne kake slabosti, katere bi utegnil porabiti o priliki za svojo obrambo. Ni čuda; več nego tisočletno trpljenje ga je tako vzredilo ! Kadar se pa po daljšem opazovanji popolnoma uveri, da tujec pošteno misli o njem, potem mu je pa tudi za izkazano dobrovoljno službo ali celo za kako pravo dobroto notri do smrti neskončno hvaležen, pri čemer pa nikdar ne zagazi v suženjsko klečeplastvo, nego vedno se varuje, da svoje osobnosti ne zavrže.
Ce je tujec kakorkolisibodi navezan na slovensko družbo, mora se trdno držati njenih šeg in navad, zlasti
') Žal, da temu zdaj ni več tako. Velecenjeni pisatelj g. J. Lego bival je med Slovenci do 1. 1870. Od takrat se je naš kmet že močno izneveril nekdanji stari noši. Ni daleč čas, ko bo tujstva vihar odnesel iz slovenskih pokrajin zadnje sledove starega narodnega kroja. — Op. prelag.
se mora ogibati vse gosposke napetosti. Slovenec je dobra duša, rad je vesel, prepeva in šali se rad, — in zato se moraš ravnati po njem, če hočeš izhajati v njegovi družbi. Ukazi prinesti steklenico vina na mizo, posebno takrat, kadar je že kdo iz omizja to storil, — če si turista, ne zabi založiti se s tobakom, da ga moreš ponuditi vodniku ali pa slučajno komu drugemu. Iz takih jednakih darčkov spozna prosti Slovenec, da nisi noben „škrijc", nego da imaš njega in narodnost njegovo v čislih.
Toda tudi ta lastnost — mržnja tujstva — ima svoje meje in to, žal ! ravno tam, kjer grozi jeziku njegovemu poguba. Pri nedosti zavednem Slovenci uname se boj med obema do zdaj navedenima lastnostima njegovima, v katerem navadno zmaguje prva lastnost — namreč hrepenenje po znanji. Radi tega nastaje slovenskim rodoljubom preteška naloga, da na vseh straneh zadostujejo tolikim potrebam naroda, zlasti v oboru šolstva in literature, pri čemer jim malodane nepremagljivo napotje dela politiškoadministrativna razkosanost naroda na sedem pokrajin. Prosti Slovenec ne čuti ne mara da le koristi, ampak mnogokod že celo potrebo nemščine, kakor n. pr. na Koroškem, dasi bi te potrebe zares ne bilo. In to je zlo! Ker na slovenskem Koroškem in na slovenskem Sta-jarskem (z vkupnim prebivalstvom 576.000) že v prvem razredu silijo kmečko dete, učiti se nemški in tudi oba ondotna deželna šolska sveta ostro pazita na to, da se vsako slovensko dete celo v najzadnji vasi dobro priuči nemškemu jeziku, privaja se temu narastaj za naraštajem tako, da potrebo nemščine istinito čuti, zlasti če se — kakor na Koroškem — slovenščina od drugega razreda navzgor, mnogokod pa že v prvem razredu popolnoma zanemarja. To so fakta, pri katerih se češkemu pedagogu tako rekoč lasje jezijo na glavi. — Po drugi strani zopet nima slovenski narod svojega Strossmayerja ali drugega Slomška, kateri bi z radodarno roko voljno podpiral vse, kar bi pomagalo ohranjevati slovensko narodnost in zlasti pospeševati slovensko književnost v vseh strokah tako, da bi se mogel naskok nemškega življa na vseh straneh srečno odbiti. — Tako pa je vsa teža te ogromne naloge, ohraniti namreč življenje slovenskemu narodu na Koroškem in na južnem Štajarskem, na ramenih tamošnjega domoljubnega duhovstva slovenskega. — Zares, ko bi pri nas v Čehih bolje poznali žalostni položaj slovenskega naroda in ko bi to poznanje bilo tudi primerno razširjeno, o gotovo, da bi naš mili češki narod, komur v požrtvovalnosti ni jednakega, izdatno podpiral te nesrečne južne brate svoje ! V prvi vrsti Matica Slovenska, potem Družba sv. Cirila in Metoda, Dramatiško društvo in Društvo slovenskih pisateljev bila bi ona društva, ki bi z bratovsko pomočjo češkega naroda gotovo v kratkem času lepo uspevala. Toda — predno se mnoga misel oživotvori, koliko dolgih let mora preiti čeznjo poprej !
(Konec prihodnjič.)
m*
268
-s*   SLOVAN.   hs~
Štev. 17.
Kod Balkana
sfljElfakor blisk iz vedrega neba o vročem poletnem času, g^Mllf tako je osupnila vest, katero je bil iz Sredca po-*&%3** ročil brzojav dne 22. avgusta. Čutilo se je, da visi nekaj v zraku, kajti politično ozračje bilo je soparno in zato so čutili državniki sami, da se v njem nakopičena elektrika mora prej ali slej izprožiti. Vedelo se le ni, kje se bode to zgodilo. Bismarck in Kalnoky, katera sta v poslednjih letih preuzela nekako nalogo, da razganjata politične hudourne oblake, vlekla sta sicer tudi letos na vse pretege za vrvico pri čudotvornem zvonci miru. Že sta mislila, da sta v svojem početji uspela in že so se diplomati ostalih držav, zanašajočih se na politična vremenska proroka, razšli po raznih kopeljih, da si odpoči-jejo od napora, kateri prouzročuje vladanje narodov, — kar nenadoma pride vest, da Aleksander princ baten-berški ni več knez Bolgarske.
