Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. Sl.	V LjcDijčiii, v scM, i marca 1912.
Lelfl XL.
= Velja po pošti: =5
Za oelo leto naprej . K 28 — za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ , „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ , „ B-— za en meseo „ . „ 2-—
V	upravi prejeman шеибпо K 1*70
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mra): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat......13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enoBtolpna petltvrsta (72 шш) 30 vinarjev.
izhaja.:
vsak dan, Izvzomšl nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne.
Itš" Urednlitvo jo v Kopitarjevi nl!o! štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrnna pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
"pravntžtvo |e v Kopitarjevi ullol štev. 6. tsq Avstr. poštne bran. račnn št 24.707. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Deželno gospodarstvo.
(Govor poslanca dr. Žitnika v deželnem zboru Kranjskem.)
Visoka zbornica!
Z ozirom na to, da sta gospod poročevalec dr. Krek in prvi protigovornik gospod grof Barbo s številkami opisala deželno gospodarstvo, mislim, da bom lahko v kratkih besedah izvršil svojo nalogo.
Neposredni predgovornik gospod dr. Triller je ob priliki razprave c proračunskem provizoriju za leto 1912, dne 28. decembra preteklega leta izrekel te-Ie besede: »Narodnonapredna stranka bo glasovala proti predlogu gosp. poročevalca in sicer zaraditega, ker hoče s tem glasovanjem na posebno j a -sen način dokumentirati globoko nezaupanje proti stranki, ki danes gospoduje v kranjski deželi in je odgovorna za materijelno stanje dežele.«
In da vtemelji to svoje globoko nezaupanje do S. L. S., je gospod dr. Triller napravil dve bilanci, materijelno in kulturno. Ti dve njegovi bilanci pa nista tako jasni in tako globoko premišljeni, kakor je globoko njegovo nezaupanje do naše stranke.
Gospod dr. Triller je namreč vzel v roke dežeini proračun za leto 1912 in je navajal, da izkazuje ta proračun okroglo 1,400.000 kron primanjkljaja. Rekel je tudi, ako prištejemo k temu primanjkljaj, ki ga izkazuje proračun za leto 1911, ki je znašal 1,200.000 kron, potem stojimo pred dejstvom, da imamo danes nepokritega visečega dolga okrog 3,000.000 K. Torej je po računu g. dr. Trillerja 1,400.000 in 1,200.000 K že tri milijone kron.
Tako, gospodje, je gospod dr. Triller pretiraval tudi na javnih shodih. Ko mu je tedaj gospod dr. Lampe kot poročevalec zaklical: »To ni res!«, je gospod dr. Triller nadaljeval: »Tako sem jaz stvar razumel, ko sem na shodu v Planini trdil, da tedaj, ko je prevzela S. L. S. gospodarstvo v deželi, v deželni blagajni pač ni bilo preobilo denarja, da pa dežela tudi dolgov ni imela. Zato pravin*, da me je gospod dr. Žitnik napačno razumel, ker mi je v Postojni očital, da sem vedoma in hotoma govoril neresnico, in zaraditega sem uver-
jen, da bo g. dr. Žitnik lojalno popravil to očitanje.«
Ta poziv gospoda dr. Trillerja je glavni povod, da sem se oglasil za besedo v proračunski razpravi. Lojalno izjavljam, da vzamem na znanje njegovo trditev, da pod besedo »dolgovi« ni razumel primanjkljaja v pro-račutnu, toda ravnotako lojalno izjavljam, da vsako trditev, izgovorjeno na shodu v Postojni, vzdržujem in da nc prekličem niti pike. Da sem jaz v Postojni stvar razumel tako, kakor je gospod dr. Triller noče razumeti, sem izvajal iz govora gospoda dr. Trillerja, ki ga je objavil v »Slov. Narodu« dne 10. decembra 1911. Dotični odstavek se glasi: »Blagor občine je odvisen od blagra dežele. Sedaj si pa oglejmo deželno gospodarstvo na Kranjskem, odkar imajo moč v rokah klerikalci. Dr. Pegan je pravil, da je našla klerikalna stranka, ko jc nastopila svoje gospod-stvo, deželne blagajne prazne. Res ni bilo mnogo denarja v deželnih blagajnah, pa dežela tudi dolgov ni imela. Danes pa, po tem kratkem času, ko so oni gospodarji, so deželne blagajne tudi prazne in dežela izkazuje v svojem proračunu za leto 1912 1,400.000 kron primanjkljaja.«
Gospodje, na shodu v Planini, kjer je gospod dr. Triller govoril te besede, so bili gotovo večinoma kmečki posestniki. In sedaj Vas vprašam, ali so mogli poslušalci tedaj in pozneje »Narodovi« bralci drugače tolmačiti besedo »dolg«, kakor tako, da je naša stranka zapravljala deželne dohodke in delala dolgove. Toda vsak razsoden človek dobro ve, da primanjkljaj v proračunu ni dolg. Koliko bomo imeli pravega primanjkljaja, oziroma dolga koncem leta 1911 in leta 1912, nam bodeta pokazala šele računska zaključka za te dve leti. Koliko se je zmanjšal n. pr. končni primanjkljaj leta 1910 v primeri s proračunom, nam kaže računski za-klju za to leto. Ne bom navajal tukaj številk iz proračunov zadnjih let, omenim naj samo proračun za leto 1906, ki je bil zadnji, ki ga je rešila prejšnja večina te visoke zbornice. Tam je bil primanjkljaj proračunan z zneskom 661 tisoč 255 K, toda koncem leta se je izkazalo, da je bil ta primanjkljaj koncem leta dosti manjši. S tem hočem reči, da tudi primanjkljaj za leto 1911 nc bo tolik, kakor ga izkazuje proračun. Koliko bo pa znašal dejanski primanj-
kljaj za leto 1912, tega pa danes nihče ne ve, niti naš finančni minister dr. Lampe, niti knjigovodstvo. To bomo izvedeli šele tedaj, ko dobimo v roke računski zaključek za to leto. Za tekoče leto se proračunava primanjkljaj okroglo na 1,500.000 K. Tega nisem in ne bodem prikrival svojim volilcem na nobenem shodu. Ljudem pa je treba tudi povedati, odkod prihaja ta primanjkljaj. Ako črtamo iz proračuna razne podpore in deželni odbor strogo izter-juje od strank stroške v dobrodelnih zavodih, zniža se primanjkljaj gotovo za milijon kron. Govorili ste na raznih shodih, pisala so Vaša glasila, da smo zapravili žc 11 milijonov kron. Go spod je, kdor tako govori in piše, ta jo naravnost brezvesten človek. Če nas Vaši listi psujejo, da smo lumpi, za-pravljivei itd., potem jc bila moja trditev, da ljudem pesek mečetc v oči, najmilejši izraz, katerega sem sploh mogel rabiti. In zaradi tega vzdržujem vse, kar sem govoril na svojih shodih. (Poslanec dr. Tavčar: »Ne vem, kaj ste govorili!«) Objavljeno je bilo v »Slovencu«.
Gospodje, kakor sem žc prej omenjal, nam kažejo računski zaključki prave primanjkljaje, oziroma prave dolgove, in zato si usojam navajati, da izkazuje računski zaključek zo leto 1908 prebitka 9343 K 83 k. (Klici na levi: »Čujte, čujte!«) Računski zaključek za leto 1909 izkazuje le 24.479 K primanjkljaja in računski zaključek za leto 1910 pa 89.187 K 10 h. Torej je vsega dolga v zadnjih štirih letih, za katerega je odgovorna S. L. S., skupaj 113666 K 10 h. (Poslanec dr. Tavčar: »To ni računsko pravilno!«) Prosim, jaz sem te številke izvedel pri knjigovodstvu, katero mora vedeti, katere številke so pravilne. Ako Vi tega ne verujete, Vam ne morem pomagati. (Poslanec dr. Tavčar: »600.000 K, če znate računati!«) Pouka v računstvu ne potrebujem, najmanj pa od liberalcev. Jaz torej opravičeno trdim, da ne zapravljamo deželnega denarja, oziroma krvavo zasluženih novcev, ki jih nosijo davkoplačevalci v deželno blagajno. Vsaka manjšina kot opozicija graja in kritikuje gospodarstvo večine. To je njena pravica. Toda kritika naj je stvarna in ne skrajno pretirana in povsem neutemeljena.
Ko pa Vi na eni strani kričite, da preveč izdajemo, zahtevate na drugi
strani, da izdatno zvišajmo učiteljske plače. Jaz priznam javno ter sodim, da mi moji tovariši ne bodo ugovarjali, če rečem, da naše učiteljstvo res ni sijajno plačano (Poslanec Piber: »Slabo!«), nasprotno, slabo je plačano. Toda, gospodje, imeli ste gospodstvo v rokah mnogo let, zakaj pa niste že Vi zbolj-šali učiteljskih plač? Jaz sem že 22 let član te visoke zbornice in sc spominjam, da so učitelji opetovano prišli s prošnjami za zvišanje plač. Zakaj jim torej takrat niste zvišali plač? Tedaj seveda učitelji večinoma še niso trobili v Vaše rogove. Danes pa zahtevate, da mi učiteljem zboljšamo plače. In ko bi mi to storili, bodete pa zopet v javnosti kričali in pisali, da zapravljamo. (Poslanec dr. Tavčar: »Poglejte, kaj Vi vse v javnost spravljate!«) Ko ste Vi imeli večino, zakaj niste Vi sklenili tega, kar sedaj od nas zahtevate. Jaz narodno-napredni stranki tega nc očitam, ampak samo konštatiram, da se učiteljem preje ni prav nič boljše godilo, kakor sedaj. (Poslanec Jaklič: »Še veliko slabše! Sedaj imajo draginjske doklade!« — Poslanec dr. Tavčar: »Vi ste najbolje informirani! Z Vami se ne grem!«) — Deželnega glavarja namestnik baron Licchtenberg zvoni.
Dalje nam je gospod dr. Triller očital, da mi uganjamo politični bojkot. Gospodje, jaz in gospod tovariš Povše sva najstarejša člana te zbornice. Lahko bi navedel marsikateri slučaj, ko smo bili v manjšini, prosili in moledovali za vsako najmanjšo stvar, katera se nam pa končno ni odbila morda iz varčnosti, ampak iz drugih vzrokov. Omenjam naj samo to, da so mnogi okraji desetletja čakali na zgradbe potrebnih cest, vodovodov in vodnjakov. (Poslanec dr. Zajec: »So vladale turške razmere takrat v deželi!« — Poslanec dr. Tavčar: »Proračune poglejte!«) Takrat je bilo za melioracije proračunjeno okroglo le 40.000 kron, danes pa imamo samo za melioracijska dela proračun jenih do pol milijona kron. Gospodje, ko sem jaz ob neki priliki govoril v zbornici o kmečkih razmerah in trdil, da je med vsemi stanovi kmet največji revež, mi je pozneje eden Vaših somišljenikov oponašal. da vedno kažem na kmečke žulje. (Klici na levi: »Čujte, čujte!«) Iz tega morete tudi Vi mlajši tovariši razvide-ti, s kakšnimi težavami smo se morali boriti takrat, če smo hoteli dobiti ka-
LISTEK.
Legenda o človeka, ki je imel zlaie možgane.
(Neki gospej, ki zahteva veselih pove-stic.)
Francosko spisal Alfonse Daudet. — Poslovenil J. Gruden.
Ko sem čital Vaše pismo, gospa, sem čutil v tebi nekaj kesanju podobnega, zdelo se mi je, da mi vest nekaj očita. Jezil sem se radi malo preveč črnobele barve svojih zgodbic in odločil sem se, da Vam ponudim danes nekaj veselega, prav veselega.
Končno zakaj bi ne bil vesel, zakaj bi se žalostil? živim tisoč ur daleč od parižke megle v deželi tamburinov in muškatelca. Krog meno je samo solnce in glasba. Poslušam orkeatre belo-repk in pevska društva senic. Zjutraj že na vse zgodaj začno kožice svoj ku-reli . . . kureli . . . Opoldne se oglase murni, potem pastirji s svojimi piščalkami in lepa, rjavolasa dekleta, ki se smejajo po vinogradih. Ta kraj v resnici ni ustvarjen za črne misli. Moral bi poslati pravzaprav parižkim go-spem rožnobarvne pesmi in cele jerba-se zaljubljenih pripovedk.
Toda ne bom! Sem še vedno preblizu Pariza. Vsak dan mi meče prav do mojih smrek blato svojih žalosti. Ravno sedaj, ko Vam še pišem, sem zvedel žalostno smrt Karla Barbara. Ves moj mlin žaluje. Z Bogom, kožice in murni! Moje srce ni odprto ve'č nobenemu veselju. Gospa, zato tudi danes ne dobite vesele pripovedke, ki sem Vam jo obljubil. Tudi danes boste čitali melanholično legendo.
Nekoč je živel človek, ki je imel zlate možgane. Da, gospa, zlate možgane. Ko se je rodil, so bili zdravniki mnenja, da otrok ne bo živel, tako težka jc bila njegova glava in njegova lobanja neprimeroma razvita. Kljub temu pa je živel in rastel ter se veselil gorkega solnca kakor lepo oljkovo drevo. Toda njegova debela glava ga je vlekla vedno seboj in smilil se je revež vsakomur, ki ga, je videl, kako je gredoč udaril z glavo zclaj sem, zdaj
t»J& . • ■
Pogosto je padel . . . Nekoč se je prekopicnil z visokega mostovža in treščil s čelom ob marmornato stop-njico. In njegova lobanja je zadonela kakor kos zlata, če udariš po njem. Toda dvignivši ga so našli samo neznatno rano z dvomi ali s tremi kapljicami zlata, ki se mu je bilo strdilo med plavim! lasmi. Na ta način so stariši zvedeli, da ima njih otrok zlate možgane.
O stvari so molčali. Ubogi otrok niti sam ni slutil ničesar. Tupatam je izpraševal, zakaj ga nc pustijo tekati po ulici, kakor letajo in se igrajo drugi otroci.
»Vkradli te bodo, zaklad moj,« jc rekla mati.
Deček pa se je silno bal. da bi ga kdo ukradel. Jel se je igrati čisto sam, no da bi kaj rekel in se vlačil neokretno in težko iz ene sobe v drugo. Šele ko je bil star osemnajst let, so mu stariši odkrili pošastno darilo, ki mu ga je naklonila usoda. Vzgajali in redili so ga bili do tedaj, zato so zahtevali v zameno nekoliko njegovega zlata. Deček se ni obotavljal. Še isto uro — kako, na kak način, legenda ne pove ničesar —• si jo iztrgal iz lobanje kos masivnega zlata, ko» debel kakor oreh, ki ga jo ponosno vrgel materi v predpasnik.
Ves zaslepljen radi bogastva v svoji g1<M* ves neumen hrepenenja in pijan <l oje moči jo zapustil očetovsko hišo in šel po svetu, zapravljajoč svoj zaklad.
Bil je to kraljevski polet v življenje. Sejal je zlato na vse strani, no da bi ga štel . . . Vsakdo bi bil mislil, da so njegovi možgani neizčrpljivi. Toda možgani so se črpali, oči so ugašale tem boij, čim manj je l>iio usodnega
daru. Lica, ona lepa kakor zrela breskev, so se udirala.
Bilo jc neko jutro po divjem, razkošnem popivanju. Nesrečnež je stal sam med ostanki pojedine in bledeči-mi lestenci. Zgrozil se je videč velikansko zarezo, ki jo jc bil že napravil v kos svojega zlata. Bilo jc zadnji čas, da sc ustavi . . .
Takrat so je življenje zanj prenovilo. Človek, ki jo imel zlate možgane, jc šol proč od ljudi in živel z zaslužkom svojih rok. Bil jo nezaupljiv in boječ kakor s-tkopuh, ogibal so je iz-skušnjav in želel pozabiti usodno bogastvo, katerega se ni hotel več dotakniti. Toda к nesreči je bil priSel prijatelj za njim v samoto in ta prijatelj jo poznal njegovo skrivnost.
