BOLJŠI, SLABŠI, POVPRECNI Statisticni portret Slovenije v mednarodni skupnosti 2018 Boljši, slabši, povprecni - Statisticni portret Slovenije v mednarodni skupnosti 2018 ISSN 2463-7904 Informacije: www.stat.si T: (01) 241 64 04 E: info.stat@gov.si @StatSlovenija @StatSlovenija Izdal in založil Statisticni urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 © SURS – Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira UVODNA BESEDA Na Statisticnem uradu smo pripravili novo izdajo publikacije, v kateri prikazujemo Slovenijo skupaj z drugimi državami clanicami Evropske unije, da jo lahko primerjamo z njimi. Za razvoj posamezne države in širše regije, s katero se posamezna država povezuje, je nujna tudi vpetost v mednarodne tokove. Tudi zato je primerjava z drugimi državami potrebna in koristna. Ne gre za tekmovanje. V publikaciji prikazujemo podrocja, na katerih Slovenija izstopa v pozitivnem smislu, podrocja, na katerih se uvršca v povprecje, in podrocja, na katerih se lahko še izboljša. Zavedamo se, da število podatkov v svetu neprestano narašca; daljših besedil skoraj ne beremo, vizualno postaja vse pomembnejše. Publikacijo smo zasnovali temu primerno: poudarek je na graficnih prikazih. Vec podatkov in drugo spremljevalno gradivo je na voljo v zbirki podatkov na naši in na spletni strani Eurostata, evropskega statisticnega urada. Genovefa Ružic generalna direktorica KAZALO 3 UVODNA BESEDA 7 MEDNARODNE OZNAKE DRŽAV 9 OZEMLJE 12 PREBIVALSTVO 15 IZOBRAŽEVANJE 18 DELO, BREZPOSELNOST IN PLACE 21 KAKOVOST ŽIVLJENJA 24 OKOLJE IN ENERGETIKA 27 KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO 30 BDP IN NACIONALNI RACUNI 33 CENE IN INFLACIJA 36 EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO 39 PODJETJA, GRADBENIŠTVO IN INDUSTRIJA 42 TURIZEM, TRANSPORT IN TRGOVINA 45 KRAJŠAVE IN VIRI 6 AT Avstrija BE Belgija BG Bolgarija CY Ciper CZ Ceška republika DE Nemcija DK Danska EE Estonija EL Grcija ES Španija FI Finska FR Francija HR Hrvaška HU Madžarska IE Irska IT Italija LT Litva LU Luksemburg LV Latvija MT Malta NL Nizozemska PL Poljska PT Portugalska RO Romunija SE Švedska SI Slovenija SK Slovaška UK Združeno kraljestvo MEDNARODNE OZNAKE DRŽAV OZEMLJE 9–11 633.000 kvadratnih kilometrov meri Francija, po površini najvecja država clanica EU. 1958 Tega leta so se Belgija, Francija, Nemcija, Italija, Luksemburg in Nizozemska povezale v skupnost, ki je pozneje prerasla v današnjo EU. 315 kvadratnih kilometrov meri Malta, po površini najmanjša država clanica EU. 38 odstotkov je v 2016 znašal delež kopne površine Slovenije, zavarovane zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti (najvecji v EU). 1.450 prebivalcev na kvadratni kilometer je v 2016 živelo na Malti (najvec v EU). 70 odstotkov je v 2015 znašal delež površine Švedske, ki je bil porašcen z gozdom (najvecji v EU). Leta, v katerih so posamezne države clanice vstopale v današnjo EU CY CZ EE HU BE LV FR LT DE MT IT DK PL LU IE PT SK NL UK ES SI HR 1958 1973 1986 2004 2013 leto 1980 1950 1960 1970 1990 2000 2010 2020 1981 1995 2007 EL AT BG FI RO SE AT Avstrija EE Estonija IE Irska PL Poljska BE Belgija EL Grcija IT Italija PT Portugalska BG Bolgarija ES Španija LT Litva RO Romunija CY Ciper FI Finska LU Luksemburg SE Švedska CZ Ceška republika FR Francija LV Latvija SI Slovenija DE Nemcija HR Hrvaška MT Malta SK Slovaška DK Danska HU Madžarska NL Nizozemska UK Združeno kraljestvo Vir: https://europa.eu/european-union/index_en, 27. 2. 2017 © SURS Gostota naseljenosti v državah clanicah EU-28, 2016 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 24. 4. 2018) © SURS PREBIVALSTVO 12–14 512 milijonov prebivalcev je v 2017 živelo v EU. 5 Za toliko odstotkov je bilo žensk v EU v 2017 vec kot moških. 83 milijonov prebivalcev je v 2017 živelo v Nemciji, po številu prebivalcev najvecji državi clanici EU. 26 let je bila v 2017 povprecna starost mladih prebivalcev EU, ko so se odselili od staršev. 