Diplomacija, katera seveda ne sme nikdar priznati, da jo je iznenadila kaka stvar, delala se je takoj po prvem poročilu o preimenitnem tem prevratu, kakor da bi bila že davno vedela za njegov osnutek in posebno Bismarck, ki se dela, kot da bi brež njegovega dovoljenja ne smel pasti ni las z glave kakemu evropskemu diplomatu, začel je po svojih organih zatrjevati, da je padec Aleksandrov osnovan po „njegovi milosti".
Dogodki, kakor so se razvili kasneje, pa dokazujejo, da je jedina Rusija vedela za ono, kar se je imelo na Bolgarskem zgoditi, in da je sedanji čas prav ugodno porabila, da pokaže zaveznikoma iz Chyzice in Gostina, da se nikakor ni odrekla še samostalnega ravnanja. Konstelacija evropska je taka, da se Rusiji ni bilo bati resnega ugovora Nemčije in Avstrije, kajti vojna, ako bi jo izprožili ti dve zavezni državi proti Rusiji, bila bi na največjo, nepreračunljivo škodo posebno prvi. Zato pa vidimo, da je knez Bismarck takoj po središkem prevratu obiskal ruskega ministra unanjih zadev, Giersa, v Fran-tiškovih Lažnih ; dasi se je Giers — kakor so priznali petrograjski poluslužbeni listi — ostentativno izogibal chvžiškega in gostinskega shoda.
Po takem smemo torej najnovejši bolgarski prevrat zmatrati za uspeh ruske politike; zmatrati za velik napredek v zgodovini slovanskih narodov.
Knez Aleksander imel je sicer mnogo osobnih vrlin in v bojih s Srbijo pokazal se je bil pravega junaka ; ali nedostajalo mu je jedne prelepe lastnosti, — hvaležnosti ; nedostajalo mu je zmisla za potrebe dežele, kateri na čelo ga je postavila milost pokojnega carja osvoboditelja in pa — in to je poglavitno — slovanskega čutja. On, Nemec, ni se nikakor mogel uživeti v narodne posebnosti bolgarske ; on nikakor ni hotel umeti potov, katere je zgodovina predpisala narodu bolgarskemu kot delu velikega Slovanstva. Nemcu je že od rojstva prirojena mržnja do Slovanstva. To lastnost imel je Aleksander batenberški v polni meri ; zato se je pri svojem dvoru obkroževal s samimi pruskimi junkerji. Mržnja do Slovanstva je tudi bila, katera ga je gnala v naročje An-
— evo dana!
glije; mržnja do Slovanstva je bila, s katero je začel intri-govati proti Rusiji. Da ga je pri tem vzbodbujal Bismarck, ki vedno in dosledno deluje proti Slovanstvu; ki vedno na skrivnem izpodkopava ruski upliv na balkanskem poluotoku, o tem ni dvojbe.
Mi smo se z vsemi ostalimi Slovani vred prav iz srca veselili lanskega plovdivskega prevrata; a ko smo sprevideli, da je bil osnovan brez volje in vednosti Rusije in da bi bila iž njega le Anglija — dedna sovražnica slovanske veljave in svobode — imela korist, obsojati smo jeli nepremišljeno, protislovansko ravnanje kneza Aleksandra. Kar smo mu posebno zamerili, bilo je, da je bolgarski narod zapeljeval do najgrše vseh nečednosti, — do nehvaležnosti. Rusija je žrtvovala zanj tisoče in tisoče najboljših svojih sinov ter ga osvobodila s svojo krvjo; ona mu je uredila gospodarske razmere; ona mu je ustvarila vojno moč, davši mu najboljše svoje častnike za učitelje in darovavši mu orožja v izobilji; ona je za razne investicije v Bolgarski potrosila okolo štirideset milijonov, ne da bi za vse to zahtevala kake nagrade. Da ni bilo nje, vedno bi še vzdihoval Bolgar pod krutim turškim jarmom. In vender je Aleksander batenberški jel narod ščuvati proti Rusiji ; proti oni, kateri je tudi on za svojo osobo bil jako obvezan. To je pač nehvaležnost, kakeršne je teško najti v zgodovini narodov in prav krokodilske solze so, katere sedaj prelivajo nekateri listi o nehvaležnosti bolgarskega naroda proti knezu.
Sicer je res, da je vlada Cankova morala odstopiti ; da je — kakor poročajo z veseljem vsi Slovanom sovražni listi — nastal v Sredci protiprevrat, kateremu je na čelu bivši ministerski predsednik Karavelov. A naj se nikdo o tem prezgodaj ne veseli. Vlada Karavelova v svojem proglasu čisto molči o knezu Aleksandru. Vse torej kaže, da je ž njegovim odstavljenjem sporazumljena in da je nastopila namesto Cankovega ministerstva kot ustavna vlada zato, da laže doseže pokorščino vojaštva za novo stanje stvari. Uverjenje, katero smo pred nedavnim izrekli, da se namreč narod bolgarski ni dal nikakor zapeljati v nehvaležnost do Rusije — to uverjenje imamo še danes.
Mogoče je sicer, da bi od bivšega kneza odvisni ljudje, ki so se posebno odlikovali z rovarstvom proti Rusiji, utegnili uprizoriti kako malo občansko vojsko ; a tedaj bi pa gotovo Rusija poslala v Bolgarsko svojo vojno moč, kajti ona ne bode mogla nikakor dopustiti, da bi se za tuje interese, za osobo nemškega kneza, klali med seboj člani naroda, katere je osvobodila s tolikerimi žrtvami.
Poglavitni smoter pa je dosežen s središkim prevratom. Knez Aleksander ne bode sedel več na knežjem stolu bolgarskem. Namesto njega bode prišel marveč mož, ki bode slovanski tudi čutil. S tem pa bode zaprt pristop tujemu uplivu na balkanski poluotok ; s tem zagotovljen uspešni razvoj balkanskih Slovanov.