Neko noč so je človek z zlatimi možgani kar naenkrat zbudil . . . Čutil jc bolečino v glavi, strašno bolečino. Prestrašen jc skočil kvišku, sc zravnal na postelji in videl pri luninem svitu jjrijatelja, ki jc bežal in nekaj skriva! pod svojim plaščem . . . Zopet malo zlata, ki mu ga je odnesel.
Čez nekaj časa so je človek z zlatimi možgani zaljubil in teda j se je vso končalo. A kot vsem ženskam, jc bilo tudi njegovi izvoljenki nakitje in lepo lx>lo perje za klobukom prva stvar . . . ln ti zlatorumeni šopi na čevljih, kako so jj pristojaii.'
kc drobtinico z mize tedanje večine.
Kako nečuveno napredna stranka pretirava, dokazuje daljo tudi trditev g. dr. TrilJorja na shodu v Planini: »Jaz nimam nič proti klerikalcem, ampak če hočejo izvršiti vse to, kar so Vam obljubili, bodo morali zvišati deželno doklado na 100 odstotkov.« To jo naravnost kruto zavijanje resnico, ki turna druzega namena, kakor hujskuti ljudstvo in širiti nezaupanje do S. L. S. Če bi mi zvišali doklade kar na 100 odstotkov, bi nam opravičeno očitali, da smo bebci in tepci. Danes znaša 1 odst. doželne doklade okroglo 38.700 K. • Ko bi torej zvišali deželno doklade na direktno davko od Л0 na 100 odstotkov, torej za 60 odstotkov, zvišali bi si; deželni dohodki kar za 2,322.000 K. S tem bi no napravili v proračunu samo ravnotežja, atnpak bi imeli potem šo velik prebitek. (Poslanec dr. Tavčar: »Saj ga boste potrebovali!«) Čemu bi torej zviševali doklade na 100 odstotkov? Gospodje naprodnjaki, govorite vendar resneje in no varajte venomer ljudstva, da mu Vi le čisto resnico razlagate.
Daljo je gospod dr. Triller v finančnem odseku omenjal in danes zopet to javno ponavljal, da šteje med dolgove celo one zaklade, ki jih je knjigovodstvo združilo v deželnem zakladu. Gospodje, tega nobeden nc prikriva, da smo v deželni zaklad pritegnili razne zaklade, to je tukaj odkrito povedano; toda zaradi tega so deželno premoženje ni prav nič zmanjšalo in tudi dolgovi niso nič narasli. To je ravno tako, kakor če kmet, ki ima raztrgano streho, pa v hranilnici naložen denar, no išče posojila, ampak gre v hranilnico in tamkaj dvigne svoj denar, s katerim popravi svoja poslopja. Na ta način pa gospodar gotovo ne dela dolgov. Gospod dr. Triller je pa to stvar drugače zavil in trdil, da šteje med dolgove tudi one izdatke, ki so sc porabili za elektrarno in za Robež. On pravi, da so proračuni deželnega knjigovodstva, ki teh zneskov ne šteje med dolgove, ravno taki, kakor če kmet od posestva, katero mu donaša 1000 K, proda njivo za 2000 K, potem pa pravi, da mu donaša posestvo 3000 K. Gospodje, mi pa nismo nič prodali, ampak smo še dokupili. In te svote smo dobro naložili, ki se nam bodo gotovo dobro obrestovalo. Seveda Vaši somišljeniki Vam verjamejo, da smo tudi ta denar zapravili. Da sc jc pa deželno premoženje na drugi strani zmanjšalo, toga pa tudi deželni odbor ne prikriva. To jo tukaj vse natančno in jasno razloženo; in teh računov ni delal gospod dr. Lampe, ampak gospod računski svetnik Lindtner, -ki je sestavil na podlagi računskih knjig to poročilo.
Dalje jc gospod dr. Triller v finančnem odseku trdil, da so naša podjetja ponesrečena in da smo imeli leta 1911 pri zakupu državne užitnine 100.000 K izgube. Pri tem pa ni povedal tega, da izkazujejo računski zaključki iz prejšnjih treh let iz tega naslova same prebitke, s katerimi se ta izguba popolnoma pokrije. Tako jc n. pr. imela dežela pri zakupu užitnine leta 1908 dobička 46.924 K, leta 1909 88.600 K in leta 1910 — 88.225 K, skupaj torej 223.149 K, tako da imamo vkljub izgubi leta 1911 šo vedno 123.149 K prebitka. Sicer pa niti teb 100.000 K še ni končno izgubljenih. Pri rokah imam pismo ministrskega predsednika grofa Stiirgkha na bivše-
Mcd rokami to majčkene stvaricc, ki je bila pol ptič, pol punčka, so po cekini topili, da ^c bilo vesolje. Bila je sila trmasta ... In on ni znal nikdar reči nc; iz strahu, da no bi ji naprav-ljal žalosti, jc skrival žalostno skrivnost do konca svojega bogastva/
»Midva sva zelo bogata, kaj nc?« jc večkrat opomnila ona.
»Da . . . da . . . zelo bogata«, jc odgovoril ubogi mož.
In nasmehljal so je modri golobici, ki je nedolžno in nič hudega sluteč črpala njegovo lobanjo. Kljub temu se je včasih prestrašil in mikalo ga je, da bi postal skop. Toda tedaj je priskak-ljala proti njemu žena in mu rekla:
»Mož, ti moj mož, ki si tako bogat, kupi mi kaj prav dragega!«
In on ji je kupil nekaj prav dragega. To je trajalo kake dve leti. Potem pa nekega jutra je žena umrla, nc da bi kdo vedel, zakaj . . . kakor ptič . . • Zaklad jo šel k koncu ... S tem, kar je šo bilo ostalo, je vdovcc dal napraviti svoji dragi, rajni ženi lep pogreb . . .
Zvonili so z vsemi zvonovi . . * Težki vozovi preoblečeni v črno . . . konji v čeladnih perjenicah . . . nič se mu ni zdelo predrago. Koliko pa jo bilo tr^ba zlata 1 Dal jo za cerkev, za po-grcbce ,za duše v vicah, povsod jc štel, no da bi tržil • • • Ko je zapustil pokopališče, mu ni preostajalo skoraj nič več onih čudovitih možganov, komaj
ga deželnega glavarja g. pl. Sukljeja, da bode finančna uprava deželi povrnila primeren znesek. Gospodje,' dri'jo dežela lansko loto izgubila blizu 100.000 kron, jo vzrok ta, ker je bila leta 1911 slaba vinska letina in ker sc ni. začela graditi belokranjska železnica. Poseben vzrok pa je, da jo deželni odbor v nekaterih okrajih nastavil višje zakupno cono v ta namen, da bi dežela dobila vso okraje v zakup. {Poslanec dr. Lampe: »Še dobičke bomo delali!«) Ta akcija so nadaljuje in jo opravičeno upanje, da bo dežela izpodrinila privatne kpnkurento. Torej gospodje, to ni bila nobena zapravljivost, pač pa navedeno številke dokazujejo ravno nasprotno.
še ona stvar jo, katere ne morem molče prezreti. Opozicija nam očita, da o raznih podjetjih ne polagamo nobenih računov. Gospodje, meni taki slučaji niso znani, dasi redno zasledujem delovanje sedanjega deželnega odbora. Pač pa sem na javnih shodih v prejšnjih letih večkrat grajal poslovanje tedanjega deželnega odbora, za kar me je »Narod« večkrat okrcal. (Poslanec dr. Tavčar: »Slovcnoc« je pa mene okrcal!« — Veselost.)
Gospodje, vzemimo gledališče. Za zgradbo deželnega gledališča je bil deželni zbor dovolil 100.000 goldinarjev ia pa zavarovalnino starega gledališča, torej niti 200.000 goldinarjev. V knjigovodstvu pa sem dognal, da se jc za gledališče izdalo najmanj 310.000 goldinarjev. (Klici na levi: »Čujte, čujte!«) Mi o tej zgradbi nismo videli nikdar nobenega celotnega računa. Ko sem zaščitno vprašal tedanjega referenta, ke-daj dobimo računski zaključek, mi je odgovoril: »Ali mislite, da bode deželni odbor plačal presežek?« Navajal sem izdatke za gledališče po informacijah, ki sem jih bil dobil od nekega deželnega uradnika. Posledica je bila, da je bila proti dotičnemu uradniku naperjena discip. preiskava. Pozvan sem bil kot priča, toda odgovril sem, četudi jc bil dotični uradnik liberalec: »Čc mu le las skrivite, ker je meni kot poslancu dal pojasnila, spravim vso stvar v javnost.« Disciplinarna preiskava jc padla v vodo.
Dalje je jako poučna zgodovina deželne bolnišnice. Vprašanje, da sc zgradi nova deželna bolnišnica, jc bilo sproženo leta 1887. Po prvotnem načrtu so bili stroški proračunani na 165.000 goldinarjev. Dve ali tri leta pozneje jo proračun znašal že 330.000 goldinarjev, okoli leta 1890 žc 379.000 goldinarjev in leta 1891 kar 473.000 goldinarjev. Živo se spominjam, ko smo neki večer na starem »Strelišču« v finančnem odseku po jako živahni razpravi konečno odobrili ta proračun. Nikdar pozneje pa nismo izvedeli svotc, za katero je bil prekoračen dovoljeni proračun. (Klici v središču: »Kaj pa potem hočete?!«) Tedanja večina deželnega zbora je bila odgovorna. (Poslanec Povše: »Mi takrat nismo bili v deželnem odboru!« — Poslanec dr. Tavčar: »Glavar jc bil pristaš Vaše stranke!« — Poslanec Piber: »Ali jo glavar račune delal?«) Deželnega glavarja namestnik zvoni.
Navedel bi lahko šc več stvari v dokaz za svojo trditev, pa jih rajše za-molčim. .laz nisem tega navajal, da bi komu kaj očital, storil sem to lc zato, ker brez stvarnih dokazov sedanji večini očitate slabo gospodarstvo. Go-
spodje, če ju izkazan zadnja leta res primanjkljaj, ki ga jc šteti po besedah gospoda dr. Trillerja med dolgove dežele, ki pa nikakor nc znaša 3 milijone kron, ampak zadnja leta nekaj čoz 100 tisoč kron, jo pa treba pomisliti, kaj je dežela, odkar jc v večini S. L. S., storila v prid kmetovalcu, trgovcu in obrtniku. Če nočemo dovoljevati nobenih podpor, pa kmalu ne bomo imeli nobenega primanjkljaja. (Poslanec dr. Tavčar: »Zakaj pa nočete pokritja skleniti?!«) Zakaj ga pa Vi niste sklonili? Zakaj niste sklenili povišanja doklad takrat, ko je bivši deželni poslanec Iv. Ilribar nasvet oval, naj sc priklade zvišajo vsaj za 10 odstotkov. Ako imamo vedno več stroškov, priklade pa vedno iste, kajti tc znašajo žc čez dvajset let samo 40 odstotkov. Res jc že čudno, da sploh še moremo gibati. Zadnja leta pokrivamo primanjkljaje skoro večinoma z dohodki od žganja in piva. Gotovo je pa tudi šc mnogim v spominu, kakšne boje smo imeli da smo si izvo-jcvali večji dohodek. Od leta 1901 pa, kakor veste, pobira država naklado na žganje in deželi izplačuje znaten prispevek. V javnosti pa so razširjena napačna mnenja o »nemoralnih« dohodkih iz žganja. Pripomnim, to ne izvira iz zle volje. Takrat, ko smo naklado od žganja zvišali, upali smo tudi, da se bode kolikor mogoče omejilo žganjepit-je. To sc ni zgodilo, pač pa sc je pomnožil konsum slabega špirita. Sploh pa je nemogoč zakon, s katerim bi mogli zatreti žganjepitje.
Gospodje, nobeden izmed nas ne prikriva na shodih, da naše deželne finance niso ugodne. Mi vedno povdar-jamo, da bo treba ali omejiti razne podpore ali pa bomo morali zvišati doklade; toda ne na 100 odstotkov, kakor straši ljudi gospod dr. Triller in drugi, ako nc dobimo izdatnega državnega prispevka za asanacijo deželnih financ. Če pa trdim, da so naše finance slabe, moram pa navzlic temu vendar reči, da so naše finance v primeri z drugimi deželami — izvzemši edinole Nižjeavstrijsko — še skoraj najboljše. Gospodje, hočem Vam navesti nekaj številk, iz katerih boste razvideli, kakšne priklade in dolgove imajo posamezne druge avstrijske kronovinc. Pri nas znašajo doklade na direktne davke že eiad dvajset let samo 40 odstotkov.
Gorenja Avstrija ima doklad na direktne davke 50 odstotkov, torej za 10 odstotkov več, kakor pri nas. Naklada na pivo znaša 3 K 40 h od hektolitra. Dolga je imela koncem leta 1910 11,175.193 K. Gorenja Avstrija torej še ni ravno tako na slabem.
Nižja Avstrija ima 28odstotno doklado k direktnim davkom, 33odstotno doklado k oodstotnemu davku od liiš-nonajemninskega davka prostih poslopij, 30odstotno k pridobnini javnemu polaganju računov zavezanih podjetij, 30odstotno k splošni pridobnini I. in II. razreda, 23 odstotkov k splošni pridobnini III. in IV. razreda, 28 odstotkov k rentnemu davku, 28 odstotkov k opravilnim ocl višjih plač zasebnih uradnikov, poleg tega imajo pa šc 21oodstotno priklado za šolski zaklad, tako da imajo pravzaprav 49odstot.no priklado k direktnim davkom. Od piva pobirajo na Dunaju 1 K 70 h, na deželi pa 3 K 70 h od hektolitra. Prebitka jc bilo leta 1911 26.433 K, za leto 1912 je
pa proračunjenega 93.658 K. Dolga jo imela koncem leta 1911 šo 11,174.889 K 62 h. Torej to jc edina dežela, ki šo izhaja brez primanjkljaja.
Buli o vi na ima 96%no doklado k direktnim davkom, to jo 46% za deželni zaklad, 50% pa za deželni šolski zaklad. Nameravajo jo pa sedaj, kakor mi piše deželni odbornik dr. Onciul, zvišati na 120%. Primanjkljaj znaša okroglo dva milijona kron. Dolga ima Bukovina 30 milijonov kron in porabijo za letno odplačilo teh dolgov 1,400.000 Iv.
V Dalmaciji so pobirali leta 1911 — 67% no doklado k direktnim davkom in 4 K od lil pivu. Od potro-šarine so pobirali 125%no naklado. Koncem leta 1910. so imeli prebitka 145.027 K, dolga pa 2,002.000 K ter porabijo za letno amortizacijo in obresti 123.961 K 83 h.
Solnograška ima že mnogo let 65%no priklado k vsem direktnim davkom in 10%no na užitnino. L. 1911. imajo 361.201 K primanjkljaja, dolga pa koncem leta 1911 2,907.845 K. Za odplačilo dolga potrebujejo letno 193.028 kron.
Tirolska ima 63%no doklado k direktnim davkom. Poleg tega pa pobirajo jšc posamezno občine in kraji posebne doklade za vzdrževanje šol. Dolgov ima Tirolska 12,891.800 K.
I s tr a pobira 35% no doklado k realnim ali direktnim davkom, 45%no k osebnim davkom. Doklada državni užitnini znaša 115%, pri nas samo 40%. Naklada na pivo znaša 3 K 40 h od hektolitra.
Galicija pobira 72%no priklado k direktnim davkom in 78% k vsem drugim davkom.
Moravska ena najbogatejših dežel v Avstriji (Posl. Jarc: »Muster-land!«) izkazuje potrebščine za 1. 1911 51,636.007 K, pokritja pa 29,818.346 K, torej deficita 21,S27.65S K. Proračun za 1. 1912 izkazuje potrebščine 48,049.969 K, pokritja 29,518.612 K. Torej deficita 18,531.357 K, k temu pa pride šo izredni primanjkljaj 6,485.896 K, tako da znaša skupni primanjkljaj za 1. 1912 25,017.253 kron. Doklad pobirajo 57% k direktnim in 63 % k ostalim davkom. Dolgov imajo 150 milijonov in sedaj hočejo še doklade zvišati, da bodo mogli izboljšati učiteljske plače.
