264
Novičar iz domačih in ptnjih dežel.
Sklep deželnega zbora   v Pragi in Gradcu,   po kterem naj  bi se premenil §.  18. volilnega reda za deželni zbor,   ni potrjen.    Omenjeni §.   se  je   deželnima zboroma preoster zdel,   ker  po njem ne more voliti in tudi za deželnega poslanca ne more voljen biti, kdor je bil zavoljo kakoršnega koli pregreška kriv spoznan. Ministerstvo pravi, da v postavi volilnega reda za to ni treba premembe , ker nova kazenska postava bode tudi predrugačila  nasledke,   ki   so   dosihmal   sklenjeni   z obsodbo kake   osobe.   —   Na   Češkem   so   po   novi občinski (soseskini) postavi  razpisane nove volitve županov in odbornikov.    Vse je   živo zdaj   o tem ,   ktere može naj bi volili; povsod se kažejo stranke: ene, ktere hočejo „napredek",   kakor se spodobi v ustavnem življenji , ene pa,   ki   se raje   držijo   „starega   kopita" in „rakove poti." — Za razstavo zagr ebš k o je dvorna kancelija hrvaško-slavonska dovolila še 3000 gld., tako, da odbor ima zdaj 20.000 gold.,   tako,   da   odbor  ima zdaj 20.000 gold. za stroške   razstavne. —   Ker   se   je g. Prans odpovedal   vredništvu „Agramerice",   jo   vre-duje zdaj gosp. pl. Radič,   v novinarstvu   izurjeni   li-terat. —- V doljnih K ar love i h   se   je   4. dne t. m. začela skupščina. Živa borba je bila o tem, da se pred volitvijo obravnavajo šolske,   cerkvene   in   denarne  zadeve srbskega naroda;   vendar je   po   predloga   Petrovičevem obveljalo, kar je vlada hotla;  liberalna stranka srbska ni zmogla.    Drugi dan  je   bila volitev metropo-
lita (patriarha);   izvoljen je bil z večino glasov vladika (škof) tamišgradski in začasni upravnik patriarhije Maši re vid: narodna stranka pa je želela vladika bačkega Platona  Atanackoviča,   kteremu  je   v  znamenje   svoje udanosti 31. julija zvečer napravila sjajno ovacijo^z ba-klado itd.    Rumunci   so zapustili   zbornico.   —   Časnik „Giorn. di Verona" že več časa govori o smislu, da bi se avstrijanske laške dežele zedinile v eno uprav-ništvo pod   imenom   „jadranskega   kraljestva",   ki   naj ima svuje deželno namestništvo pa tudi zastopništvo v dunajskem državnem zboru; najviša njegova deželna sod-nija naj bode v Benetkah. — Papeževa vlada je razpisala zajem, po kterem želi na posodo dobiti 50 milijonov frankov;   dolžne   pisma   se   bojo izdajale   po 100 frankov.  —  Garibaldije hud na stranko, ki na vrat na nos hoče ustajo zoper Rim in   Benetke ;   na čeki te stranke stoji dr. Bertoni, ki je bil dosihmal, kakor pravijo,   desna roka Garibaldova.  — Avstrijska in pruska vlada ste   z dansko   naredile mir   za 3 mesce;   v tem času se mora mirna sprava   dogotoviti in sicer v zbora, na Dunaji na podlagi tistega načrta, ki smo ga omenili v zadnjem listu.    Dansko kraljestvo se bode po odcepljenih šlesvik-holštajnskih okrajnah zelo skrčilo in menda ne bode štelo veliko več kot poldrugi milijon duš, kakor ,,Times" pravi.    Francozki in angležki časniki se silno hudujejo nad  avstrijsko   iu prusko;   zastran francozkih časnikov ima to hudovanje ta pomen, da za njim tiči -— cesar Napoleon sam, ki med tremi mesci primirja utegne še kakošno stvar s trte zviti,   ktera bi mogla navskriž priti sedanjim mirnim okoljščinam.    Tudi   nemški bund nekako pisano gleda, da je celo na strani ostal, ko ste pruska in avstrijska vlada mir delale z Danijo. Mnogim pase primirjena3 cele mesce predolgo zdi, češ, da v 3 tednih bi se dalo vse dognati. Al kdo pozna skrivnosti diplomacijne? —   Ruski časniki so pa zadovoljni s politiko ruske vlade o danskih zadevah.    Zanimivo je v obče,   kar   o tej   priliki   „Ruski Inv."   piše   o   politiki ruske vlade, rekoč: „Ruski narod bi   rad   marsikaj  več zahteval od svoje vlade in želel bi dočakati onega časa, da ne bi se moglo ne v Evropi ne na iztoku brez njega ničesa dovršiti. Bila je nekdaj doba — trajala je do 40 let — v kteri je Rusija, kakor zastopnica konservativnih načel, imela velik upljiv na vse dogodbe sveta. Ona sistema, ktero smo prestali, ne more se nikdar   več povrniti.   Sedaj ni več mogoče, da se sklepajo alijancije s stanovitnimi namerami;   vsaka   dežela bavi se največ z domačimi svojimi opravili;   njeni   upljiv   na razvitek in napredek unanjih zadev pa je odvisen od notranje njene moči.    Ozirajmo   se   na   zahteve   našega veka, razvijajmo vse svoje moči,   pa težimo za tem, da spojimo vse časti našega carstva.  Vse drugo pride kasneje. Mir ohraniti bodi nam prvi in glavni cilj in konec." — Znani   vremenski   prerok   prerokuje   temu   mescu   lepe dnove, gorke in prijetne večere;   v prvi   polovici  tega mesca bo še včasih grom in vihar, potem pa stanovitno lepo in gorko vreme brez dežja. Trti dobro prerokovanje !