Štev. 17.
Slovan.
269
jilalo je mož, kateri bi s svojim književnim delo-!K| vanjem pridobili narodom toliko slave in spo--j ^ štovanja, kakor je to dosegel naš Jernej Kopitar v onem času, ko so Slovani prav za prav še le jeli stopati na pozorišče svetovne znanosti. Slovanska znanost — slavistika — je najmlajša sestra izmed onih znanosti, katere spadajo v področje filologije. In kot najmlajše sestre niso tolikodane hotele njene starejše sestre pustiti v društvo tekmovanja. Ali ona je bila bogata, darovita, poklicana, da reši svetovne probleme, da oblaži narode, da jih preustroji in prerodi. V kratki dobi, kar mi ži-živimo, posrečil se ji je početek tega uzvišenega poklica ; in učenih mož je bilo potreba, kateri so ji pripomogli do te zmage. Dobrovsky, Vostokov, Kopitar — so slavna imena, početniki slovanske znanosti, kateri imajo te velike zasluge, da so slovanske jezike v svoje preiskave sprejeli tudi neslovanski jezikoslovci. S tem se je podrla stara teorija, krog znanosti se je znatno razširil in v ta krog so stopili Slovani. Kopitarjeva je zasluga, da se je osnovala na Dunaji stolica za slovanske jezike in književnosti, stolica, okolo katere naj bi se zbirali vsi avstrijski Slovani. In ko se je tako spoznala važnost slovanskih jezikov, ko so uvideli i germanisti, da v svojem primerjanji ne morejo izhajati brez znanja slovanskih jezikov, snovati so se jele slovanske stolice tudi po Nemškem, kjer jih je danes že precejšnje število.
Jernej Kopitar — sagacissimus philologus, vir cele-berrimus, kakor ga imenuje sam Miklošič — umrl je na Dunaji in je pokopan na Markovem pokopališči, kjer leži več slavnih mož slovanskih; izmed Jugoslovanov tudi Vuk Karadzic in Branko Radičevič. Ali ker se je Markovo pokopališče opustilo in se na njem ne pokopavajo več mrliči, prenašajo si narodi umrjoče ostanke svojih slavnih sinov v domovino, in tudi mi Slovenci imamo storiti svojo dolžnost, da prenesemo kosti svojega slavnega rojaka v domovino, v kateri naj mu postavimo hvaležen spomenik. Kakor znano, sklenila je „Matica Slovenska", da hoče skrbeti sama kot prvi naš književni zavod za prenos Kopitarjevih kosti. Matico Slovensko podpira v tem domoljubnem delu magistrat ljubljanski, in mi le upamo, da bodo priprave skoro gotove in da slavnost prenosa Kopitarjevih kosti na ljubljansko pokopališče ni več tako daleč.
Kopitar je pisal nemški in latinski, kar je uzrok, da njegovo ime v Slovencih ni popularno. Danes so se v tem pogledu izpremenili časi na bolje. Danes ni potreba, da bi se Slovani posluževali tujega, neslovanskega jezika; znanje slovanskih jezikov napredovalo je že toliko,
l—Naše slike.
Grobni spomenik Kopitarjev
na sv. Marka pokopališči na Dunaji.
da nam slovanski jeziki ne delajo zaprek in težav in da
Slovani pišejo svoja učena dela v svojem jeziku. Pisanje v nemškem in latinskem jeziku v Slovanih bilo je vidno znamenje odvisnosti, katera pa je danes že nehala.
Mnogo je že napredovalo Slovanstvo, odkar mu je umrl Jernej Kopitar, ki spada med prve širitelje slovanske ideje. Takrat, ko je še on živel in širil slovansko idejo, dokazoval slovansko uzajemnost, takrat je še ječal ves Balkan pod teškim jarmom; danes pa, ako bi ustal iz groba Kopitar, kako čudo ! našel bi nov svet ; malone ves Balkan, ves istok ustal je, svoboden je s pomočjo svete Rusije osvoboditelj ice.
Slovanska znanost je zbližala Slovane, da so se spoznali, da so se oklenili ; dokazala jim je sorodstvo, bra-tovstvo, da je to jedno bitje, jedno življenje, jedna duša ; to je moč slovanske znanosti, to je ona dosegla, ker ona je kulturna moč. Svoj delež na tem slovanskem delu ima tudi Jernej Kopitar; on je budil Slovane na delo, klical in vabil jih v svetišče znanosti, učil je in širil znanost ter s tem najbolj oborožal Slovane, kajti znanje v obče je najboljše kulturno orožje.
Baš pred šestimi leti, dne 22. avgusta 1880, praznovali so Slovenci stoletnico svojega slavnega rojaka v njegovem rojstnem kraji z veliko slovesnostjo, a Matica Slovenska dala mu je v rojstni dom uzidati marmorno ploščo s tem napisom :
7h se je rodil 21. avgusta 1780 Jernej Kopitar, Postavili njegovi častilci ob stoletnici. Drugi spomenik Kopitarjev je na Markovem pokopališči na Dunaji.   Postavil mu ga je na grob stari prijatelj njegov, dr. M. J. Fesi, dne 21. oktobra 1845 s tem pozlačenim samo latinskim napisom :
liartholomaeus Kopitar Carantanus Natus in pago Repnje ad Aemonam 1). 23. m. Augusti 1780 In slavicis literis augetidis Magni Dobrovii Ingeniosus aemulator Obiit Vindobonae d. 11. Augusti 1844. (Slovenski : Jernej Kopitar, Korotanec, ki se je rodil v vasi Repnje blizu Ljubljane 23.') avgusta 1780 in bil, množeč književnost slovansko, slavnemu Dobrovskemu bistroumen naslednik; umrl na Dunaji 11. avgusta 1844).