Č c š k a. Ta najbogatejša avstrijska kronovina pobira 55%no naklado k direktnim davkom. Deželni odbor jo je hotel že dvakrat zvišati na 65%, ker vsled nemške obstrukcije deželni zbot ni mogel rešiti proračuna, a dotični sklep deželnega odbora ni dobil Najvišje sankcijo. Potrebščina za 1. 1912 znaša 96-5 milijonov, pokritje 65-5 milijonov, torej znaša primanjkljaj 31 milijonov. Dolga so imeli konccm 1. 1911 197.313 448 K. In ravno le dni smo brali v časnikih, da je iskal'član gosposke zbornice dr. Matuš na Dunaju novo posojilo 25 milijonov kron. Take so torej finance najbogatejše dežele v Avstriji.
Na Goriškem pobirajo 20odstotno doklado k direktnim davkom, 30ocl-stotno' k splošni pridobnini in 120od-stotno naklado na užitnino. Toda go-i spodje, na Goriškem stroškov za šolstvo ne plačujejo iz deželnega zaklada, ampak posamezni okraji sami, ki pobirajo po informacijah, kakor »eni jih dobil od goriškega deželnega knjigovodstva, 62 do 150odstotno doklado k. direktnim davkom. Če sedaj tc davšči-
vc kuga so ji je zgudl, de ja ni«, sm s mislu. »Uržaha nima nubenga, de b mo iz mlekarn u štih pestila. Plačam ji ga zmeri pušten in drugeh silnast tud na stresam, de b sc ji mogl fržmagat. Eh, kar u kavarna pejma. Tistcli dvojset isoldu gor al dol; mleltarca noj pa sama mlck pužlampa«, tku sm s mislu in uzcu klubuk, de b udšou. Kumi pa mam dobr klubuk u rok, pa se t zaleti mlekarca usa zasuplena skus ura ta in m muli pu litra mleka pud nus:
»Noj nekar na zamerja gcapud Pepe; dons jm ga morm dat pa sam pu litra; usak kunšoft sm ga mogla mal uhtrgat, dc morm shajat«, se je lietela mlekarca izguvarjat.
»Tu jc žc use glih, um narodu pa mal bi črn kufe kokor pu navad; al tu m na gre u glava, dc pridete šele zdej-la ub pol anajsteh iz mlekarn, ke u že čas za kost. Kua sc vam jc pa zgudl? A ste vuziček prebrnil in flaše pubil, al kal?«
»Oh, hvala Bugu; prou nč tacga so m ni zgdul; ampak gespud placrešpe-htar sa nas na šrang tku gor zadržal, ko sa iz usake flaše mal mleka pukusl, čo je ta prau in ga ugledval, čc jc šo bcu, kokor sa foršrifte za mlck. Jest sm pršla iz mojem mlekarn šele en fer-klc na anajst na vrsta, ena cela rajsa jli pa še čaka na šrang, de uja pršlc na vrsta.«
»No, Ia je pa lepa! Zdej sm biu jest. znvlc phKTcšpchtarja brez fruStka. So
se nekaj kovčkov ob straneh lobanje.
Šel jo po ulicah zmešanega obraza ... z rokami naprej . . . Opotekal sc je kakor pijanec. Zvečer, ko so bili bazarji že razsvetljeni, se je ustavil j>red široko izložbo, kjer je bliščalo na j kupe dragocenega blaga in lepotiičja. j Ostal je dolgo pod oknom in opazoval j dvoje čeveljčkov iz modrega atlasa, J obrobljena z labudovini perjem.
»Nekoga vem, ki ga bodo ti čeveljčki zelo razveselili , jc rekel smehljajo ... Ni se več spominjal, da jc njegova draga žena že mrtva in vstopil je, da jih kupi.
V sosednji sobi zadaj za prodajalno je prodajalko osupnil grozen vik. Prihitela jo zraven, a sc strahoma umaknila, videč moža, ki se jc opiral na mizo in jo gledal žalostno ter plašnega obraza. V eni roki jo držal modro čeveljčke, obrobljene z labudovini perjem, z drugo krvavo roko pa ji je molil zlate ostružke na koncu nohtov...
Gospa, taka jc legenda o Človeku, ki jc imel zlate možgane . . . Četudi se zdi ta legenda nekoliko fantastična, je vendar do pičice resnična od začetka do konca. Žive na svetu ljudje, katere hranijo njih lastni možgani,. . . Plačati morajo v čistem zlatu, s svojim mozgom in s svojo snovjo vse malenkosti v svojem^ življenju. In 1o jc zanjo bolečina slednjega dne, potem pa, ko so trudni in,ne morejo več trpeti . . .
Iblančani brez iruštka in tku naprej.
• Jest gledam unkat na ura in gledani. Devet jo blu žc preč, mojo mlc-karcc pa ud nubcnc plati. Punavad jc prcaplala iz mlekarn ub ene sedmeh /jutri. No, koder jo prou hodu sneg za-padu, al dc se jc zgudila kašna druga narodnast, jc pršla mal bi pozn; al du osmeh sni mou pa že zmeri gvišn mlck zavret in sni žc tud pufruštku. Tist dan ja pa ni blu in ja ni blu. Jest, sm že tou j t u kavarna na kufe, pa zmeri sm se tulažu: zdej pa zdej u tle iz mlekarn in tku jo šou čas naprej in ura jo kar naenkat bla pol anajsteh.
:>Zclcj ja pa na um več čaJiu. Buli

Pogled na Beirut.
ne primerjate z dokladaml, katere pobira kranjska dežela, vidite, da mi še nismo taki zapravLjivci, kakor nas tovariši v središču obsojajo. Dalje goriška dežela ne skrbi za vzdrževanje okrajnih cest in mostov, ker je to naloga okrajnih cestnih odborov, ki imajo tudi svoje doklade k direktnim davkom, ki znašajo od 30 do 50 odstotkov. Dalje občine same nosijo oskrbne stroške za bolne reveže, ker jih goriška dežela le predplačiloma plačuje. Ti o.Mkrbni stroški znašajo na leto nad 300 tisoč K in jo za pokritje tistih potrebna približno 20odstotna priklada. Koncem leta 1910. je imela goriška dežela 933.444 K Čistega primanjkljaja. Proračun za leto 1912 pa izkazuje 3,104.000 K založenega dolga. Vse pokritje znaša 1,374.000 K, tako da se zopet kaže primanjkljaja blizu en miljon kron.
Oglejmo si Štajersko. Tam je menda zaprt svet, ker ni mogoče dobiti zanesljivih podatkov. Proračun za leto 1910 jc izkazal nepokritega primanjkljaja 2,932.412 K. Za leto 1912, znaša potrebščina 37,711.503 K, pokritje pa 21,245.649 K, torej primanjkljaj 16,405 tisoč 854 K. Doklade in naklade so pro-računane na 12,520.313 K, tako da znaša končni nepokriti primanjkljaj 3,945,541 K. Poleg tega pa hočejo šc učiteljem zvišati plače za 1,447.000 K; torej bi znašal ves deficit 5,392.541 K. V ta namen hočejo zvišati priklade za 12 odstotkov, drugo bi pa pokrili s posojilom. Torej vidite, da so razmere na Štajerskem naravnost obupne in zato je umevno, tla se slovenski poslanci v štajerskem deželnem zboru temu upirajo in da so pričeli z obstrukcijo.
Na Koroškem pobirajo 67od-stotno doklado na direktne, 75odstotno na indirektno davke, po 4 K od hI pive in poleg tega še posebno doklado na zasebno vino po 12 K od hI, ki jim do-naša na leto 100.000 K. Ko bi bilo mogoče to doklado tudi pri nas vpeljati, da ne bi pri tem zadeli naših vinorej-cev, bi bil jaz prvi, ki bi predlagal, da se vpelje taka davščina. Gospodje, če bi naložili samo po 4 v na liter vina, bi nam to donašalo že 300.000 K, kar odgovarja približno 8odstotni dokladi k direktnim davkom. Seveda nam tega davka ni mogoče vpeljati, ker bi zadeli tudi naše producente. Na Koroškem to lahko naredijo, ker tam ni vinorejcev.
Ako torej kdo očita deželnemu od-boru, odnosno sedanji večini deželnega zbora, ki je odgovorna za svoje gospodarstvo od leta 1908 sem, slabo gospodarstvo, zapravi j ivost itd., ta je prismojen ali pa hudoben kot satan, ali pa oboje skupaj. (Veselost na levi.)
Res je, da mi izdamo za investicijske namene velike vsote, zaradi tega se nam pa ne more očitati, da smo slabi gospodarji. Slab gospodar je tisti, ki nosi svoj denar v hranilnico, skozi raztrgano streho pa mu dež moči in uničuje poslopje. Kritikujte naše gospodarstvo, te pravice vam ne odrekamo. Stvarna kritika je celo zdrava. Toda iz komarja ne delajte slona, navajajte dejstva, ki jih morete dokazati. Sredstva pa in orožje, katera vi rabite, so vse graje vredna, ker služijo le agitaciji in hujskanju prebivalstva.
Gospodje, vidite, kako izginja Vaš lažiliberalizem. Povsod se stranke cepijo v dva tabora, na eni strani je krščansko socialna, na drugi strani pa
tega se manka! Zdej grem pa prec najnga in ga um tku spucu, de se u kar svetu. Le čak jest t um že pukazu!« Uzeu sm klubuk, zrinu mlekarca vn pr urateh in letu nad placrešpehtarja.
»Kua a ga pa zdej začeu špilat! A mišleš, de se uma Iblančani mogl res zavle tebe udvadet fruštkat?« sm ga nahrulu, ke sm ga dubu na dunisk šrang, glih ke je žlampou mlck iz ene plehaste pusode, mlekarca je pa zraven stala in gudrnala, de ji u vs inlek spiu.
»O, servus, Pepe! Kua je pa tebe sm prnesl? A te tud žeja ket mene?« udguvuru m je frajndlih placrešpehtar in pumulu mlckarc na pu prazna kan-gla nazaj. »No, zdej pa le pejte use u božlm imen; za dons sm s že za aila ieja pugasu!« zašafu je mlekarcam, ke jh jc še eneh dvejset čakal iz vuzičkem na cest, de b pršle na vrsta.
»No, kua je pa scer kej nouga, Pe-pe?« ubmu se je spet prekc men in m Pumulu roka.
»Tu je ta nar nuvojš, de s ti Iblan-Čane ub fruštek spravu.«
»Eli, prava reč, čc ste enkat brez fruštka! Sej jest sm tud unkat, ke sma mel vulitve za kmetiska družba, ustou brez gablfrušlka čist pu nadoužnem. -e pred saba sm mou kruglca pora dol Per Križ, in tku lepu iz kupčkam je biu natlačen, de sm se kar ublizvou; po. t ^ačneja kar naenkat en kmeti tam pr en miz upit »žiuja Sluvenska Ludska Stranka« in pestit sm mogu use skp u *tik, pa ja vn pupiliat.«
soc. demokraška stranka. VaSa napredna ideja je lažiideja in vsled tega mora priti Vaša stranka na kant. To vidite na Nemškem, to vidite na Francoskem in drugod. Moderni liberalizem kot tak je sebičen, hinavski in krut, in zaraditega mora vsak pameten človek obsojati in kvečjemu še pomilovati osebe in stranke, ki so se udinjale pogubnemu liberalizmu. (Dolgotrajno burno odobravanje in ploskanje na levi.)
Tedenski pregled.
Kranjska kmetijska družba jo na občnem dno 26. t. m. prešla popolnoma v kmečke roke. Spremenila so se pravila in bo odslej mogel postati pravi član družbe, ki ima pravico glasovanja, le resničen kmetovalec; podporni člani pa morejo postati tudi drugi in uživajo vse dobrote družbe, le glasovati ne smejo. Na občni zbor ne bodo prihajali posamezni člani, marveč odpošlje vsaka podružnica svoje zastopnike. Za predsednika družbi je bil zopet z vzklikom izvoljen poslanec Povše, za podpredsednika pa dr. Lampe. Ribnikarja, ki je prišel na občni zbor otresat svoje liberalne neslanosti, je zbor iz družbe izključil. Sedaj je končno kmet gospodar v svojem stanovskem zastopstvu. — Dne 23. m. m. se je v Gorici vršilo zborovanje zaupnikov goriške S. L. S. Zbralo se je 400 mož iz cele Goriške. Na shod je prišel tudi načelnik V. 1.. S. deželni glavar kranjski dr. Ivan šusteršič, kakor tudi dr. Krek in dr. Korošec. Zborovanje je pokazalo, da S. L. S. tudi na Goriškem vrši svojo veliko nalogo za probujo ,moč in korist slovenskega ljudstva. Ljudstvo in stranka drug na drugega oprta tudi tu zmagata na celi črti. Za načelnika S. L. S. na Goriškem je bil z velikim navdušenjem izvoljen dr. Gregorčič.— Deželni glavar dr. Ivan Šusteršič se je dne 26. t. m. mudil na Dunaju in posredoval na ministrstvih za znižanje vladne zahteve glede prispevka Ljubljane za podržavljenje policije. Vlada je obljubila, da no bo pretrda. Glavar je tudi vspešno posredoval glede ljubljanske obrtne šole. — Na puljskem magistratu, kjer vodi posle sedaj vladni komisar, so odkrili velikanske nerodnosti ter aretirali blagajnika Galante, ki je priznal, da je poneveril krog 60.000 K; razven njega so zaprli še mnogo drugih mestnih uradnikov ter bivšega obč. svetnika in veleposestnika Petrisa, ki je bližnji sorodnik odstavljenega župana dr. Vare-tona. Aretacij in odkritij pa še ni konec, ker so s preiskavo komaj začeli. V mfcstno elektrarno, vodovod in druga mestna, podjetja so prišli državni inženirji, da napravijo red. Primanjkljaj v mestni upravi bo najbrže šel v milijone. Istrska italijanska komora je poparjena, vsi pošteni ljudje }ia se vesele, da je država končno vendar energično posegla v to nevarno srSenovo gnezdo, tembolj, ker je Pulj naša edina vojna luka. Zlasti pa sc je Slovanom srce ohladilo, da je že enkrat pravica zadela njih krvave zatiravce. — V ogrskem parlamentu divja ohstrukcija Justovcev, ki zahtevajo predvsem splošno in enako volilno pravico. Khuen jc v škripcih; v parlamentu je izjavil, da je vladar dovolil v to, da bo nad armado dobil oblast tudi ogrski parlament, a takoj nato so je odločno glasilo z Dunaja, da temu ni tako in da so vse mažarske nade v tem oziru zaman. Pri cesarju sta bila vojni minister Auffenberg in načelnik generalnega štaba Schemua, kakor tudi prestolonaslednik Fran Ferdinand. Mažari besne in groze. Med delavstvom se vedno bolj širi gibanje za splošno in enako volivno pravico. 4. marca so priredc zanjo v vseh ogrskih mestih velike manifestacije. — Italijani so dne 24. t. m. z dvema vojnima ladjama prišli pred Beirut. veliko odprto pristaniško mesto v Mali Aziji in potopili dva tam nahajajoča se stara turška vojna čolna, katerih se Italijanom resnično ne bi bilo treba bati. Pri streljanju je bilo ubtih — razven moštva na turških čolnih — mnogo drugih ljudi, ki so, nič hudega sluteč, bili na obali. Vsega skupaj je padlo do 150 oseb. Turčija je vložila protest pri evropskih velesilah, ki so bile vsled tega italijanskega koraka same zelo neprijetno dirnene, ker so ogroženi njih gospodarski interesi v Mali Aziji. Turki so tudi izgnali vse Italijane iz Male Azije, le duhovniki po zavodih, ki stoje pod varstvom kake druge države, smejo ostati. Velevlasti, na čelu Rusija, so začele
»Tu je toja reč, če t je Sluvenska Luds!i». Stranka apetit du pera pufer-derbala. Jest b pa rad dons zijutri kufe piu, pa mleka nism mou, ke s ga že ti na šrang pužlampou.«
»Viš, Pepe, tu je pa tud moja reč!«