460.000 prebivalcev je v 2017 živelo na Malti, po številu prebivalcev najmanjši državi clanici EU. 81 let življenja lahko pricakujejo prebivalci EU, rojeni v 2016. 13 Prebivalci držav clanic EU-28 po starostnih skupinah, 2017 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 21. 3. 2018) © SURS IZOBRAŽEVANJE 15–17 35,4 odstotka je v 2016 znašal delež terciarno izobraženih na Cipru (najvec v EU). 20,1 odstotka mladih (15–24 let) v Italiji ni bilo v 2017 niti delovno aktivnih niti se niso izobraževali (najvec v EU). 30 odstotkov je v 2017 znašal na Švedskem delež odraslih (25–64 let), vkljucenih v izobraževanje (najvec v EU). 95 odstotkov odraslih prebivalcev Litve (25–64 let) je v 2017 imelo vsaj srednješolsko izobrazbo (najvec v EU). 4,6 odstotka mladih prebivalcev Slovenije (18–24 let) z osnovnošolsko izobrazbo v 2017 ni bilo vkljucenih v nadaljnje izobraževanje. 5,2-odstotna je bila v Sloveniji v 2017 stopnja brezposelnosti med osebami s terciarno izobrazbo. Prebivalci držav clanic EU-28 po doseženi stopnji izobrazbe, 2016 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 21. 3. 2018) © SURS Odrasli (25–64 let) v državah clanicah EU-28, vkljuceni v izobraževanje ali usposabljanje (formalno ali neformalno), 2017 Pred 10 leti je bil v izobraževanje in usposabljanje (formalno ali neformalno) vkljucen manjši delež odraslih (9,5 %). V 2017 je bilo vkljucenih v izobraževanje in usposabljane (formalno ali neformalno) 13,5 % odraslih žensk in 9,8 % odraslih moških. Odrasli (25–64 let) v Sloveniji, vkljuceni v izobraževanje in usposabljanje (formalno ali neformalno), po spolu, 2017 1) Prelom v casovni vrsti. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 22. 3. 2018) © SURS DELO, BREZPOSELNOSTIN PLACE 18–20 76,9-odstotna je bila v 2017 na Švedskem stopnja delovne aktivnosti (najvecja v EU). 49,8 odstotka delovno aktivnih na Nizozemskem je v 2017 imelo zaposlitev z delovnim casom, krajšim od polnega (najvec v EU). 43,6-odstotna je bila v 2017 stopnja brezposelnosti med mladimi (15–24 let) v Grciji (najvecja v EU). 261 evrov je v 2018 znašala bruto minimalna placa v Bolgariji (najnižja v EU). 7,6-odstotna je bila v 2017 stopnja brezposelnosti v celotni EU. 1.999 evrov je v 2018 znašala bruto minimalna placa v Luksemburgu (najvišja v EU). Vrstni red držav glede na stopnjo brezposelnosti od najnižje do najvišje, izbrane države clanice EU-28, 3. cetrtletje 2008–3. cetrtletje 2017 vrstni red držav 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 1. 1. 2. 2. 3. 3. 4. 4. 5. 5. 6. 6. 7. 7. 8. 8. 9. 9. 10. 10. 11. 11. 12. 12. 13. 13. 14. 14. 15. 15. 16. 16. 17. 17. 18. 18. 19. 19. 20. 20. 21. 21. 22. 22. 23. 23. 24. 24. 25. 25. 26. 26. 27. 27. 28. 28. 29. 29. države NL DK CY AT SI CZ BG RO LU FI SE LT MT UK IT EE PL EU FR HR DE IE EL LV BE HU PT SK ES CZ DE MT HU UK NL PL RO EE LU AT BG DK SI SE LT IE BE EU FI SK LV PT HR FR CY IT ES EL Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 4. 5. 2018) © SURS Mesecna bruto minimalna placa v državah clanicah EU-28, 1. 1. 2018 DE BG LTROLVHUHRCZSKEE PL PT ELMT SI ESUKFRBENL IE LU 0 250 500 750 1.000 1.250 1.500 1.750 2.000 EUR Vir: Eurostat (http://ec.uropa.eu/eurostat, 24. 4. 2018) © SURS V 2018 so imeli najnižjo bruto minimalno placo v Bolgariji, 261 EUR, najvišjo pa v Luksemburgu, 1.999 EUR. Minimalna bruto placa v Sloveniji je v 2018 znašala 843 EUR. Slovenija se je tako uvrstila med države z višjimi minimalnimi placami. Minimalna placa ni z zakonom dolocena v vseh državah clanicah EU; to velja za Dansko, Ciper, Avstrijo, Italijo, Finsko in Švedsko. KAKOVOST ŽIVLJENJA 21–23 25,3 odstotka prebivalcev Romunije je v 2016 živelo pod pragom tveganja revšcine (najvec v EU). odstotkov prebivalcev Slovenije (16–74 let) je v 2017 redno uporabljalo internet. 662 osebnih avtomobilov na tisoc prebivalcev so v 2016 imeli v Luksemburgu (najvec v EU). 