') To je rodil se je 21. avgusta 1780, a ne 23. dne, tako je zapisano razločno v krstnih bukvah vodiške duhovnije, v katero spadajo Repnje.  (J. Navratil: Kopitarjeva Spomenica.)
Pogled po slovanskem svetu.
Slovenske dežele.
Obnavljanje St. Jakopske cerkve v Ljubljani j Gospod Jurij Š u bi č je dodelal že drugo svojo sliko bliža se vidno svojemu dovršenju ter se bode cerkev novic ¦' na cerkvenem oboku. Ker bodemo o teh slikah, kakor posvetila in odprla že v drugi polovici oktobra meseca. ) smo že povedali, po njihovem zvršetku izpregovorili ob-
270
SLOVAN.   Hg-
Štev   17.
širnejo besedo, podajemo za danes o njej le kratek obris v poglavitnih njenih potezah. Slika nam predočuje „ob-glavljenje sv. Jakopa". To se vrši zunaj Jeruzalema, na Kalvariji. V osredji, na sredini slike kleči sv. apostol s pouzdignenima rokama, zamakneno zroč proti nebesom, dočim za njim na desno stoječ krvnik zamahuje z mečem po njegovem tilniku. Mučeniku na levo, nekoliko v ozadji, sedi rimski sodnik, zavit v belo togo. Obraz mu je resen, in pogled strog in srép. Za sodnikom se nahaja njegovo spremstvo, med katerim opazimo na belci sedečega vojaka s plapolajočo zastavo. Za desno nogo krvnikovo leži truplo in odsekana glava sv. Jozije. In v levem ozadji se je nagromadilo radovedno ljudstvo, kateremu pred njim stoječ vojak zapira pot s poprečki držano sulico. Slika je izdelana z veliko marljivostjo in ljubeznijo do umetnosti. Takoj na prvi pogled se jej pozna očividen napredek umetnikov v stroki težavnega slikanja al fresco. Kaj plastično je naslikan krvnik v robustni svoji postavi in z divjim obrazom, kateremu je umetnik v plemeniti obliki nasproti postavil v božjo voljo udanega mučenika z milim, z rajsko blaženostjo oblitim obličjem ter z mehko sklenenima rokama njegovima ublažil utis velikanskih krvnikovih pesti z bujno muskulaturo. In kaj različno se razodeva učinek tega mučeniškega čina na raznovrstnih obrazih zbranih gledalcev.
Zdaj izdeluje gospod Jurij Šubic tretjo sliko: „Izpre-menjenje Kristovo na gori Tabor."   Kakor smo se uve-
rili iz dotičnega kartona, osnovana je ta slika istotako genijalno, kakor prejšnji dve že omenjeni sliki.
Pisateljsko podporno društvo izleti v nedeljo
19. septembra t. 1. v Kranj in položi na Preširnovo in Jenkovo gomilo vence. Na groblji bode govor in petje.
Spominska plošča Antonu Alojziju Wolin. —
Letos so namerjali Slovenci v Idriji uzidati in odkriti spominsko ploščo nepozabljivemu in uzornemu mecenu slovenskemu, Antonu Alojziju Wo I fu. Ta plošča, katero izdeluje g. Čamernik v Ljubljani, imela bi se uzidati v rojstno hišo velikega pospešnika naše književnosti in slovesno odkriti v 8. dan septembra t. 1. Ali ker je c. kr. okrajno glavarstvo prepovedalo slavnostnemu odboru v Idriji, da ne sme vabiti na slavnost društev in unanjih oseb radi šireče se kolere, sklenil je odbor, preložiti slavnost do bodočega leta meseca avgusta 14. in 15. — Spominska plošča ima ta napis:
V tej itisi bil je rojen 14. rožnika 1782 Anton Alojzij Wolf, hnezoSkof ljubljanski. Bü je preblag medu kranjske 'dežele, ustanovitelj Alojzijem, svojemu narodu podaril je sveto pismo in slovar, Idriji je bil največji dobrotnik. Umrl v Ljubljani 7. svečana 1859. leta. V hvaležni spomin postavili sonj/da 1*80.
Ostali slovanski svet.
Pogled na srbskohrvaško književnost. — „A k-
c e n a t i metar junačkih narodnih pjesama. Rasprava odobrena povjerenstvom strogih izpita fakulteta mudroslovnoga. Napisao Milivoj Šrepel. Zagreb. Tiskarski zavod „Narodnih Novinah". 1886." — 8". Strani 79. Preštampano iz „Izvješća zagrebačke gimnazije za godinu 1885/6". — To je res izvrstna knjižica mladega pisatelja g. M i 1 i v o j a Š r e p 1 a in mi jo priporočamo vsakemu, kdor se bavi s to stroko.
— „Crtice iz „slavonske" književnosti u XVIII, stoljeću", II. dio Sakupio prof. Josip Porko. (Nastavak razprave, priobćene u izvješću ove kr. velike realke za god. 1883/4 II. — Forkove crtice so natisnene v „Izvješću o kralj, velikoj realci u Osieku koncem školske godine 1885." —
— „Miloš Obilić" u narodnim pesmama sa 12 lepih slika. Ciena 50 nov. Srpska knjižara braće M. Popovića u Novom Sadu.
— „Hrvatske narodne pjesme i pripo-viedke iz Bosne. Sakupio i na sviet izdao Kamilo Blagaj ić. U Zagrebu. Tiskom Dioničke tiskare. Cena 70 nov. 16°. Str. 135. — Večino pesmi pripovedovali so zbiratelju muhamedanci.