»Nej le bo; al kuku pa pridema mi du tega, deb mogl bt mi zavle toje žeje brez kufeta?«
»Le putrp, use t um puvedu. Viš, tacga maJka mam dons, de ni za pu-vedat. Pa ne muraličnga mačka, kokr ga mam punavad skori usak dan, ampak prou ta prauga mačka, ke žeja dela. In dons zjutri, ke sm se zbudu, začutu sm u goutance taka suša, kokr prejšne čase, tekat ke še nism biu placrešpehtar, tkula preke konc mesca u varžet. Strašna suša in žejal me je, kokr urana u uručin —«
»Pa b s ga prvošu en pulitra, pa b blu use dobr. A s mogu mt glih mlck?«
»Stoj, Pepe! Vin preveč kušta, mleka pa sc lohka ket placrešpehtar napijem zastonj, kulkr s ga čm. Pa še neki druzga je tle zadi. Enkat me je glih tku žejal, kokr dons. Sedel sma pr ta »krvaumo mašetne« u ekstra sob in tku sm ga žohtu, de sm kar švicu zraven. Ke sm ga mou že enkat pušten pud kapa, m pa kar naenkat u glava pade, de b biu jest kokr nalaš za kašn-ga puslanca in ustou sm, prjeu se za miza, de nism umahnu pud miza in proglasu sojem prjatlem soja kandidatura za deželn zbor. Tekat jc stopu h
akcijo za mir. — Cesar Viljem obišče našega cesarja 20. t. m. na Dunaju, nakar se poda v Pulj, kjer se snidc s prestolonaslednikom Franom Ferdinandom; 22. marca obišče italijanskega kralja v Benetkah, nakar se takoj odpelje na Ivrf, kjer ostane s svojo družino več tednov. — Luksemburški vladar, nadvojvoda Viljem, je umrl; nasledstvo nastopi njegova vnukinja dedna nodvojvodinja Marija Adel-heid. — V Zagrebu so se zopet pripetile krvave demonstracije; tudi po drugih mestih Hrvaške kakor tudi v Dalmaciji in Bosni ljudstvo demonstrira proti ogrskim nasiljem v Banovini. Ban Čuvaj grozi, da še ne bo volitev, zato stranke pozivajo ljudstvo, naj bo mirno, da ban ne bo imel izgovora za zavlačevanje volitev. — Na Angleškem že štrajka nad 500.000 rudarjev. Pridnižiti sc nameravajo tudi železničarji. Vlada sc trudi doseči sporazum med delavci in delodajalci ter se vrše pogajanja, — V bavarski poslanski zbornici je celo predsedstvo izvoljeno iz srede katoliškega centra. — V tržaškem občinskem svetu obstru-irajo socialni demokrati pogodbo s tramvajsko družbo. — V avstrijsko gosposko zbornico je cesar imenoval 12 dednih in 18 dosmrtnih članov. Jugoslovan je med njimi samo eden: dvomi svetnik Anton Vukovič pl. Vučjidol. — Dela za Belokranjsko železnico so oddana: Prvi in drugi stavbeni kos tvrdki dr. Samohrd iz Brna, tretji in četrti (tunel) tvrdki Bicder-mann iz Inomosta, peti, šesti in sedmi kos tvrdki Lončarič iz Ljubljane. Vsa dela so oddana za skupno 9,400.000 K, torej za približno 600.000 K manj, nego jc bilo proračunjeno. — Vodopravna obravnava se jc 26. t. m. vršila v Medvodah; družba I.eykam je protestirala proti deželnemu projektu in predlagala, da se obravnava preloži. Zastopniki dežele niso ugovarjali preložitvi, ker bo medtem c. kr. hidro-grafični urad na Dunaju imel čas, da sc izjavi o deželnem projektu. Obravnava si; 15. t. m. nadaljuje v Ljubljani. — Za zboljšanje pivških travnikov in pašnikov je Upželni odbor kupil mlin in žago g. Jurce za 9000 kron; jez se odstrani in tako znatno pospeši odtok vode. — Novi kranjski cestni zakon je cesar potrdil. — Okrajnim šolskim nadzornikom je naučno ministrstvo naročilo, da se morajo strogo držati svojih uradnih ur in biti v tem času v uradu. — Tržaške šole bodo podržavljene, predvsem mestna realka; Lahi pihajo, ker ne bodo mogli tu več gojiti iredentizma in se boje zlasti slovenskih paralelk. — V Železnikih je pri obč. volitvah zmagala S. L. S. — V Št. Vidu pri Zatičini je umrl 80 letni Franc Medved, oče župnika Jan. Medveda in stric župnika Ant. Medveda. — Pred okrajnim sodiščem v Volo-skem jc nek kmečki posestnik streljal na odvetnika dr. Poščića, ker je ta kot zastopnik neke stranke dobil pravdo proti napadalcu. Prva kroglja se je odbila na odvetnikovi žepni uri. drugemu strelu se je ognil; napadalec jc zbežal. — Graški preiskovalec živil se jc te dni mudil v Ljubljani in obiskal gostilne, prodajalne itd. Hotel »Union« je posebno pohvalil, da je našel -vse v najlepšem redu. Ljubljančani so bili pa parkrat brez zajutreka, ker je Ribnikar zadržaval mlekarice s preiskovanjem mleka. — Pri ožjih volitva v obrtno sodišče so zmagali socialni demokratje. — Vlomljeno je bilo 24. t. m. pri Jebačinu in Plankarju na Dolenjski cesti v Ljubljani. — Umrl jo v Zatičini 78 letni Andrej Pajk, sin slavnega ruskega vojaka Pajka. — Pred ljubljanskim porotnim sodiščem je stala 32 letna služkinja
men dohtar Uražen in m pušeptou na ušesa: »Dolfe, za žeja je ta nar bulš mlck!« In te besede dohtar Uražmuve ea m dons padle u glava, de je za moja žeja bulš mlek, kokr pa vin in šou sm s na šranga žeja gasit.«
»Pa veš, Dolfe, de je tu umazan ud
tebe---«
»Za kua u umazan? A misleš, de mam kej prefita pr tem? Prou nč! Pu-glej! Recima, de sm spiu tlela za ene dva guldinarja mleka; zdej pa puglej moja vestja kuku je ud mleka pufleka-na; in za vestja sm dau sedem guldi-narju in mlečnat flek se na sprauja vn, tku de je vestja čist za nč. No, zdej pa prerajti, če sm kej na prefit. Še škoda mam zraven---«
»Prou je, za kua s pa tku pužrc-
šen---«
»Kar mouč, pa tih bod! Jest sm ib-Iansk placrešpehtar in moja doužnost je saj usake pu leta mlekarcam iz ib-lanske ukolce zatu, ke sa klerekalne, neki mleka uničt. Prejšne čase sm jm ga u kanale zliu in iz tem pudgane filtru; udkar sa m pa pudgane duma en par čist noveh štefletnu pužrle, sm se pa zagvišu, do na dubeja nubene kapic mleka več ud mene, pa če tud ud lakat pukrepaja. In ke me je še dohtar Uražen nasvetvou, de je za moja žeja bi prmerna pijača mlek kokr pa vin, liolt. mlek mlekarcam sam pupijem, ke ena štrafenga more pa tud bt zajne.«
»Pa s zdej kej bi pameten, udkar plješ mlek za žeja, kokr s biu preh?« »Du zdej sc šc nč na puzna; ul iz
Marija Darovič, ker jc zapeljala tO letno Le-nico Marchotti, hčerko usnjarja v Ljubljani, da jc svojim starišem izmaknila vsega vkup kakih 4000 kron in jih njej izročila. Darovič je bila obsojena na dva in pol leta težke ječe.
—	Umrla je v Gorici baronica Ana Lohneysen in zapustila za zapuščene otroke 200.000 K. — Po Goriškem je razmeščenega mnogo vojaštva; za poveljnika novoustanovljene infanterijske brigade v Tolminu jc imenovan polkovnik G. pl. Malzer. Nad Gorico pogosto manevrirajo vojaški zrakoplovi, ki so nameščeni na Hojcah.
—	Kmetijsko razstavo na Dunaju priredi prih. leto nižjeavstrijska kmetijska družba. — Dva nevarna tujca sta se pojavila v Litiji; pri ravnatelju predilnice sta bila s streli pregnana, ko sta vdrla v stanovanje, gostilničarko Bc-ranič pa sta zjutraj, ko je njen mož odšel na delo, napadla v postelji, jo zvezala in ji zamašila usta ter odnesla 425 kron denarja. — Za četrt milijona frankov dragocenosti je bilo med vožnjo iz Pariza na Dunaj na žcleznici ukra-deniii juvelirju Levyju. — Na Portugalskem je protestiral pri vladi angleški poslanik, ker sc drže politični obtoženci v ječah, v katerih stoji voda in blato čevelj visoko; tudi hrana jc neužitna. Potem pa svobodomiselci govore o srednjem veku! — Za poveljnika c. kr. domobranske orožarne na Dunaju jo imenovan naš rojak major Fridolin Kavčič. — V Zediujenih državah je predložen zakon, da se analfabetom ondi zatirani naselitev. — V bolniški odbor ljubljanske tobačne tovarne so bili izvoljeni vsi naši kandidati, socialnodemokraška lista je propadla. — Pri občinskih volitva v Novi vasi pri Rakeku je sijajno zmagala S. L. S. — Umrl je na Brezjah 79 letni Jožef Finžgar. — Razstavo perutnine in malih domačih živali priredi »Osred. perut, zadruga v Ljubljani od 30. marca do 1. aprila na vrtu hotela »Union*. —:V norišnici na Studencu je umrl ljubljanski zlatar J. Meisetz. — Izlaganje in prodajanje slabega berila in nenravnih razglednic je finančno ministrstvo za vse trafike prepovedalo.
Godovi prihodnjega tedna:
3.	nedelja, 2. postna, Kunigunda.
4.	ponedeljek, Kazimir, spozn.
5.	torek, Kvzebij, spozn.
6.	sreda, Fridolin, opat.
7.	četrtek, Tomaž Akvin.
8.	petek, Janez od Boga.
9.	sobota, Frančiška R.
Shod gorffili zaupnikov.
G o r ic a, 2. marca-.
Pozdrav štajerskega voditelja.
Nato pozdravi navzoče dr. K o r o i
š e c :
Kadar prihajamo na jug, nas vsakdo vpraša, ali šc živimo, mi s Štajerske in Koroške. Vsakdo misli, da umiramo tam gori. Slabi smo res, a ne radi ubo-štva, ampak radi tega, ker se moramo bojevati s svojimi nasprotniki. Nismo pa ubogi na žilavem življenju, naš narod je poln nad, upov in vere v bodočnost. Vaš pesnik Simon Gregorčič je pel pesem o združeni Sloveniji. Ta Slovenija se zdaj oživlja, vedite, da na
časama, mislem u že bulš; sej dohtar Uražen more tku ket dohtar, že vedet.«
»Čak no, kua sm te tou še prašat! Ja, kuku pa je iz kmetiska družba? Neki srn slišu, de sa te vn šprical.«
»Sej sa me tud; pa na vem za kua! Reki sa: »kmetiska družba kmetm«; pa sa me vn lifral. Zdej pa meno puglej, če se m ni krvica zgudila. Al jo še kašn kmet, več kmet, ket. sm jest-Puglej me ud kere plati čš, pa morš videt, de sm kmet. Kua pa tala holbce-linder; tu še ni nuben dukaz, de nism kmet. Viš, pa sa me le lifral. Ki jo tuki pravica, Pepe puvej, ki jc tuki pravica?!«
»Čak no, nej te še jest dobr ugledam, če s res kmet,« in trikat sm ga zasuku naukul, gledu pud noge, gledu u glava, pa zmeri, tu morm prznat, je ustou placrešpehtar kmet.
»No, kua prauš ti na tu?«
»I, kua čm rečt; kmet s res, skuz in skuz s kmet. De sa te pa use glih iz kmetiske družbe vn lifral, s zavle tega, na morm drgač misli, kokr, de morš bt preveč sitn kmet, al pa preža---«
»Hoit! Tega pa nekar na izguvor! Sej me maija še tku usi za Pepfika, za kua b se pustu pol šc ud tebe zmerjat, ke s vnder moj ta nar bulš prjatu. Lcj (irub me scer na uku spuštujeja, m dolnja kuplemente in me pnnsod tešeja naprej; u varžet m pa fige muleja in vice iz mene zbijoja; prou pu pravic m puveš u ksiht kar m gre sam <1
Boltatu Pepe Iz Kudelaga.
mejah ne umiramo, ampak živimo in čutimo in delamo z vami, vsi onega duha ene misli. (Viharno odobravanje.)
Nato sledi
pozdrav dr. Kreka,
ki je viharno pozdravljen:
Jaz sem že večkrat na tem mestu govoril, radi tega ne bom nič pozdravljal in se zahvaljeval. Povem vam le, da sem vesel duha edinosti, ki vlada med vami. Dovolite, da vam še nekaj povem. Vsaka politika in javna organizacija se drži samo na en naičin trajno: Ako si ohrani bojnega duh a in ga vedno k a ž e. Tudi stranko se 11 e drže s tem, da veliko dosežejo; tudi vi ostanete le, če ohranite bojevitost proti liberalcem in drugim sovražnikom. V tem tiči vir edino -s t i. Brezpogojen boj proti vsemu, kar* je proti blagru ljudstva! Zato drugega ne želim, kakor da se n a s r č e t e bojnega duha in da iz ljubezni do svojega 1 j u d s t v a i n do stranke greste v boj! (Živahno odobravanje.)
Nato je načelnik dr. Gregorčič zaključil krasno uspeli shod, ki so se ga udeležili tudi vsi deželni poslanci.
Gospodarstvo.
Sklep gospodinjskega tečaja v Radovljici.
V torek, dne 27. februarja sc jc v Radoljici zaključil gospodinjski tečaj, ki ga je na posredovanje katoliškega političnega društva dovolil deželni odbor kranjski. Sklepno slovesnost jc počastila s svojo navzočnostjo preblag. gospa soproga deželnega, glavarja, udeležili so se izpita deželni odborniki dr. I. Zajec, c. kr. okr. glavar J. Župnek s komisarjem E. Kordinom, prelč. gosp. kanonik in dekani J. Novak, c. kr. deželni sodni svetnik Regally, mestni župan Roblek, poslanca Piber in Pogačnik, nadučitelj J. Slapšak i. dr. Skušnja je pokazala naravnost krasne uspehe, ki delajo čast vzorni voditeljici g. Emi Peče ter učiteljskemu osob-ju. Ti uspehi so priča, da se je vseli osem tednov porabilo nad vse dobro, priča pa tudi, s kako vnemo in pazljivostjo so se dekleta udeleževala predavanj. — Po skupnem obeclu, ki se je vr-bil v šolskih prostorih, se je vršilo prisrčno slovo in zalivala gojenk voditeljici. Izročile so šopek g. soprogi deželnega glavarja in g. Peče ter dragocen spominek voditeljici ter gospici Eisen-hart, ki jo je s trudoljubnostjo podpirala tekom telčaja. Še so zapela dekleta aekaj ljubkih pesmic, nakar so se vsi udeleženci te slovesnosti dali slikati, da ponoso dekleta s seboj viden spomin ha I. gospodinjski tečaj v radovljiškem okraju, spomin pa tudi na vse one, ki so izposlovali dekletom priliko izobraziti se za vrle slovenske gospodinje. — Ker se je za ta prvi tečaj priglasilo zelo veliko prosilk, se prične dne 5. t. m. II. tečaj, da se tudi drugim odpre pot do prave gospodinjske izobrazbe-
Tridnevni kmetijski tečaj. Deželni odbor je priredil tridnevni kmetijski tečaj v Dobrniču na Dolenjskem. Predavalo jc šest predavateljev. Obisk jc bil jako povoljen. V nedeljo popoldne ie došlo k predavanju nad 500 oseb, ko se jc zvedelo, da obišče tečaj tudi naš neumorni poslanec dr. Lampe, tako, da jc moral predavatelj cesarski svetnik Pire s to ogromno množico zapustiti sicer prostorno staro šolo in predavati pred župniščem. Uspehi tega krasno uspelega tečaja bodo zatrdno veliki, ker zanimanje za izboljšanje vseh kmetijskih panog narašča vedno. Kmetijska podružnica se je ustanovila takoj po predavanju cesarskega svetnika Pirca.
Štajerske novice.