25 odstotkov gospodinjstev v Bolgariji je v 2016 živelo na kriminalu, nasilju ali vandalizmu izpostavljenem obmocju (najvec v EU). 510 zdravnikov na 100.000 prebivalcev so v 2015 imeli v Avstriji (najvec v EU). 8 S tako povprecno oceno so na lestvici od 0 do 10 v 2013 ocenili splošno zadovoljstvo z življenjem prebivalci Danske in Finske (to je bila najvišja ocena v EU). Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev, izbrane države clanice EU-28, 2016 1) Podatek za 2015. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 26. 3. 2018) © SURS Število zdravnikov na 100.000 prebivalcev v državah clanicah EU-28, 2015 Število zdravnikov v Sloveniji narašca. V 2005 je bilo v Sloveniji 235, v 2010 243, 2015 pa 283 zdravnikov na 100.000 prebivalcev. Kljub temu je Slovenija med preostalimi državami clanicami EU ena tisith z najnižjim številom zdravnikov na 100.000 prebivalcev. 1) Podatek za 2014. 2) Prelom v casovni vrsti. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 26. 3. 2018) © SURS Najpogostejši vzroki smrti, Slovenija, 2016 Vira: SURS, NIJZ © SURS OKOLJE IN ENERGETIKA 24–26 100,9-odstotna je bila v 2016 energetska odvisnost Malte (najvecja v EU). 66,1 odstotka komunalnih odpadkov, nastalih v 2016 v Nemciji, se je tam tudi recikliralo (najvec v EU). 6,8-odstotna je bila v 2016 energetska odvisnost Estonije (najmanjša v EU). 57,7 odstotka komunalnih odpadkov, nastalih v 2016 v Sloveniji, se je v Sloveniji tudi recikliralo. 72,6 odstotka elektricne energije so v 2016 pridobili iz obnovljivih virov v Avstriji (najvec v EU). 20,5 tone ogljikovega dioksida na prebivalca se je v 2015 izpustilo v ozracje v Luksemburgu (najvec v EU). Emisije toplogrednih plinov v tonah ekvivalenta CO2 na prebivalca, EU-28, 2015 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 10. 4. 2018) © SURS Energetska odvisnost v državah clanicah EU-28, 2016 KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO 27–29 860.000 ton žive teže je v 2016 znašal morski gospodarski ulov rib in morskih organizmovv Španiji (najvec v EU). 9,1 odstotka kmetijske površine se je v Sloveniji v 2016 obdelovalo ekološko. 146 ton žive teže je v 2016 znašal morski gospodarski ulov rib in morskih organizmov v Sloveniji. 5,1 milijarde litrov vina so v 2017 pridelali v Italiji (najvec v EU). 21,3 odstotka kmetijske površine se je v Avstriji v 2016 obdelovalo ekološko. 1.450 litrov kravjega mleka na prebivalca je bilo v 2016 odkupljenega od pridelovalcev na Irskem (najvec v EU). Morski gospodarski ulov rib in morskih organizmov v državah clanicah EU-28, 2016 Toliko litrov kravjega mleka na prebivalca se odkupi od pridelovalcev, izbrane države EU-28, 2016 1) Ocena. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 27. 3. 2017) © SURS BDP IN NACIONALNI RACUNI 30–32 92.800 evrov je v 2017 znašal bruto domaci proizvod na prebivalca v Luksemburgu (najvec v EU). 78,5 odstotka bruto domacega proizvoda je v 2016 znašal dolg sektorja država v Sloveniji. 7.100 evrov je v 2017 znašal bruto domaci proizvod na prebivalca v Bolgariji (najmanj v EU). 12,8 odstotka je v 2016 znašala stopnja bruto varcevanja gospodinjstev v Sloveniji. 180,8 odstotka bruto domacega proizvoda je v 2016 znašal dolg sektorja država v Grciji (najvec v EU). –0,5 odstotka je v 2016 znašala stopnja bruto varcevanja gospodinjstev v Litvi (tam so gospodinjstva v povprecju celo zadolžena). Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 30. 5. 2018) © SURS 31 BDP na prebivalca v standardih kupne moci v državah clanicah EU-28, 2016 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 4. 4. 2018) © SURS CENE IN INFLACIJA 33–35 4,5-odstotno 1,4-odstotno 7,3 inflacijo so v 2017 imeli v Estoniji (najvišjo inflacijo smo v 2017 imeli v Sloveniji. Za toliko odstotkov je bila hrana v Latviji v EU). v 2017 dražja kot v 2016. 2,9 8 24 Za toliko odstotkov je bila hrana v Sloveniji Za toliko odstotkov so bila stanovanja odstotkov manj blaga in storitev (vrednostno) v 2017 dražja kot v 2016. v Sloveniji v 2017 dražja kot v 2016. kot povprecno v celotni EU smo v 2016 lahko kupili v Sloveniji. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 5. 4. 2018) © SURS 34 Dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moci v državah clanicah EU-28, 2016 Dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moci v Sloveniji je v 2016 zaostala za povprecjem v EU-28 za 24 %. Po vrednosti tega kazalnika so bile Sloveniji v 2016 najbližje Slovaška (dosegala je 76 % povprecja v EU-28), Poljska (74 %), Grcija (77 %) in Ceška republika (78 %). Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 9. 4. 2018) © SURS EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO 36–38 5,7 milijarde evrov je bilo vredno blago, ki ga je Slovenija v 2017 izvozila v Nemcijo (svojo glavno trgovinsko partnerico). 1.200 GWh elektricne energije vec je Slovenija v 2016 izvozila kot uvozila (druga država v EU z najbolj uravnoteženima uvozom in izvozom). 5,2 milijarde evrov je bilo vredno blago, ki ga je Slovenija v 2017 uvozila iz Nemcije. 76 odstotkov vsega svojega izvoza v 2017 je Slovenija izvozila v države clanice EU. 37.000 GWh elektricne energije vec je Italija v 2016 uvozila kot izvozila (najvec v EU). 46 odstotkov vsega svojega uvoza v 2017 je Nizozemska uvozila iz drugih clanic EU (najmanj v EU). Izvoz in uvoz, najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije med državami clanicami EU-28, 2017 Vir: SURS © SURS PODJETJA, GRADBENIŠTVOIN INDUSTRIJA 39–41 17 Za toliko odstotkov je na Cipru narasla industrijska proizvodnja v 2017 v primerjavi z 2015 (najvecje povecanje v EU). 8 odstotkov podjetij od vseh podjetij v Sloveniji, ki so poslovala v 2015, je v tem letu prenehalo poslovati. 16 Za toliko odstotkov je v Sloveniji narasla industrijska proizvodnja v 2017 v primerjavi z 2015. 39 odstotkov višja je bila na Irskem vrednost opravljenih gradbenih del v 2017 kot v 2015 (najvecje povecanje v EU). 11 odstotkov podjetij od vseh podjetij v Sloveniji, ki so poslovala v 2015, je bilo ustanovljenih v tem letu. 17 odstotkov gradbenih dovoljenj vec je bilo v Sloveniji izdanih v 2017 kot v 2015. Delež podjetij, ki so v 2015 nastala, in delež podjetij, ki so v 2015 prenehala poslovati1) (od vseh podjetij), EU-28 1) Poslovne dejavnosti, razen dejavnosti holdingov. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 10. 4. 2018) © SURS Delež hitrorastocih podjetij med podjetji z vsaj 10 zaposlenimi in delež v teh podjetjih zaposlenih oseb, EU-28, 2015 Vira: SURS, Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 10. 4. 2018) © SURS TURIZEM, TRANSPORT INTRGOVINA 42–44 71-odstotna je bila v 2016 zasedenost turisticnih ležišc na Cipru (najvecja v EU). odstotkov podjetij na Irskem se je v 2017 ukvarjalo s spletno prodajo (najvecji delež v EU). 7,1 milijona prenocitev so v 2016 ustvarili na Hrvaškem prebivalci Slovenije. 14,1 milijona potnikov je bilo v železniškem prevozu prepeljanih v Sloveniji v 2015. 12,2 Za toliko odstotkov je bil prihodek od prodaje v trgovini na drobno v Sloveniji v 2017 višji kot v 2015. 16 odstotkov izdatkov v 2016 so gospodinjstva v Sloveniji namenila za osebno mobilnost (najvec v EU). Vira: SURS, Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 24. 4. 2018) © SURS 43 Podjetja, ki so ustvarila del svojega prihodka prek spletnih strani, EU-28, 2017 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 15. 5. 2018) © SURS KRAJŠAVE IN VIRI BDP EU EU-28 EUR HICŽP NIJZ SURS Eurostat l mio. mrd. preb. štev. CO2 GWh km2 % bruto domaci proizvod Evropska unija 28 držav clanic Evropske unije evro harmoniziran indeks cen življenjskih potrebšcin Nacionalni inštitut za javno zdravje Statisticni urad Republike Slovenije statisticni urad Evropske unije liter milijon milijarda prebivalec število ogljikov dioksid gigavatna ura kvadratni kilometer odstotek Slicice za nekatere infografike so bile pridobljene na http://www.flaticon.com. Vir (kjer ni naveden sproti): Eurostat.