— „Die serbischen Dynasten Crnojević." Ein Beitrag zur Geschichte von Montenegro. Von Franz Mik łosich, wirklickem Mitgliede der kais. Akademie der Wissenschaften. — Wien 1886. In Commission bei Carl Gerold's Sohn, Buchhändler der kais. Akademie, der Wissenschaften. (To je ponatis iz : Aus dem Jahrgange 1886 der Sitzber. der phil. bist. CI. der k. Akad. d. Wiss. CXII. B. I. Heft S. 29.) — Sedem pisem srbskih od 1 1523 z nemškim prevodom, ki so se našla na Dunaji, pisal jih je na „Blatu (jezeru) skadarskem" rečenega leta 1523. Skender-beg Crnojević — na ruke duždu i gospodi mljetačkoj i još drugima tamo u Mljetkama. Pisma so važen prilog zgodovini beneške republike in krajev v primorji jadranskem, a osobito važna so tudi še zarad jezika in pravopisa one dobe. —
— „Srpske narodne pjesme iz Bosne". Skupio ih P. M i r k o v i č. Cena 60 nov. Štamparija braće Jovanovića u Pančevu. Zbirka ima 212 pesmi.
Kdo je prouzroči] bolgarski prevrat? — ("udno
vprašanje. Kdo drugi nego ruski rubelj! O tem so jedini nemški in mažarski listi. Podle židovske duše, ki ne morejo nikakor umeti, da bi ideja mogla nauduševati ; katere svoje uverjenje prodajejo onemu, ki več plača, ugibajo že, koliko rabljev je morala Rusija poslati Cankovu, Grujevu in metropolitu Klimentu, da jih je pridobila za prevrat. — Čudna stvar je pač rubelj. On, kakor so večkrat dokazovali mažarski listi, uzdržuje na Hrvaškem stranko prava; on prouzročuje narodnostno gibanje med Slovaki in sedaj je celo uprizoril bolgarski prevrat! Pa, kakor rečeno, ne čudimo se, da tak velikanski nezmisel spravljajo med svet Nemci in Mažarji ; čudimo se le temu, da se je našel še celo slovenski časnik, kateri z resnim obrazom pripoveduje to bedastoćo.
Shod čeških učiteljev v zlati Pragi — Dne 10. avgusta t. 1. sešlo se je v zlati Pragi do 2000 učiteljev s Češkega, Moravskega in Šleskega. Njim so se pridružili tudi nekateri učitelji s slovanskega juga, zlasti sta bila tu zastopana dva naroda: hrvaški in slovenski. Hrvaške učitelje je zastopal g. Fabković, a slovenske g. I. Tomšič, urednik „Vrtčev". — V tem lepem občevanji južnih in severnih Slovanov vidimo pač trdno duševno uzajemnost, katera vlada in se širi med Slovani ; vidimo pa tudi, da učitelji na jugu in severu naše države hrepene po spoznanji medsebojnih teženj na šolskem polji. Slovani se morajo povsod družiti ; povsod imajo jednako borbo, zlasti slovansko učiteljstvo mora se povsod, v vseh delih naše države, kjer prebiva, boriti proti neprijatelju slovanske šole. Naš neprijatelj, vsi ga dobro poznajete, zatrl bi nam rad zavednost našo in je posegnil s svojo uničujočo roko po šoli, kjer nam hoče mladino odtujiti našemu rodu. Zategadelj pa nas uzajemno občevanje slovanskih učiteljev veseli tem bolj, ko vidimo, da se po-nemčevanju postavlja v bran, in ker želimo, da bi se slovansko učiteljstvo duševno približevalo in spajalo in v svojem uzvišenem poklici širilo in pospeševalo iste ideje v korist samostalnega, slovanskega razvijanja naše mladine. Tega duševnega občevanja ne more nam braniti nihče na svetu. Kakor so avstrijski Nemci v vseh svojih strokah duševno spojeni s svojimi rojaki v nemški državi,
Štev. 17.
¦*«   SLOVAN.   ·<-
271
tako ne more tudi nam Slovanom nihče kratiti naše duševne uzajemnosti, kajti ta uzajemnost je kulturna in nima s politiko prav nič opraviti.
Učitelji v Pragi sklenili so dve važni resoluciji : o preustrojitvi osnovnih šol in o preustrojitvi učiteljišč in izpitov. Mi se hočemo danes pečati samo s prvo in zato bomo podali čestitim čitateljem vse glavne točke te resolucije, da bi se videlo, koliko poprave in prenaredbe bilo bi treba i v Slovencih, kateri nimajo niti osnovnih šol tako ustrojenih, kakor to zahtevajo zdrava načela zdrave pedagogike. Ali to je baš, naše. naši narodnosti nasprotne šolske oblasti ne brigajo se za dobro urejene šole; njim je šola sredstvo, s katerim dosezajo svoje politične namene, in baš zato moramo z vso odločnostjo zavračati naše ponemčevalce ter jih pobijati z vsemi zakonitimi sredstvi. Ali čujmo, kaj pravi resolucija slovanskih učiteljev v Pragi. Ta resolucija zahteva: 1. da se učno gradivo zmanjša. Preveliko breme nalaga se danes mladini v šoli, katera mora pod tem bremenom zaostajati telesno in duševno ; 2. število učnih predmetov ne sme iznašati v osnovnih in meščanskih šolah na teden v prvem razredu več nego 16, v drugem 18, v tretjem 20, v četrtem 22, v petem 24 in v višjih razredih ne več nego 2(> ur: 3. — kar je osobito važno — : naj se omeji učenje neobveznih predmetov in d a se pouk v drugem deželnem jeziku s a m o v m e š a n i h krajih inna osnovnih šolah, katere so najmanj p eter o-razredne, začne od četrtega razreda kot neobvezni predmet, kajti pouk drugega deželnega jezika in drugih tujih jezikov ne bi smel nikdar biti učni predmet o s ? o v n i li š o 1 ; 4. da domače šolske naloge prenehajo: 5. da se ženski mladini da več časa za praktična dela in 6. da se mladina telovadi v prikladnih sobah, osobito pa, če je mogoče, na planem. — Pri tem so poudarjali vsi učitelji, da je ticba skrbeti za to, da vsaka češka šola mora pripadati samo taki šolski oblasti, šolskemu svetu, v katerem so sami Cehi, t. j. šolski sveti, kateri imajo nadzorovati češke šole, morajo biti popolnoma češki. S tem bi se, upajo češki učitelji, preprečilo in zatrlo sovraštvo in prepirljivost mi d Cehi in Nemci.   Vsakemu svoje!