š Popolnoma resnično. »Piidago-gisehe Zeitschrift«, ki izhaja v Gradcu, je prinesla članek, v katerem izrecno trdi, da so delovanje deželnega zbora onemogočili tokrat samo Wastian, Or-nig, Neger, Foest in Seidler, ki so nasproti slovenskim zahtevam (glede šole, regulacij rek, cest, železnic itd.) pretili z obstrukcijo. Omenjeni list. pa tudi pošteno okrtači vso nemško večino ter pravi: »Večina, ki sc raje ozira na muhe petih gospodov, kakor pa na najvažnejše zadeve deželo in njenega ljudstva, igra vendar zelo nečastno vlogo«.
š Vzorno nemško gospodarstvo.
Pri neki posojilnici v Schodru na Gor. Štajerskem manjka v blagajni nad 40 tisoč kron. Ponevcrjalo se jc, kakor je dognala preiskava, že od leta 1906 sem. Zveza štajerskih nemških posojilnic, pri kateri 30 tudi nekatere slovenske,
pa vkljub večkratni reviziji nI poprej odkrila denarnega primanjkljaja. »Štajercu« bi priporočali, da . razloži svojim, kako »vzorno« se gosppdari v nekaterih nemških denarnih zavodih. Pa on tega ne bo storil, ker je edina sveta dolžnost njegova, zabavljati čez vse, kar je slovensko.
š »Štajercev« glavni urednik obsojen! Iz Ptuja nam poročajo: »Štajercev« glavni urednik Slawitsch, je bil tc dni obsojen v Mariboru 11a 600 K globe. Vinotržcc Furst, Ornigov nasprotnik jc dobil pred kratkim jako razžaljivo pismo s prav štajercijanski-mi »ljubcznjivostmi« brez podpisa. Mož pa je pisano malo bolj natanko pogledal in spoznal, da jc to Slawitsche-va pisava. Pri ptujski sodniji jo bil Slawitsch oproščen, v Mariboru pa obsojen na 600 K. Bog žc skrbi, da drevesa ne rastejo v nebesa!
š Pri občinskih volitvah na Fran-kolovem je zmagala S. K. Z. v 111. in II. razredu: v I. razredu po 1 štajercijanec in 3 kandidati liberalne stranke.
š Občinske volitve v občini Marija-Gradec pri Laškem trgu so vršijo dne 13. marca za III. razred, li. marca pa za II. in I. razred. Zmaga S. K. Z. jc sicer zagotovljena, vendar je želeti, da sc volilci v velikem številu udeleže volitve.
š Porod na smrtni postelji. Na Gor. Štajerskem je povozil graški osebni vlak ženo delavca Scheibcta ter jo grozovito razmesaril. Ko so jc borila s smrtjo, jc povila dete, ki ~jc popolnoma zdravo.
š Zloben mož. Pred kratkim sta prišla posestnik Martin Habjančič in njegova žena Jožefa od neke zabave domu. Začela s<a. se prepirati in po stari navadi metati hišno orodje eden v drugega. Konično je mož pograbil gorečo svetilko ter jo ženi vrgel v glavo, da se je svetilka razbila. Žena je bila takoj vsa v plamenu. Dobila je težke opekline posebno na glavi in rokah.
š To so mojstri. Iz Wilhelmsburga na Zg. Štajerskem poročajo: Včeraj jc poslal dimnikarski mojster Dubskij svojega pomočnika na deželo ometat; pomočnik pride v bližnjo vas Greis-bacli k nekemu kmetu po domače Lu-egerju, da omete dimnik in pravi naj mu prinesejo slame, da ga bo kar iz-žgal. Potem slamo poškropi s petrolejem, jo zabaše v dimnik, zažge ter reče ljudem, naj gredo gledat, čo jc že plamen skozi prodrl; ko pridejo ven, je bila slamnata streha že vsa v ognju in upepelila celo poslopje. Pred nekaj leti je neki prebrisanec kupil to posestvo od Luegerja za 16.000 gld. iz gozda izrekal za 10.000 gld. in potem Lueger-ju prodal zopet posestvo nazaj za 20 tisoč goldinarjev.
š Ptujski Nemci so si od zadnjih državnozborskih volitev še vedno med seboj pošteno v laseh. Očitajo si vse-mogolče nečedne stvari. »Štajerc«, ki sedi ob vira vseh teh velikih pregreh, pa molči, kakor grob. Naj posveti enkrat v to nemško družbo, tukaj bo našel več nereda in nesnage, nego jih je vsa leta doseda j iztaknil po svojih pr-vaških in klerikalnih pohodih. V Ptuju je med Nemci veliko smradu, a »Štajerc« mora. vse tiho in molče prenašati, ker se jc v tem smradu radii in živi.
š »šlajerc« je dobil bratca, nemško pisan list, izhajajoč v Ptuju. List se imenuje »Michl«. Ta list je še mnogo bolj neumen, nego »štajerc«. Tako ima sedaj Ptuj dva bebca, dva brata, oba oblači in vzgoju-jc naš prijatelj Kari Linhart.
š Državno subvencijo je dovolilo
ministrstvo za uk in bogočastje v znesku 1500 K za popravo razvalin celj-.skega Starega gradu.
š Mrtvega so našli v mlaki kraj cc-ste na Kogu pri Središču viničarja Tomaža Ivanoša. Vsa znamenja kažejo, da ni sam utonil, ampak da je mogoče, da ga je. kdo umoril in vrgel v mlako. Vendar pa ni nikakih prič.
š Žena 30 let popolnoma slepa — spregledala. »SI. Gospodar« poroča iz Kapele: V Radenskem vrhu ie pred kratkim spregledala žena, mati gosp. Vogrinca, nadučitelj a pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, Кђја jo bila 30 let popolnoma slepa. Nepopisno veselje, katero uživa cela rodbina, je res veliko, a največje pa za 761ctno Marijo Vo-grinc, katera pri spregledu ni poznala skoro nikogar svoje rodbine.
š Prestana operacija. Pretekli ponedeljek je bil v Gradcu pri usmiljenih bratih operiran gospod Janko Munda, župnik pri Sv. Jostu na Kozjaku. Operacija sc je posrečila.
š Limanice za slovenske delavce. Iz Celja: Nemci so osnovali za svojo delavec takozvaim »Zvezo nemškili delavcev v Celju«. Zanimivo jc, da se je na zadnji občni zbor te zveze vabilo tudi slovenske d (slavce s pretvezo, da dobijo podporo. Vse pa je lc samo vo-
da. Slovenci, lc v slovenska katoliška društva. Saj imamo v Celju efelo vrsto naših društev, ki rada sprejemajo v svojo sredo nove člane.
š Imeniten lovec v Šoštanju. Iz Šoštanja nam poročajo: Konjederec iz Topolšicc in šoštanjski kazenski sodnik Sellyey sta menjala s službo. V nedeljo, dne 25. t. m. o mraku jc padci v šoštnju na živahni ulici star konj v jarek. Nabralo sc jc kmalu okrog klju-seta do 50 ljudi, nakar so konja izvlekli iz jarka in ga je konjcdcrcc s sekiro ubil. Čez nekaj časa mu jc še neki hlapec spustil kri, a kakih dvajset minut pozneje jo primalia sodnik Sellyey z bridko puško. Kor se je vračal z lova brez vsakega repa divjačine, zahotelo sc mu jc pokazati 11a javni, živahni ulici svoj lovski talent. »Marscli weg, marseh weg! Ich werdc schiefien«, jo vpil nad zbrano množico, kljub temu, tla mu jc konj o der cc rekel: »schon vor 14 Tage.n gefallcn«, mu jc sodnik vendar hotel še enkrat z revolverjem upi-hniti življenje, pomeril je na komja in zadel — kamen ob jarku. Krogla jc ocl-frčala tik otrok. Zahtevamo od žandar-merije, da preišče ta dogodek. (Prič je mnogo.) Strel 11a živahni ulici v mestu vpričo množice- ljudi in otrok menda ni dovoljen in tudi, čc strelja sodnik Sellyey! Selyoy je izvlekel še fraviklurtarske vžigalice in posvetil rajnemu konju, se pogladil po gladko-obriti bradi in zmagoslavno pohvalil svoj strel: »Hab ich ilin aber gut ge-troffenj« Videl pa ni učinka svojega strela, ampak lc rano konjederčeve sekire. Ljudje so se posmehovati. Najprej ga pobi.ie konjedcrcc, čez pol ure ga zakolje hlapec, čez pol ure pa ga ustreli sodnik. Zdaj še komisije nc bo treba, ker jo je kar sodnik opravil! Kak ugled da ima po takih dogodkih sodnik, bo pač vsakemu umljivo. Zato proč s kazenskim sodnikom Sellye-jem!
š Sv. Trojica v Halozah. — Napredno gospodarstvo. »Štajerc« čuti večkrat potrebo, da se tudi v take reči vtika, katere ga čisto nič ne brigajo. Zategadelj pa je tudi napredno zmago pri tukajšnih občinskih volitvah po svojem proslavljal. Da je tudi trojičkim gospodom v svoji napred-njaški jezi brco dal, kakor oni osel, ki je še napol mrtvega leva z nogo brcnil, da bi se nad njim maščeval, je samoobsebi umevno. Bolje pa bi bilo, da bi o tej zmagi molčal, ker tukaj o hvalisanem naprednja-šlvu, razun rastočih dolgov, nič ne čutimo, nasprotno vlada strašno nazadnjaštvo, to pa posebno glede občinskih cest, katere so v takem stanu, da se Bog usmili. Poglejmo si cesto, ki vodi do farne cerkve! Je to cesta? Ne, to je mlakuža in nima primere v celih Halozah. Blato je tako, da voz do osi v njem obtiči in se uboga živina strašno muči. Nad tisoče ljudi hodi po tej cesti v cerkev, nosijo mrliče na pokopališče, in ker po takem blatu ne morejo hoditi, hodijo po njivah in travnikih in delajo škodo. Seve, tukaj se ne vozijo ptujski napred-njaški gospodje, zategadelj pa se tudi za to cesto nič ne brigajo. Tam, kjer imajo Steudte, Osterberger, Sima, Rebeliš i. dr. svoje gorice, tam se je napravila 11a občinske stroške lepa nova cesta, tukaj pa, kjer vozi haloški trpin in uboga para, pa se naprednjaki nič ne zmenijo. In ono cesto v Gruškovje, kjer ima Ornig in Blankc gorice, je dal okrajni zastop l. 1910. 220 K podpore (glej proračun za leto 1910.), a za to cesto niti počenega groša ne. Tukaj glej dragi Haložan, kako naprednjaki zate skrbijo. Zdrami se in izpreglej in videl boš, da naprednjak ni tvoj prijatelj. Tedaj proč ž njimi! Pri bodočih volitvah se otresi na-prednjaškili verig. Ti pa dragi »Štajerc«, ki imaš za ljubega kmeta samo prazne besede, dejanj pa nič, pridi sedaj v Haloze in vtakni svoj nos in dolgi jezik v to haloško blato in se nažlempaj tega haloškega blata (ne vina), in uverjeni smo, da ne boš nikdar več naprednega gospodarstva hvalil. O tej cesti bomo še govorili na višjem mestu.
Razveljavljene oUCinske volitve v Krškem.
Krško, 2. marca.
Zadnje občinske volitve so dale zadnjič liberalccni priliko, da so pokazali svojo sleparsko nasilje. Policaji so morali polog glasovnic raznašati celo skladovnice liberalnih plakatov, pa vso je bilo zastonj. Leskovši konjederec Fr. Žnideršič in Fr. Arh sta dobila od občino izkaznice in glasovnice, da bi jih dostavljala po polju. Pa kaj sta storila? Imela sta s sabo štampiljo in sta kar sproti pritiskala liberalne kandidate na glasovnice, in sicer brez vednosti volil-cev! Tako sta storila pri kovaču .Jožefu Simončiču, pri cestarju Martinu Mlakarju v Leskovcu in šc v mnogih drugih slučajih. Čo sta pa slutila, da je vo-lilec S. L. S., mu nista hotela izročiti izkaznic in glasovnic, tako Jožefi Roba-ves iz Lcskovea, večini posestnikov iz Vel. Podloga itd. Pa ni čuda. Saj še župan sam ui hotel dali volilnih listin
Janezu Arhu iz Kobil, ki jih je zahte. val, 11a postavno izpolnjeno pooblastilo za vas Kobilc! Župan so je bahato odrezal: »Za vasi voliti je moja stara pravica!« I11 res je brez vsakega po. oblastila volil za trinajst vasi na volišču v šoli. Z ozirom na tolike nepo-slavnosti od strani župana in njegovih odbornikov, zlasti pa z ozirom na to, da sc županstvo prav nič ne zmeni za vladni odlok glede novih volitev, odločno zahtevamo, da v Га da pošlje gerenta ali pa sama izvede nove volitve! To je odločna in soglasna zahteva vseh tistih volilcev, ki so že prvič sijajno porazili magnatsko kliko! Za nove občinske volitve v K r-š k e 111 liberalci nimajo druge pomoči kakor laži. Zdaj lažejo in begajo ljudi, da smo se zedinili in da bomo to pot vsi skupaj volili ene in iste može. Smo prvič kmetje sami zmagali, bomo drugič še sijajnejše. ln tega se liberalci silno boje. Saj bo prišlo veliko njihovih goljufij na dan, zlasti tisto, kam je šlo več tisoč kron, katere so prejeli od pokojne gospe lločevarjeve, a zdaj ni o njih ne duha ne sluha!
Razne stvari.
Avialični polet z bombami. Italijanski aviatik Giuseppe Rotsi, ki se udeležuje italijansko-turške vojne, je nedavno manevriral s svojim letalnim strojem nad turškim taborom v Tobru-ku. O tem nevarnosti polnem poletu piše v nekem zasebnem pismu sledeče: »Včeraj zjutraj sem se dvignil s svojim stotnikom v zrak, da poletiva k 80 km oddaljenemu sovražnemu taboru, kjer sva hotela pVeizkusiti neko novo bombo. Vspel sv?m se takoj v višino 600 111. Komaj po dveli kilometrih sva čula nekaj strelov iz pušk, za katere pa se nisva zmenila. Po nadaljnih 15 km, ko sva drsela preko prvih arabskih šotorov, je postajalo streljanje iz pušk jačje; dal sem znamenje stotniku, ki je sedel za menoj, naj ima bombo pripravljeno. Par sto metrov dalje sem mu dal znamenje, naj bombo Nažene. Zavil sem takoj na levo, da bi mogla opazovati učinek bombe in videl sem tudi neposredno nato, kako sc jo dvignil naenkrat velik oblak dima, med tem ko so kamele in konji prestrašeni divjali na vse strani. Bil jc krasen pogled: bomba je učinkovala. Toda >to veselo čustvo ni trpelo dolgo, streljanje je postajalo tako močno, da bi celo pogumnemu človeku vzbujalo pomisleke. Ko sem ravnokar spremenil smer, sem čutil, kako je zadela letalni stroj ena kroglja. Skušal sem, dvigniti se višje, a se mi ni posrečilo. Medtem, ko sem plul nad levim krilom tabora, sem za-čul za seboj glas poveljnika Montu, ki mi je izaklical, da je ranjen. Hotel sem se na svojem sedežu obrniti nekoliko na stran, da. bi se mogel ozreti na stotnika^ toda motor mi ni pustil nobenega časa: naenkrat je stal tiho. Nehote sem pripravil aparat k drčalnemu poletu, toda skoro v istem trenutku je pričel motor zopet delovati. Ko smo sc zopet, dvignili za par metrov, za katere smo padli, sem čutil, kako ste nadaljni dvo krogi j i zadeli stroj. Motor ni več deloval kot spočetka., vsake pol minute so nastajali sumljivi šumi, pri tem je postajal veter močnejši in cla pridem nazaj, som moral pluti proti njemu. Preklicani Arabci pri tem niso niti za en trenutek prenehali s streljanjem. Bil je malo razveseljiv pogled: spodaj se je zbralo 2000 in še več Arabcev, ki so kar tekmovali s streljanjem na nas, Jaz sem se zibal v višini, veter me je metal semtertja z motorjem, ki je bil že pokvarjen ter sem sc moral bati,
O&uAumv
Збх^ч^иигп^лкху ЛглдЈш ^Uja/.hfuvAv АЛЈ дотслхЈичабу.
%sifmaminjao<v
jjvuMAi/ awxr/vfu£&
da je poveljnik za menoj smrtno ranjen, da se ne bo mogel več obvladati in da bi s kakim napačnim gibom pospešil padec. Prcleteti morava še 25 kilometrov. Končno postaja streljanje slabcjše. 25 km, ki naju je ločilo od hangarja, so hitro prepluti in komaj po enourni odsotnosti sem se srečno spustil na tla. Hvala Bogu, stotnik ni bil nevarno ranjen, kroglja je pri svojem udarcu oslabela, zadela jc riamrejč na železno sedalo. Dve kroglji ste predrli propeler in jaz ne urnem, kako da i«c ni razbil.« — S tem drznim poletom, prvim, s katerim so je doseglo zanesljive vesti in uspehe z metanjem bomb, je dospelo že dalje časa razpravljano vprašanje o uporabi letalnega stroja kot bojno sredstvo v vojni do popolne aktualnosti. Vojske bodo morale v bodoče na vsak način računati z letalnimi stroji.
Stavkajoče neveste. Kakor poročajo iz Sokačeva, neke vasi s pretežno večino židovskega prebivalstva v gu-berniji Varšava, ie tamošnji ra-binec prepovedal po porokah vsako zabavo, zlasti pa ples. Deputacija večih deklet je šla k rabinu ter zahtevala, da prekliče svojo prepoved. Ker se pa rabinec ni hotel udati, so sklenile vaške neveste, da se ne poroče prej, dokler rabin ne prekliče prepovedi. Od tega časa je prešlo že dva meseca in v So-kačevu še ni bilo nobene poroke.
Nova kitajska narodna himna. Kitajski republikanci so sprejeli novo narodno himno, ki sc glasi približno ta-ko-le: »Oj svoboda, ti največja dobrota neba! Zedinjena z mirom boš izvršila na zemlji deset tisoč novih čudes. Besna si kakor duh in močna ko orjak, ki sega do neba; oblaki so tvoj voz in vetrovi tvoja ladja. Pridi in vladaj zemljo! V našo temno jamo robstva pošlji svetel žarek solnca. O bela Evropa, ti si ljubljenka neba! V izobilju imaš kruha in vina. Jaz ljubim svobodo, kakor mož svojo ženo. V dnevu mojih misli in v noči mojih sanj vidim bedo moje domovine in ne morem doseči svobode. Oh, moji bratje so zatirani! — Veter je mil, rožno sije zora, cvetje dehti; vsi ljudje postanejo kralji!«
Mrtve oživljajo. Ameriški listi poročajo iz Čikage: Zdravniška veda more zaznamovati zopet nov uspeh z iznajdbo nekega čikaškega kirurga. Iznajdba je omogočila trem čikaškim zdravnikom, da so ohranili neko mlado dekle, po imenu Flo-rence Woodman, ki je veljala že za »popolnoma mrtvo«, še nadaljnih 29 ur pri življenju. Iznajdba dr. Наггу A. Richterja z Northwestern Medical Colege obstoji iz nekakšne sesalke. Operativnim potom so jo nastavili pri gospici Woodman. Mlado dekle je že nehalo dihati. Kri je izginila iz lic in ustnic. Kakor hitro pa je začel aparat delovati, je bilo pognano dovolj krvi skozi žile dekleta in privedlo do pravilnega dihanja. 29 ur dolgo so trajali poizkusi. Šele potem je izvojevala smrt zmago *>ad človeškim umom.
lOOletnica Nizozemske. Leta 1913. bo Holandija slavila stoletnico svojega obstanka kot kraljevina. Ob tej priliki bo vsako holandsko mesto priredilo svojo značilno razstavo: Haarlem svoje cvetje, Delft in Gouda keramiko in steklarstvo, Rotterdam promet po suhem in po morju, Utrecht in Middel-burg retrospektiv, razstavo, Leeuwar-den narodno umetnost, Ilerzogenbusch cerkveno umetnost, Arnheim, Nym-vvegen šport, Zaudam industrijo. Načrti prestolnice Amsterdama še niso znani; gotovo je le toliko, da je želja mestnega zastopstva in vsega ljudstva, da bi se ob tej priliki mestni občini vrnila staroslavna mestna hiša, najlepši biser nizozemske arhitekture iz 17. stoletja, ki jo je zamislil Jakob pl.. Kampons. To palačo je mestu vzel kralj Louis Napoleon in jc^do današnjega dne ostala dom nizozemskih vladarjev. S prizidavanjem in prezidava-njem je staroslavna stavba mnogo izgubila na svoji lepoti in Amsterdanici nameravajo vse pritikline podreti in ji vrniti njen prvoten sijaj. Seveda pa morajo palačo predvsem nazaj dobiti; upajo, da bo kraljica Viljcmina s tem darom ovenčala stoletni jubilej.
Duh, vzrok ločitve zakona. V Ne\v Yorlcu sc jc dogodila povsem originalna ločitev zakona. Sodišče se je moralo boriti s procesom zakonskih Mann, ki sta zahtevala ločitev zakona, ker se jc vtikal mednje cluh prvega moža gospe Mann in jima branil, živeti skupaj. Ga. Mann jc pripovedovala, da je svojemu možu pred njegovo smrtjo obečala, da mu bo ostala vedno zvesta in da se nc bo nikdar voč poročila. To obljubo pa jc prekršila in stopila v drugi zakon. Od tega časa pa ni imela niti ene noči miru. Vsako noč se ji je namreč prikazal duh pokojnega moža ter jo mučil z nemim, a zelo pomembnim očitanjem. Potožila je vse to svojemu možu, ki pa ni mogel ničesar storiti proti tekmecu iz drugega sve-
ta. Ni ji torej ostalo drugega xot ločiti se ocl svojega moža. Ker je gosp. Mann potrdil izpovedbe svoje žene, je sodišče proglasilo zakon za neveljaven. Res originalno!
Sleparije v rusko-japonski vojski. Peterburg, 1. marca. Uradna preiskava je dognala, da znaša vsota proti vsem ukazom in potrebam izdanega denarja 100 milijonov rubljev, katere so spravili razni sleparji v uradnih suknjah v svoje žepe.
Zvit slepar. Dunaj, 1. marca. Vsi listi so prinesli pred par dnevi poročilo o nekem pariškem juvelirju Adalbert Lovviju, ki se je oglasil pri dunajski policiji in trdil, da ga je nekdo na vožnji iz Pariza med Solnogradom in Dunajem med tem ko je spal, okradel in mu bisere vzel. Včeraj je pa pariška tvrdka juvelov Banker brzojavila dunajski policiji, da je vzel Lčwi za 75.000 frankov biserov, da si je pa ta napad izmislil in bisere poneveril. L6\vi jc z Dunaja izginil z izgovorom, da jc nekdo v njegovi družini obolel.
Čenstohovski menihi pred sodiščem. Poročali smo že o procesu proti menihom pavlanskega samostana Čen-slohov na Buskeni Poljskem. O izidu tega procesa bomo pravočasno poročali. V krakovskih političnih listih se pa zatrjuje sedaj, da ta proces pred okrožnim sodiščem v Petrikovu ni ničesar drugega kot jusiična komedija ruske uprave. Ruslki tajni policiji, obrani, je bilo svoječasno mnogo na tem ležeče, da bi izvoliunila notranje razmere neljubega ji katoliškega samostana, da bi se zaneslo vanj zadosti nemoraličnega netiva in odkrilo »revolucijo«, ki se skriva za samostanskimi zidovi. In samo tako je bilo mogoče, da je bil glavni obtoženec Mačoh, preje popolnoma neznan občinski pisar, brez vsake pred izobrazbe, vsled posredovanja ruskih oblasti sprejet v samostan in posvečen v mašnika. Kmalu je postalo jasno, da je bivši občinski pisač tudi zelo dober znanec z orožni-škim podpolkovnikom Kronom, akoravno se je trudil na vse načine, da bi to prikril. Mačoh je tudi kljub strogim ruskim policijskim postavnim predpisom, veljavnim za katoliško duhovščino, izostajal po cele dneve neoviran iz samostana, ne da bi se kdaj zmenil za te predpise. Njegovo pustolovsko življenje je vplivalo tudi pogubno na dva ali tri druge, menihe, tako da je bil prior prisiljen, poročati o tem predpostavljenim cerkvenim oblastem. Cerkvenim odredbam pa so se upirale miške nadzorovalne oblasti, nasprotno pa naj bi se kolikor mogoče kmalu odkrilo »revolucijsko gnezdo« v samostanu. Bratrancu glavnega obtoženca, Vaclavu Mačoh, je bila poverjena naloga., spraviti v samostan ponarejene cerkvene predpise in enake sumljive dokumente. V zadnjem trenutku je pa bil Mačoh aretovan in obtožen zločina, o katerem smo že poročali. Ako so te poljske vesti resnične, proces pred ruskim sodiščem ne bo ©pravil resnico na dan. Težko bo napraviti si resnično sliko o dogodkih v Čenstohovu.
iz HrvaŠke.
Srbi medseboj. »Srbobran« polemizira z glasilom srbskih radikalcev »Zastavo«, da so pristaši te stranke preveč vladni. Pravi, cla medtem ko so vse stranke proti vladi, pomagajo Srbi s svojimi glasovi pri vsakih volitvah vladi do zmage v odločujočih okrajih. Kakor je torej razvideti niso samo bosen-Srbi za madžaronsko vlado, ampak tudi oni iz Banovine.
Občinske volitve v Mitrovici. Pri občinskih volitvah v Mitrovici, kjer so bili dosedaj Srbi in vladinovci absolutni gospodarji je zmagala hrvaška opozicija s polovico občinskih svetnikov.
Shodi v Hrvaški. Za prihodnje volitve, ki pa še niso razpisane, so pričele politične stranke sklicevat shode. Vse stranke so dosedaj na isti dan sklicale shocl v Varaždinu, Brodu na Savi in v Vinkovicah. Precej shodov jo že prepovedanih, zlasti v zlatarskem okraju.
Stavka gimnazijcev v Karlovcu.
Karlovski srednješolci so v četrtek vsled napačne vesti, da je umrl Šahi-nagič proglasili enodnevno stavko. Šli so v dolgem {(prevodu skozi mesto. Aretiran jo, bil en dijak, ki se pa obhoda — ni udeležil, ampak le gledal pred hišo.
Prihod topničarjev v Zagreb. V
sredo zvečer je došlo težko topništvo, ki bo nastavljeno v Zagrebu. Na kolodvoru je došle sprejel poveljnik general Gcrba.
Dijaška stavka na osjeških srednjih šolah. Na vseli osjeških srednjih šolah so v četrtek proglasili dijaki enodnevno stavko, ker se je razširila vest, da jo umrl Šahinagić. Demonstrantom so sc pridružili tudi iiososlovci. Seboj
io nosili hrvaško zastavo, katero je pa policija raztrgala in pohodila. Vsled tega so pričele v znak protesta dijakinje zbirati med občinstvom za »Hrva: ško stražo«. Aretirani so štiri demonstranti.
Obsovraženi hrvaški bani. Kakor znano so Mažari pošiljali v Hrvaško bane za katere so vedeli, da so obsovraženi. Tako Hrvatje niso dovolili banu Balašu 1. prehoda črez Dravo, Ba-laš II., jc prišel skrit v vozu sena v Zagreb, ban Ilaller je kar izginil neke noči, a Čuvaj . . .
POGAJANJA NA ČEŠKEM.
Iz Prage poročajo, da so se pri včerajšnji seji poročevalskega odseka razpravljale sporne točko deželnega reda. Kljub grožnjami čeških radikalcev se je doseglo zbližanje med obema nacionalnima strujama. O rezultatu včerajšnjih spravnih pogajanj se jc takoj poročalo namestniku in ministrskemu predsedniku grofu Sturgkhu.
NOVI NAČELNIK POLJSKEGA KLUBA.
Na mesto Bilinskega, ki jo postal skupni finančni minister, bo v prihodnjih dneh izvoljen nov načelnik Poljskega kluba. Te dni jc zborovala demokratična frakcija Poljskega kluba in sc je tega zborovanja udeležilo 15 poslancev, ki so sklenili soglasno, voliti za načelnika Poljskega kluba poslanca dr. Leo, župana krakovskega mesta.
Dr. Julij Leo,
novi načelnik poljskega kluba.
Ker so tudi člani poljske ljudske stranke in konservativci za dr. Leona, bo gotovo izvoljen za klubovega načelnika. Dr. Leo, čegar sliko prinašamo, je v 51. letu starosti, župan Krakova, univerzitetni profesor, član državnega železniškega sveta in upravni svetnik ga-liške industrijske banke. Dr. Leo je tudi velik prijatelj Slovencev, globoko v hvaležnem spominu nam je njegova prijaznost in gostoljubnost, s katero je lani obsipal slovensko deputacijo tukajšnjega društva prijateljev poljskega jezika, ki je lani pohitela v staro-slavni Krakov.
SKUPNI ČEŠKI KLUB.
Parlamentarna komisija Češkega kluba jc sklicana za v torek zvečer k seji, v kateri se bo razpravljalo o notranjih razmerah v klubu. Te razmere so se od jesenskega zasedanja državnega zbora, zlasti od glasovanja v proračunskem provizoriju, zelo poslabšale, ker je kljub klubovemu sklepu del kluba glasoval proti proračunskemu provizoriju. Ti so bili narodni socialisti in skupina Stransky-Masaryk. Ostale stranke nočejo, da bi se taki dogodki ponavljali, ravnotako pa tucli nočejo trpeti, da napadajo člani na javnih shodih klub, ne da bi počakali plenarne skupščine, in napovedujejo naprej, da bo klub nastopil proti gotovim predlogam. Ustvariti se hoče v klubu jasne razmere in omejiti nediscipliniranost. Enotni češki klub mora biti solidaren in resen ali pa ga sploh več ne bo. Tako pišejo mnogi češki listi.
OGRSKI PARLAMENT.
Včeraj se je v ogrski zbornici razvila zopet z ozirom na glasovanje o zaprošenih dopustih dolga debata o poslovniku, nakar jc predsednik sejo prekinil in predlagal za današnjo sejo zbornice dnevni red, namreč nadalje-лапје. debate o poslovniku in debate o brambnem zakonu. Napram temu pa je stavil poslanec Geza Antal predlog, naj se brambna predloga kot važnejša zadeva da na prvo mesto dnevnega reda. Justliova stranka je bila seveda proti temu predlogu. Pri glasovanju o Antalovem predlogu je došlo do burnih prizorov, nakar je bil preti log spreje t in sc jc seja zaključila ob pol 3. uri.
KITAJSKA.
Iz Pekina poročajo, da so trajali včeraj boji med vstaši in lojalnimi četami ter ropanje po mestu cel dan. Deset roparjev so prijeli in ustrelili. Večina roparjev je zapustila mesto šc pred večerom. Požare so zadušili; škoda znaša tri milijone funtov šterlin-gov. Lojalne čete patruljirajo po mestnih cestah
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA.
Dogodki v Tripolisu.
Iz Homsa poročajo, da so 27. februarja skušale italijanske bojne ladje izkrcati pred Zelletinu po dveurnem bombardiranju 300 mož. Po hudem boju z Arabci pa so morali Italijani bežati nazaj v čolne. Italijani so izgubili 40 mrtvili in 67 ranjenih; 62 mož pa so Turki vjoli, med temi tudi nekega stotnika in poročnika. Turki so imeli 30 mrtvih in 56 ranjencev.
Posredovanje velevlasti.
Poslaniki Rusije, Nemčije, Avstro-Ogrske in Francoske bodo povprašali pri italijanski vladi v Rimu, pod kakimi pogoji bi bila Italija pripravljena skleniti s Turki mir. Od izjave italijanske vlade je odvisno za nadaljne korake velevlasti v Carigradu. Ako se bosta glasila odgovora italijanske in turške vlade tako odklonjivo, kakor to napovedujejo nekateri listi v Bimu in Carigradu, bo seveda posredovanje velevlasti imelo malo uspeha.
Protest Tripolitancev.