l'» poljskem pisatelji Czajkowskem »stali so
obširni spominski listi. Pokojnik pisal jih je še nekoliko dni pred žalostno svojo smrtjo. Ti spomini bodo začeli sedaj izhajati v Levovem in bodo — kakor poroča „Kuryer Warszawski" obsegali šest velikih zvezkov. Ker je Czajkowski v svojem življenji nenavadno veliko skusil, videl veliko sveta in spoznal veliko ljudi in ker je imel izreden dar opazovanja, nadejati se je, da dobimo v spominih  zanimljivega in dragocenega berila.
D u u aj. — II. II. Obchhhiikobt». ,|vnaii in. ????????-
¦ll'ckom'h.   iii ? ol'irif ('kom i,   ii   .u'> tun   otiioiileilijlyi).   C. IIcTCP-
?'?µ??. INKU. IL 75 non. (?. N. Ovsjannikov. Dunaj v geo-grafičeskom, istoričeskom i drugih otnošenijah. St. Peterburg 1886. Cena 75 kopejek).
Pod tem naslovom zagledala je beli svet knjižica, katera je v mnogih obzirih zanimljiva tudi za Slovence.
Pisatelj in izdajatelj knjižice je slovenskemu knjižnemu svetu povse neznan ; znajo ga morebiti nekateri, ki opazujejo razvoj učne in odgojne književnosti v Rusiji. G. Ovsjannikov je zgodovinar in se je proslavil kot takega pred kakimi 20 leti s svojim izdanjem vse-občne zgodovine v treh koncentričnih teča-j i h za prve, srednje in poslednje razrede gimnazijev. Ta trud je v Rusiji imel velik uspeh. Ideja koncentričnega izučevanja zgodovine bila je tedaj še nova. Mnogim se je priljubila, mnogi poprijeli so se krepkeje starine, začela se je cela vojska. Boritelji razdelili so se na tri razrede: jedni so zagovarjali rutino; drugi, in mej temi je bil g. Ovsjannikov prvi, pouzdignoli so uma svetle meče proti starini ; tretji so trdili, da zdrava pamet za-
hteva, da bi se deca učili zgodovine ne brez strogega zi-stema, pa ta zistem mora se ravnati po mladih glavicah, ne pa one po zistemu. Naše ministerstvo narodne pro-svete je skoro stopilo na pot zlate sredine, katere se drži i do danes.
Pa zgodovina g. Ovsjannikova ni samo važna v pedagogičnem obziru, ona tudi v narodnem nekaj velja. G. Ovsjannikov je prvi pomestil v svoji zgodovini zapadnim Slovanom svoj predel, o katerih njegovi predniki še menje govore, nego zgodovino-pisci — Nemci pripovedajo o Rusih. Rusi so se sploh polagoma seznanili z zapadnimi Slovani, a šola do poslednje vojske skoraj nič ni hotela znati o njih. Govorimo to tukaj, da bi zasluge g. Ovsjannikova v tem obziru laže ocenili ti, katerim napredovanje slovanovedenja v Rusiji ne more biti znano v vseh podrobnostih.
Ko je nastopila črna doba nihilizma in anarhizma po vseh oddelih in torej tudi v tihi obitelji šole, poslovil se je g. Ovsjannikov, imajoč mesto nadzornika gimnazija v Nižnjem Novgorodu, s poslovanjem učiteljskim in po-stopil je na bogate železne zavode g. Vsevoložskega na Uralu kot glavni voditelj računskega oddelka velikega podjetja. Svoje delovanje na tem mestu in utis velikanske permouralske prirode opisal je g. Ovsjannikov v moskovski „PuTi.oii Mhicjin" (Russkoj Misli) za minolo leto. Seveda taka pedagogična sila ni mogla dolgo rjaveti v kaki zavodski pisarni. Ko je rusko državno življenje zopet stopilo na nravni, narodni tir, poiskali so skoro g. Ovsjannikova na Uralu ter imenovali ga ravnateljem kaluškega gimnazija, v katerem slučajno služijo trije Slovani kot prepodavatelji starih jezikov, in sicer dva Slovenca in jeden Ceh.
Iz tega kratkega popisa delavnosti g. Ovsjannikova, o kateri smemo reči, da je obširna in plodotvorna,1) morete lahko soditi tudi o knjigi in njenem duhu. Vsebina njena deli se na (i oddelov. I. lic loi'irieciuii o'iei'iii. , (,> iniii : 2. l'eoi l'aimi'ieciioe onnraiiie , |.wiann;aro éaceeiiiia : 3. Bce-sml'Hoc iina'ieiiie ,|nian: 4. VKiiTOJiii na ,?,??????; 5. Ilo.iinii-'1cckoc eoe roimie ,l,vnaiici;ai <> naccenna ; ti. l'oimua na JJvHali. (1. Istoričeskij očerk Dunaja; 2. (leografičeskoje opisanije dunajskago bassejna ; 3. Vsemirnoje značenije Dunaja; 4. Žitelji na Dunaje. 5. Političeskoje sostojanije dunajskago bassejna.   6. Goroda na Dunaje).