V Carigradu bivajoči Tripolitanci so poslali osem turškim listom protest, v katerem izrekajo svoje obžalovanje o vesteh, da nameravajo velevlasti posredovati v prid Italije, ter poživljajo vlado, naj odkloni vsako intervencijo ter odločno nadaljuje vojno in sklene mir le pod pogojem, da zapuste Italijani Tripolis.
Za varstvo Soluna.
Iz Soluna poročajo: Na zahtevo turške vlade je družba orientalskih železnic doslej okoli 500 praznih vagonov odpeljala iz 1 iodvora v Solunu v notranje železniške postaje. Vojaško zborno poveljstvo v Solunu jc izdalo navodila za slučaj, ako bi italijansko bro-dovje napadlo neutrjena pristanišča v njegovem okrožju. Preskrbljeno je za pravočasno shranjenje arhivov, muni-cije in vojnega materijala. Vojaške če-; te so pripravljene, da onemogočijo vsak | poizkus Italijanov, izkrcati se.
, Libanonski rodovi proti Italijanom.
Iz Beiruta poročajo, da je šejk Dru-zov Omar Karam pisal turškemu guvernerju, da hočejo libanonski rodovi pozabiti na spor s Turki ter se boriti za izlam.
Vojni poročevalci.
Iz Rima poročajo: V Tripolisu bivajoči vojni poročevalci niso 28. februarja dogovorjeni odposlali nobenega poročila ter so ta dan prekinili svojo službo. Ta molk italijanskih časnikarskih dopisnikov tolmačijo na ta način, da so 28. februarja vojni poročevalci stavkali, ker jim vojaška brzojavna agentura preveč pristriguje poročila. Poročila, ki so 28. t. m. poročala o dogodkih v Tripolisu, na ta način torej niso bila resnična.
Slavka rudarjev na Weškem.
Na Angleškem je v premogovnikih izbruhnila stavka. Karakteristično je razmerje angleških strokovnih organk zacij do države, ker so prve žc davno prej kot država začele reševati na lastno pest socialna vprašanja v korist svojih članov. Vse načine delavskega zavarovanja so strokovne organizacijo žo davno uporabljale, medtem ko se jc angleška država šele začela baviti z delavskim zavarovanjem. In ravno v tre-notku, ko se jo srečno izvedlo, je prišla velika angleška strokovna organizacija ter zahteva še več, namreč zavarovanje brezposelnih, kar je tucli glavni povod sedanjemu sporu med lastniki premogovnikov in rudarji.
Ako premotrivamo posamezne zahteve, vidimo, da hočejo danes lastniki premogovnikov zvišati dosedanjo najmanjšo plačo od šestinpol šilinga na sedeminpol šilinga dnevnega zaslužka, ako gre za delo v jamah, ki je zlasti nevarno. Simulanti, ki nočejo delati, nimajo nobene pravice do priznanja najmanjše plače. Staro in slabotne osebe, ki ne opravijo v jami več 80 odstotkov navadnega dnevnega dela, istotako niso upravičeni do minimalne plačo. Spore naj razsojuje mešan odbor, v katerem so delodajalci in delojemalci enako zastopani. Kjer se vsled nezgod v rudniku kak dan ne dela, sc plačajo le procentualno plače.
Temu nasproti pa so rudarske organizacije stavilo sledeče zahteve: Priznanje minimalne plačo, enakomerno za vse rudnike na Angleškem brez raz-
Prof. dr. I<leinwarter je n.i c. kr. ino-tnoški porodniški in ženski kliniki ugotovil sledeče: Naravna Franc Jožef-ova grenčica se je vedno izkazala kot točno in trajno učinkujoče odvajalno sredstvo. Ker se nc opažajo nikaki nadležni stranski pojavi, zasuži „Franc Jožef-ova" voda najboljše priznanje.	30
like med abnormalnimi in normalnimi prostori. Vsak rudar imej pravico do povprečne plačo sedem šilingov na dan, delavci čez dan pa najmanj do pet šilingov, ker rabi vsak odrasli delavec, naj bo zdrav ali bolan najmanj pet šilingov na dan za življenje. Dečki do 14. leta nadalje naj dobe najmanj dva šilinga na dan odškodnine. Vodilni zastopnik strokovne organizacije v južnem Walesu Hartshorn je javno izpovedal, da pomenja sedanje stremljenje strokovnih organizacij za vsakega moškega delavca dosego najmanjšega stalnega dohodka. Hartshorn se dobro zaveda dalekosežnosti teh zahtev. Delavca naj se plača vsak dan, akoravno brez svoje krivde nc more delati. Od države Se ne zahteva nobenega vmešavanja, niti podpore. Za Hartshornom je vse delavstvo v južnem VValesu. Kaj to pomenja, jc razvidno iz tega, da se vsa angleška strokovna organizacija upravlja kot kaka zvezna država. Vsak izmed velikih premogovnih distriktov Wales, Durham, Jorkshire, škotska, Lancester itd. ureja svoje delavske raz-mere samostojno sam zase, pošilja pa zastopnike v skupni zvezni svet (Mi-ners nationale exekutive.) Strokovna organizacija v južnem Walcsu je po številu članov najmočnejša; ima 130.000 članov, a le 160.000 funtov premoženja. Nasproti tej pa ima clurhamska organizacija 100.000 članov in 430.000 funtov premoženja- Celotni stavkarski fond znaša 2,250.000 funtov šterlingov (56 milijonov 250 tisoč K.)
Najnovejša poročila iz Angleške so glase:
London, 2. marca. Listi poročajo, da je bil v trgovinskem ministrstvu izdelan zakonski načrt o minimalnih plačah v premogovnikih in da ga bo vlada predložila prihodnji teden parlamentu.
London, 2. marca. JPogajanja med delodajalci in rudarji se bodo nadaljevala prihodnji teden.
London, 2. marca. V Glasgowu leži približno petdeset parnikov zaradi pomanjkanja premoga.
London, 2. marca. Nek uradnik zveze rudarjev v južnem Walesu je izjavil, da bo stavka bržkone koncem prihodnjega tedna končana in da sc bodo pogajanja z delodajalci ugodno končala za rudarje.
London, 2. marca. Včeraj je v spodnji zbornici govoril premierni minister Asquith, ki je sporočil, da so zastopniki delodajalcev in dclavcev odklonili predloge vlade.
DrOŠIVil.
J-— Iz št. Vida nad Ljubljano.
»Francozi na Slovenskem«. O tem bo predaval v dvorani pri C.cbavu jutri, dne 3. marca, ob '.!. uri popoldne gospod dr. Jožef Gruden iz Ljubljane. Vstop, razen otrok, vsakomur prost..— JJlaž-Potočnikova čitalnica pa uprizori v nedeljo, dne 10. marca, drugič ob •4. uri popoldne istotam zgodovinsko Finžgarjcvo dramo »Naša kri«. Vstopnina za polovico znižana.
K. s. izobraževalno društvo v Mekinjah bo priredilo igro »V znamenju križa« dne 10. marca ob pol 4. uri popoldne. Nastopilo bo nad 50 oseb. Sce-nerija bo krasna; kostumi izbrani. Zanimanje za igro raste. Prav storiš, da si priskrbiš vstopnico zadnje dni pred dnevom uprizoritve, ker je pričakovati velike udeležbe.
—	Devicanuarijapoljsko okrožje Orlov vabi vljudno k predstavi, ki jo priredi v nedeljo, dne 3. sušca 1912 v Ljudskem domu pri 1). M. v Polju. »Di-rnež, strah kranjske dežele«. Narodna igra s petjem v šestih siikah. Spisal A. C. Danilo. Med odmori svira godba »Orel« iz D. M. v Polju. Začetek ob pol 4. uri popoldne.
—	Besnica pri Kranju. Tu sc jc vršilo preteklo nedeljo v šoli dobro obiskano protialkoholno predavanje, pojasnjevano s skioptičnimi slikami. Po predavanju je predavatelj tovariš Puhar iz Ljubljane dodal še serijo slik prednašajoče pompejske izkopiiinc in izbruh Vezuva. — Kdor bi želel prirediti protialkoholno predavanje naj se obrne na društvo »Abstinent« v Ljubljani ali na gori imenovanega.
izpred sodišča.
POROTNO SODIŠČE V LJUBLJANI.
Motena svatba. (Razsodba.) Na
krivdorek porotnikov je bil Lovrenc Božič, ki je ubil Jerneja Lipovška, obsojen na tri leta težke ječo, poostreno r. onim postom, trdim ležiščem in temnico vsakega četrt leta.
Napad na žensko. Včeraj- je stal pred porotniki Alojzij Menard, 25 let
star, ki je v gozdu blizu Št. Gotharda napadel priletno omoženo žensko, ki jo svojemu možu šla nasproti. Obdolženec je bil osumljenega dejanja krivim spo-.znan in na 13 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsakega četrt leta obsojen.
Uboj. Neki nedeljski novemberski večer je pilo v Pižovi gostilni v Vaščali več fantov, med temi 22 let stari Miha Zupane, mizarski pomočnik, tega bratranec France Zupane, kakor tudi obdolženec Jožef Torkar, 22 let stari tesarski pomočnik v Vaščali. Vsi so bili precej vinjeni, najbolj med njimi pa Miha Zupane. Miha Zupane iu Torkar sta si bila vedna prijatelja, tudi slednji je bil vzlie njegovi mladosti pijači vdan, zlasti je ljubil žganje. Vsi trije, oba Zupanea in Torkar,j so se okoli 8. ure zvečer podali proti domu. Med potjo sta se pa Torkar in Miha Zupane sprla, ker je slednji prvemu očital, da je berač in da nič nima. Oba Zupanea sta šla naprej proti Lancovem, ker sta mislila Miha Dežmanovega hlapca obiskati. Ko jima je tamošnja dekla ravno hotela odpreti vežne duri, jc skočil naenkrat Torkar oborožen s kolom na Zupanea. Najprvo jc udaril Franceta čez desno ramo, nato pa še Miho da se je takoj zgrudil na tla. Od tega dneva ni Miha Zupanec več vstal iz postelje, vendar ga jc bilo možno šc pred smrtjo sodno pod prisego zasli-šati. Tu je precizno povedal ves dogod-ljaj in tudi to, da ga je Torkar po glavi udaril, nakar jc padel na tla. Po preteku 13 dni jc umrl. Baztelesenje ubitega je dognalo, da mu je obdolženec zadal tako silen udarec, da mu je razbil desno čelnico; nastala je krvavitev in gnojitev možganov, nakar je sledilo njih otrpnenje. Obdolženec se skuša s popolno pijanostjo zagovarjati, ker se mu pa ni posrečilo.
— Zaradi pisma na rimskega papeža bo zaprt. Kakor smo svoj čas poročali, je prebral ob priliki katoliškega shoda v Inomostu leta 1910 na nekom protestnem shodu v Solnogradu dr. Rakus neko pismo na papeža, imenovanega »Sarto v Rimu«. Pismo je bilo polno ostudnih psovk na papeža in navzoči liberalci so imeli z njim na shodu strašen halo. Državno pravdništvo je pa dvignilo na oster protest vorarl-berškega deželnega zbora obtožbo proti dr. Rakusu radi razžalitve postavno priznane cerkve po § 303. Slavno sodišče je seveda tega možakarja oprostilo s čudovitim utemeljevanjem, češ, da dr. Rakusi ni mislil žaliti papeštva kot neke cerkveno naprave, ampak da je Raikus samo papeža kot osebo raz-žalil. Upravno sodišče pa je to salo-monsko oprostitev razveljavilo in predvčerajšnjem je bil dr. Rakus zaradi svojega pisma v Solnogradu na 10 dni zapora obsojen.
Dnevne novice.
-f Nobenega pardonal Prejeli smo: Nekdo, ki ni naš somišljenik, mi je neti avno rekel: »Vse politične grehe bi rad liberalcem odpustil, le eno je, s čimer so sto- in stokrat zaslužili svojo politično smrt — njili nemoralen tisk, s katerim dan za. dnem zastrupljajo ljudsko dušo, zlasti mladino. Raditega zaslužijo, da se do zadnjega poteptajo. S tega razloga odobravam brezobzirni boj slovenskega ljudstva proti liberalizmu in se le veselim, da jo to ljudstvo še tako zdravo v svojem jedru, da se je v pretežni celoti uprlo temu nevarnemu strupu. Naj gre do kraja in iztrebi zadnjega liberalca iz svoje srede!« In ta liberalni tisk se je zopet spravil nad našega knezoškofa, 1a tisk zavija nad njim svoje oči in kliče na obrambo morale! To jo putifarstvo najgrše vrsto. Lo eno geslo more veljati nasproti liberalizmu: Nobenega purdona, nikdar in nikjer!
-J- Nacionalno delo. Pod tem naslovom jc objavila pred kratkim graška »Tagespost« sledečo notico: »Častniki 1. braniborskega dragonskega polka (Schvvedt, n. O.) so poslali tukajšnjemu pisatelju Jul. Fr. Schutzu za nemški »Schulvercin« precejšnji znesek kot zbirko povodom dvestoletnice rojstva Friderika Velikega. Ta patriotič-nonarodni čin zasluži najtoplejšo zahvalo vseh obmejnih Nemcev. Znesek se jc izročil akademično narodnemu delavnemu odseku.« — Kako more imenovati dar častnikov iz rajha za nemški »Schulverein« na Avstrijskem »Tagespost« patriotičen čin, je neum-ljivo, razun če smatrajo uredniki »Ta-gesposte« za svojo domovino združeno Avstro-Nemčijo. Kako bi vpila nem-ško-nacionalna javno,st, če bi kak ru-
ski ali recimo srbski vojak dal kak dar za kako slovensko obrambno društvo!
4- Koncesijo za oddajo učiteljskih služb je baje dobil Jakob Dimnik, ker v »Učiteljskem Tovarišu« pozivlje učitelje, naj mu sporoče, če kdo prosi za kakšno izpraznjeno učiteljsko mesto. No, najboljši uspeh vsem, ki se poslužujejo te posredovalnice, saj ima brezdvomno velik vpliv — pri tistih, ki berejo še danes »Učiteljskega Tovariša«.
-h S. K. S. Z. naznanja onim, ki žele še društveni koledarček za leto 1912, da ga je nekaj izvodov še dobiti. Obrniti se je naravnost na S. K. S. Z. v Celovcu, Pavličeva uiica št. 7, ki razpolaga še z nekaj izvodi. Cena 1 K.
-(- Odbornišivo Družbe sv. Cirila in Metoda jc odložil g. dr. Gregor Ž c r j a v.
Predlagajte pri sejah naš-h posojilnic, hranilnic in županstev podporo »Slovenski Straži«.
—	Imenovanje. Deželno predsedstvo v Ljubljani je imenovalo oficijan-tom gospoda Dominika Zaplotnika pri tukajšnji deželni vladi in gospoda J. Pleničarja pri okrajnem glavarstvu v Litiji.
—	Prihod vojakov V Vipavo. Iz Vipavo se nam piše: Včeraj, v petek, so prišli vojaki, ki so namenjeni za posadko, v Vipavo. Ves trg je bil v zastavah. Sprejeti jih je prišla goriška vojaška godba. Pred graščino, kjer bo vojašnica, je pozdravil majorja in moštvo v imenu občine župan. Nato je bil v hotelu »Adrija« banket. Za. pogostitev vojaštva so nabrali obča,ni 300 kron. Vojaki so večinoma Poljaki, nekaj je tudi Slovencev in drugih. Tudi častniki so večinoma Poljaki.