Kolikor morem jaz soditi, malo je takih knjig, katere bi na tako malem prostoru (na 91. straneh navadne osmerke) dajale toliko dobre hrane, kolikor je daje trud g. Ovsjannikova, posebno mladini poslednjih razredov gimnazija, kateri je posebno namenjena. Po vsej knjigi nahaja se obilno takih misli, katere morajo v mlada srca globoko zapasti in ukoreniniti se tam. Na strani 13. čitamo o prihodu Slovencev na pritoku Dunaja v VI. stoletji, ko so jih odtisnoli od vshoda Avari, in poje se jim hvala zato, da so neglede na svojo maločislenost ohranili svojo narodnost sredi ljutih Nemcev. Na strani 16 govori se o jedinstvu Slovanov na Dunaji: „Vpročem možno skazati. odno, čto vlijanije propovédi sv. slavjanskih apostolov s odnoj storoni, vlijanije prjamoje ili kosvennoje Rossiji na déla slavjanskija i na Dunajskih Slavjan s drugoj — sostavljajut glavnija uslovija cilja razvitija jedinstva Slavjan." (Sicer pa je mogoče reči, da je upliv propovedi sv. slovanskih blagovestnikov z jedne ter direktni in indirektni upliv Rusije na slovanske zadeve in na podunajske Slovane z druge strani glavni pogoj razvitju jedinstva slovanskega.)
') Tukaj ni mesta, da bi naštevali ves trud g. Ovsjannikova. Pribavimo samo, da je kot člen-sotrudnik „Imperatorska<;o rossij-skago geografičeskago obščestva" in pravi člen ,,Nižegorodskago sta-tističcskago obščestva" napisal prekrasno razpravo „0 torgovlje na nižegorodskoj jarmarke". Torej je v Nižnjem Novgorodu posebno izučil tudi trgovske stvari in tako ne bo teško razumeti, kako je mogel stopiti na zavode uralske kot upravitelj pisarne.
Pisatelj.
272
$lovan.   x-
Štev. 17.
Na strani 19. in 20. govori se o polabskih Slovanih in v pouk sedanjim razdorom mej Slovani pisatelj navaja obširen odlomek iz prekrasne Kolärjeve Vile.
Pa najlepše, najbogatejše so strani 36—72, katerim glavni predmet so prebivalci na Dunaji. Razbirajo se v naslednjem redu : Nemci, severni dunajski Slovani (Cehi, Moravci, Slovaki, Rusini, Poljaki), južni dunajski Slovani (Bolgari, Srbi, Hrvati, Slovenci), Ogri, Rumuni, drugi po številu manje značiteljni naseljenci na Dunaji. O Slovencih govori se posebno na strani 62—64. Udostojili ste se, kakor vidite, samo treh strani, pa zato so te tri iskrene in resnične. V kratkem je povedano jako mnogo o geografski in zgodovinski leži Slovencev ; tudi nravi in šege Slovencev so nekoliko zadete.1)
Največ mesta zauzeli so Bolgarji; njim so posvečene strani 45—53. Zgodovina Cehov opisana prekrasno, seveda tudi v kratkem, ne podrobno, kakor je sploh izloženo vse. Nekatere strani so izobražene tako živo, da bi ne bilo odveč, če bi jih „Slovan" priobčil v celoti.2)
Že zgoraj smo rekli, da je knjiga namenjena posebno nekoliko vzrasli mladini. Govorimo to, ker sam pisatelj tako misli ; govorimo to, ker je vsa tvarina zbrana v takih razmerah, kakeršne so najprigodnejše mladenčem, dovr-šivšim gimnazij. Pa iz tega naj nikdo ne sklepa, da knjiga ne bo radovala učenjakov in prostakov. Vse, vse najde v njej svojo uslado, a iz neučenih posebno trgovci, kateri trže ob Dunaji. V poslednjem oddelu našteta so glavna trgovska mesta ob Dunaji in raznih njegovih pritokih. Tukaj moramo opozoriti, da so geografska in topografska imena povsod ali čisto slovanska ali pa slovanska in tuja ob jednem. To ni mala zasluga g. Ovsjannikova, ako pomislite, da Rusi nenavadno počasi opuščajo tujke, posebno v zemljepisji in zgodovini. I „Mockob. Rlu." kot prvi list v vseh obzirih neredko pišejo namesto Ljubljana — Laibach !
Posebno koristna pa bo ta knjiga tem, kateri, iz-učivši slovnico, žele lahkega ruskega berila. Vsaj po sebi jaz sodim tako: berilo zanimljivo v vsakem obziru znači premnogo.
„Pokazati., čto Dunaj reka slavjanskaja, a ne né-meckaja, kak eto polagajut mnogije; pokazati, čto ja vérju v žiznesposobnost južnih pridunajskih Slavjan pod prjamim ali kosvennim vlijanijem Rossiji — vot ! čto sostavljalo glavnuju celj cilja menja pri sostavljeniji mojego truda." — („Dokazati, da je Dunaj slovanska in ne nemška reka, kakor mislijo mnogi; dokazati, da verujem v življensko sposobnost južnih podunajskih Slovanov pod neposrednim ali posrednim uplivom Rusije — to mi je bil glavni smoter pri spisovanji mojega spisa"), rekel mi je pod konec najinega poslednjega pogovora o tem predmetu Nikolaj Nikolajevič Ovsjannikov. F. N. Š.
To oceno v Rusiji živečega cenjenega sotrudnika našega priobčujemo, ker nas iskreno veseli, da se N. N. Ovsjannikov prizadeva seznaniti svoje rojake z ostalimi Slovani. Žalostna, a vender nepobitna resnica je, da ruski srednji stan bolje poznaje Kirgize in Čude, nego na primer nas po jeziku in krvi tako sorodne mu Slovence.   Zato
') Žal, da je literarno dviganje Slovencev tako površno, tako kratko, na kakih 10. straneh omenjeno. Iz pisateljev tekoiega veka navajajo se samo Vodnik, Preširen, Koseški, a iz prejšnjih delavcev, posebno na polji sv. pisma, imenujeta se samo Trubar in Dalmatin, pa iz teh se je prvi po neki čudni naključbi premenil v nelepega Truberga! Pisatelj.
") Žal, da nam tega ne dopušča tesni prostor.
uredništvo.
zaslužuje priznanje vsakdo izmed ruskih pisateljev, kateri si postavi hvalevredno nalogo, da razžene temo nevednosti o slovanskih razmerah, kajti pred vsem nam je potreba, da se medsebojno dobro spoznamo.
Ravno zato bi bili pa tudi želeli, da bi se bil pisatelj knjige „Dunaj" skrbneje in temeljiteje poučil o slovanskih zadevah, predno je pisal o njih. Odkritosrčno moramo namreč priznati, da nam knjiga pač ugaja po duhu, v katerem je pisana, ne pa tudi po vsebini ; kajti nahajajo se v njej nekatere prav „ogromne" netočnosti. Tu opozarjamo samo na nekatere. Gospod N. N. Ovsjannikov piše: „Serbskoj e plemja naseljajet koro-levstvo Serbiju, Staraju Serbiju, Bosniju i Gercegovinu, Cernogoriju, Kroaciju, Dalmaciju i Slavoniju. V Slavoniji Serbi nazivaj utsj a Hor vata m i, v Bos-niji i Gercegovini — Bosnjakami i Gercegovincami, a v Černogoriji — Černogorcami. Po religiji Serbi i Cernogorci boljšeju častju (z večine) katoliki." Gospod pisatelj torej ne priznaje hrvaške narodnosti, temveč navaja le, da se slavonski Srbi nazivajo Hrvate. Na Hrvaškem in v Dalmaciji torej po njegovem mnenji Hrvatov sploh ni, temveč le pravi pravcati Srbi, ki se tako tudi krstijo. Zanikavanje hrvaške narodnosti je — naravnost rečeno — neoprostljivo, kajti danes ga celo ni med Srbi samimi takega eksaltada, ki bi ne priznaval Hrvatov. Tudi ni res, da so Srbi in Črnogorci z večine katoliki; za Černogorce vsaj gotovo vé vsak ruski „muzik", „čto eto bratja jego po krovi i véri". Nadejamo se, da je tu le tiskarska pomota; pozneje vsaj govori gospod pisatelj o „pravoslavnih" Srbih.
Govoreč o Poljakih navaja gospod N. N. Ovsjannikov, da stanujejo tudi v Domažlicah na Šumavi. Poslednja narodna štetev pa je dokazala, da tam ni nijednega Poljaka, temveč zgolj Čehi in Nemci. Gospod pisatelj je tu imel pač pred očmi one Poljake, ki so se pred stoletji naselili v Domažlicah, a tega ni pomislil, da so v teku let mogli že popolnoma izgubiti svojo narodno bitnost in da je sedaj o domažliških Poljakih govoriti ravno tako neopravičeno kakor o tirolskih ali gorenještirskih Slovencih.
Tudi nas Slovencev zdi se, da gospod pisatelj ne poznaje dovoljno. Med drugim namreč pravi, pišoč o nas: „U Slovencev malo cerkvej" (Slovenci imajo malo cerkev) ; dasi je splošno znano, da se nobeden narod ne more izkazati s tako relativno množico božjih hramov, kot ravno mi Slovenci.
Na druge napake ne bodemo opozarjali. Žal nam je odkritosrčno, da so se urinile v knjigo, katera je sicer vsega priporočila vredna. Nekaj vsaj bode pripomogla, da se ruska mladina — in tej je pred vsem namenjena — pouči o bistvu in razmerah ostalih slovanskih narodov.
Opomnja uredništva.
Slike Božidarja Raiča dobivajo se pri uprav-ništvu „Slovanovem" po 30 kr., po pošti 36 kr. Kdor jih naroči vsaj pet komadov, dobi jih po po pošti po 30 kr.
Popravek. V Raičevem životopisu urinola se je pomota pri njegovem gaslu: „Rodu pravic«". Pravica je ravno tako samo jedna, kakor je samo jedna resnica in samo jeden Bog. Zato si je i Raič dal urezati v svoj pečat: RODU PRAVICO, a ne: pravice. Pis.
Listnica uredništva :
Gospodu Hrastovskemu: Bes ni za tisek. —
„Slovan" izhaja 1. in 15. dan vsakega meseca. Cena mu je za unanje naročnike za vsé leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr. in za četrt leta 1 gld. 16 kr.; za ljubljanske: za vse leto 4 gld., za polu leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld.; za dijake pa: 3 gld. 60 kr. — Posamične številke se prodajejo po 20 kr. — Naročnina, reklamacije in inserati naj se pošilajo upravništvu, dopisi pa uredništvu na Kongresnem trgu štev. 7. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo in rokopisi ne vračajo. — Za inserate se plačuje za navadno dvo-stopno vrsto, če se tiska jedenkrat 8 kr., če se tiska dvakrat 7 kr., če se tiska trikrat 6 kr., če se pa tiska večkrat, po dogovoru.
Tisek „Narodne Tiskarne". — Izdajatelja in lastnika : Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar. — Urednik : Anton Trstenjak.