—	Roparji v Litiji. Iz Litije nam pišejo: O roparjih, ki so 28. februarja udrli v stanovanje gostilno pri Oblaku, gostilničarko zvezali in oropali 425 K, šc do danes ni sledu. Sodi se, da so zli-kovci iz kakega mesta, od koder so napravili izlet »na deželo«. Gostilničarka je vsled prestanega strahu obolela. — Velika družba rumunskih ciganov-kot-larjev se že delj časa sem vzdržuje v tukajšnji okolici. Iver so zelo nasilni iu predrzno nadležni, poleg tega še grdih obrazov kakor razbojniki, so ljudem v velik strah in nadlogo. Ljudje straži jo cele noči svoje domove kakor v času rokovnjačev. Vsak se jih hoji, morda tudi orožniki. — Blagajničarka v Els-nerjevi trgovini sc je na pustni torek zvečer napravila v »maškaro« oblečena kot nuna, z rožnim vencem je plesala in burke uganjala z velikim križem na rožnem vencu. Ljudje so se pohujševali in zgražali nad predrzno žensko. — Na pepclnico so pa pokopavali tri puste, pred Sajovičevo gostilno .so pa »maškare« trčile skupaj in sc pošteno preteple med seboj. Povrh bodo pa še sedeli. — V četrtek, 29. februarja, ponoči jc Janez Gostiša, slepi potujoči godec na harmonike iz Kisovca, prenočeval v Trškanovem hlevu. Ponoči je tožil, tla rnii je slabo in prosil za duhovnika. Medtem ko je domači hlapec šel po gospoda, jc pa že umrl. Star jc bil okrog 30 let, pripovedoval je, da prihaja iz bolnišnice in gre proti domu. V Litiji jc pa reveža smrt dohitela.
—	Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v terminu meseca aprila sc prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani v petek, dne 12. aprila, ob 8. uri na c. kr. učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenost ni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 4. aprila v rokah izpra-ševalnc komisije.
—	Iz Brda pri Viču. »Slov. Narod« z dne 17. februarja je poročal, da smo morali brdski posestniki plačati za odkup od bire 600 kron ter da. smo dali vsak hišnik po 40 kron. Ni res, da bi dali 600 kron, res pa je, da smo dali samo 360 kron, in sicer vsak hišnik po 25 kron. Nadalje nismo viški župniji ničesar plačali in se tudi od nas ni ničesar zahtevalo. — Brdski posestniki.
-— šolske vesti. Namesto nadučitelja g. Jožefa Bregarja, ki je radi bolezni na dopustu, pride na šolo v Spodnjo Šiško za suplentko gdčna Frančiška T e r p i n c. — Za provizoričnega učitelja v Cerknici jc imenovan gosp. Leo C e p u d e r, doslej v Zagorju. Za provizorično učiteljico in voditeljico na šoli v Bukovščici je imenovana suplcnt-ka gdčna Marija P a p 1 e r.
—	Razpisana srednješolska mesta. Od 17. do 29. februarja so bili izdani sledeči razpisi: Verouk: Ljubljana (II. drž. g., 25. III.)) — K 1 a s i č n a f i -1 o 1 o g i j a : Wies (g., L. G. d., 25. III.), Line (g., L. G. d., '20. III.), Ljubljana I. drž. g., L. G. d., 25. III.), Kranj (g., L.
G.,	25. III.) — Moderna filologi-j a : Tropava (r., Fr. E., 25. III.), Dunaj XIX. (r., Fr. E., 23. III.), Novomesto na Dolenjskem (g., D. 1. g., 25. III.) — Historična skupina: Gradec (rlg.,
H.	Ph. geogr., 1. IV.) — Matomati-čno-fizikalna skupina: Ljubljana (I. drž. g.,M. N1., 25. III.), Ljubljana II. drž. g., M. N1., 25. III.), Ljubljana (r., M. N1., 1. IV.), Idrija (r., M. Gl., 25. III.), Solnograd (uč., M. N1., 1. IV.), Dunaj V. (r., M. N1., 1. IV.), Gradec (rlg., M. N1.,
I.	IV.) — Pri rod opisna skupili a : Dunaj XIX. (r., Ng. M. N1., 23. III.), Gradec (rlg., C. Ng., 30. III.) — Risanje: Dunaj (Fr. J. rlg., 20. III.) in Ce-lovec (g., 24. III.) — Suplentura za prirodopisno skupino je razpisana za II. tečaj na gimnaziji v Krainju. Prošnje naj se vlože takoj pri ravnateljstvu.
—	Slovenke v Egiptu. Iz Kahire poročajo: Od maja lanskega leta, ko nas je obiskal presvitli knezoškof dr. A. B. Jeglič, je društvo sv. Cirila in Metoda pri č. sestrah sv. Vincencija P. Na 1'azpolago ima veliko društveno dvorano, gledališki oder in kapelo, kjer je ob nedeljah popoldanska služba božja, h kateri prav rade prihajajo Slovenko. Na to jim nudi društvo poleg knjig in časnikov pošteno razvedrilo in zabavo. Posebno veliko jih pride, kadar je na vrsti predstava. Tako je bila pustno nedeljo lepa in podučna zabava, ko so df'uštvenice uprizorile igro »Svojeglav-na Minka«. Tudi sedaj je prišel in počastil društvo njegov velik prijatelj in dobrotnik grof Hohenwart s soprogo in njima se je pridružil naš rojak gospod vitez G u t m a n n s t h a I, ki se je ravno povrnil s Kartuma. Prav vdomačile so sc naše Slovenke pri č. francoskih sestrah, katere se pa tudi zelo prizadevajo za prospeh našega dekliškega društva, dasi ne razumejo slovenskega jezika. Zato bi jiilo jako dobro, ako bi prišlo dve ali tri slovenske usmiljene sestre k njim, seveda je treba, da so učiteljice in da znajo francoski jezik; one imajo namreč šolo, katero obiskuje nad 800 učenk. Bog daj, da bi se ta misel Čimpreje uresničila v korist naših Slovenk v Kahiri!
—	Prošnja. Leta 1889 je umrl na Dunaju v Ljubljani in sploh na Kranjskem dobro znani vojaški župnik in častni kanonik stolnega kapiteljna ljubljanskega Nikolaj Zitz. Ako ima, kdo njegovo 'dobro ohranjeno sliko (fotografijo) zlasti iz zadnjih let njegovega življenja, se tem potom uljudno prosi, da sliko, katera se mu gotovo vrne, posodi za kake tri tedne ter naj jo blagovoli poslati vojaškemu superi-orju Ani. Jaklič, Gradec (Graz).
—	Kdor želi zadeti 400.000 frankov, ta naj čita današnji inserat »Srečke v korist »Slovenske Straže«.
LjiMske novice.
lj »Skrb za Ljubljano.« Liberalci na poseben način skrbe za Ljubljano. Sedaj, ko je Ljubljana v veliki meri pri podržavljenju policije in pri obrtni šoli odvisna od dobro volje S. L. S. se v »Dnevu« lažejo o deželnih odbornikih S. L. S. in jih psujejo na liajgrši način. O dr. Zajcu, ki je v deželnem zboru zavzel popolnoma korektno stališče in je posredoval v korist znižanja prispevka, se »Dan« laže, da je nastopil za prispevek 130.000 K. Pa te laži »Dan« še nima dovolj — črno na belem piše »Dan« naj bi se ljubljanski volilci napotili k dr. Zajcu in mu pljunili v obraz' Dež. odbornika dr. Evgen Lam-peta zmerja »Dan«, da ima cigansko in razbojniško naturo. — Res krasna skrb in krasno »delo« za Ljubljano. Tako nastopa »Dan«, ko deželni glavar dr. šusteršič iu deželni odbor na vseh koncih in krajih posreduje za Ljubljano. Največjo korist Ljubljani bi storil tisti, ki bi takim psovkarskim septem-berskim elementom, ki se zbirajo sedaj okolu učiteljskega »Dneva« in Ribnikarja stopil krepko na prste. Ljubljana potrebuje mirnega dela ne pa hujskarij in izbruhov izvestnih liberalnih prenapetežev. To naj liberalna stranka prevdari in vedela bo, kaj je tudi njena dolžnost. Pomisli naj, kam jc prišla, ko jc tem elementom pri Hribarjevih aferah dala duška. Prva skrb za Ljubljano vseh Ljubljančanov bodi, temeljito iztrebiti tiste izrastke, ki so pognali v ljubljanskem javnem življenju v znanih septemberskih dneh in ki še vedno poizkušajo uveljaviti svojo politiko psovanja, hujskanja in — razdejanja.
lj Občinski svet ljubljanski ima
redno sejo v t o r e k , dne 5. marca 1912 ob 6. uri popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: I. Naznanila predsedstva. — II. Odobrenje zapis-
Ifaše zdravje
ак &UI aV|B dosežete! VaSa alabo«t in bolečino izpinojo. VaSo oči, živci, mišice, kito se ojačijo. Va5e spnnjo postane zdravo. Va*c idravie se zenet vrne ako vnorabliate nristnl Fcller-jcv fluid z znamko „Elsafiuid". Dvanajstorlca za poskušajo j ktua frauko, Izdcluju lu lekarnar L. V. Fcllcr v stubici. Eleatrs 2Sb (Ilrvatskoj. P : vPoralJlJa^ P™0'

л
nika zadnje seje. — III. Poročilo mestnega magistrata o prošnjah za vspre-jem v občinsko zvezo ljubljansko. — IV. Finančnega odseka poročila: o sa-mostalnem predlogu občinskega svetnika Ivana Š t o f e t a, glede zvišanja miloščin; o dopisu mestnega magistrata glede zakupa prostorov za razširjenje c. kr. merosodnega urada; o dopisu županovem glede prevzetja deželnega gledališča v last in oskrbo mestne občine. — V. Stavbenega odseka poročila: o dopisu mestnega magistrata glede dobave raznih materialij ter delavske pripomoči za mestno občino za triletno dobo 1912, 1913 in 1914; o prošnji Antona Deghenghija za spremembo re-gulačnega ter parcelacijskega načrta za zemljišča ob kolizejskem poslopju; o dopisu mestnega magistrata glecle evontuelne zamenjave sveta ob Gajevi ulici ter podaljšani Gledališki in Beetliovenovi ulici; o dopisu mestnega magistrata glede regulacije Gruberjeve ceste. — VI. Šolskega odseka poročila: o dopistu c. kr. mestnega šolskega sveta glede razširjenja I. mestne deške ljudske šole v šestrazrednico; o dopisu c. kr. mestnega šol. sveta glede zajutre-ka za ubožno šolsko mladino; o dopisu kuratorija dekliškega liceja glede si-stemizovanja službe učitelja francoščine in nemščine na tem zavodu. — VII. Direktorija mestnega vodovoda in mestne elektrarne poročila: o prošnji I. ljubljanskega skladišča Krisper & Tomažič za odpis večje porabe vode; o prošnji vodstva Lichtentliumičinega zavoda za odpis večje porabe vode; o samostalnih predlogih občinskih svetnikov Jakoba Smoleta in Tomaža Novaka glede podaljšanja vodovoda na Opekarski cesti; o dopisih mestnega magistrata glede napeljave vodovoda po Delarnski ulici; glede napeljave vodovoda po Vojaški ulici; glede napeljave vodovoda po Orlovi ulici; glede napeljavo vodovoda po Poljski cesti; gledo napeljave vodovoda po Poti v Rožno dolino; glede napravo ulične razsvetljave v Marmontovi ulici, na Martinovi cesti, po dr. Valentin Zarnika ulici in Ulici stare pravde. — VIII. Volifev upravnega odbora mestne hranilnice za dobo treh let. — IX. Volitev kuratorija mestnega dekliškega liceja za dobo treh let. — X. Volitev dveh zastopnikov mestne občine v glavni odbor za obdelovanje močvirja za ostalo poslovno dobo. — XI. Samo-stalni predlog občinskega svetnika Engelberta F r a n c h e 11 i j a , glede nekega prehoda čez Bleiweisovo cesto. B. Tajne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročili: 1. o prošnjah za razpisano službo blagajnika mestne zastavljalnice, 2. o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za stalno vpoko-jenje. IV. Finančnega odseka poročilo o prošnji nekega pomožnega uradnika za podporo. V. Obrtnega odseka poročilo o prošnjah za razne obrtne koncesije.
lj Nečuveno postopanje mestnega uradnika. V seji občinskega sveta dne 6. februarja jc vložil občinski svetovalec S. L. S. Tomaž Novak nujni predlog, naj se vodovod na Opekarski cesti podaljša do mitnice in na Stransko pot, občinski svetovalec Smole je pa pozneje prišel z nekakim samosialnim predlogom v tej stvari. Na magistratu je pa neki gospod v dnevnem redu prihodnje občinske seje to kar zmešal in celo Smoletov predlog postavil na prvo mesto. Dotični gospod naj sprejme na znanje, da bo naša delegacija se znala zavarovati proti takemu postopanju. Ta njegov poizkus, zapostavljati naše predloge, naj bo prvi in zadnji. Za take predrznosti imamo .poštena mazila!
lj Seja kluba občinskih svetnikov
S. L. S. bo v ponedeljek ob 8. uri zvečer.
lj Predavanje v S. K. S. Z. Prihodnji torek ob 8. uri zvečer predava v mali dvorani Ljudskega Doma deželni odbornik g. dr. V. Pega n.
lj Družinski večer »Ljubljane«. V soboto, dne 9. t. m., priredi »Ljubljana« v veliki dvorani »Uniona« zopet enega svojih priljubljenih družinskih večerov. Vrši se II. glasbeni večer »Ljubljane« s sodelovanjem operne pevke gce. M. P e r š 1 o v e. Spored bo obsegal orkestralne skladbe, dva mešana zbora in več solospevov.
lj Ljudski oder igra drugo nedeljo, 10. t. m. ob pol osmi uri zvečer Grill-parzerjevo klasično tragedijo »Ljubezni in morja valovi« (Hero in Leander). Delo je polno globokih misli in jc vsepovsod priznano kot klasičen umotvor. Za to veliko grško dramo so se naročile povsem nove dekoracije, ki jih je izdelala gledališka tvrdka VVilhelm Ham-nanna. v DUsseldorfu. Igra je izvrstno našiudmma in bo brezdvomno naj-
boljša predstava celo sezone. Ta dan bo Ljudski oder pokazal, kaj se da do>.eči s polletno šolo in bo to nekaka repre-zentačna -predstava Ljudskega odra. Vstopnice se dobe od ponedeljka naprej v Katoliški bukvarni. Kljub ogromnim troškom so cene ostale znižane, tako da bo vsakomur omogočen obisk te lepe klasične igro.
lj Ženski oddelek S. K. S. Z. uprizori dne 17. marca krasno Krekovo igro »Turški križ«. Igra zajema snov iz dobe turškega ropanja po naših deželah, vsebuje pretresljive prizore kot so se v resnici dogajali in je vsled svoje misli zmagoslavja sv. Križa posebno primerna za postni ,čas. Opozarjamo na igro že sedaj. Podrobnosti slc-do pozneje.
lj Predavanje v RokodaJskem domu. Jutri, v nedeljo dne 3. marca, točno ob 11. uri dopoldne bo predaval v dvorani Rokodelskega doma gospod profesor dr. Josip M a n t u a n i, ravnatelj deželnega muzeja, o u motnosti, tehniki in obrti. Mojstri in pomočniki, ki hrepene po izobrazbi in napredku, naj ne zamudijo ugodne prilike in i^aj se prevažnega predavanja zanesljivo udeleže.
lj šentjakobsko prosvetno društvo najvljudneje vabi na šentjakobski večer, ki ga priredi v nedeljo, dne 3. marca 1912. leta v Ljudskem domu. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Konec ob 10. uri. Spored: 1. Petje: a) Aljaž: Ne zveni mi. Poje društveni mešani zbor. b) A. Foerster: Dekle in lilija. Poje društveni darnaki zbor. c) P. Ilug. Sattner: Peva Švicar .. . Mešan zbor. d) P. Ilug. Sattner: Čuj lombardsko petje . . . Mešan zbor. 2. Pozdrav ' dragih gostov. 3. Silvin Sardenko: »Solncu mojega dneva«. Deklamacija. Prošnja, vljudno se prosi med to točko za popoien mir in tihoto, dokler ne pade zastor. 4. Dr. Andrej Pavlica: »Zaprta laž«. Burka v enem dejanju. Odmor 15 minut. 5. V. Pailer: »Sveta Agneza«. Igrokaz v 2. dejanjih. 4. »Sveta Agneza v rajski slavi.« Živa slika s petjem. Zložil Anton Grum. — Vstopnina: Parter: Sedeži I. in II. vrste po 2 K; III., IV. in V. vrste po 1 K 50 vin.; VI. do XI. vrste po 1 K. Zofe po 1 K. Balkon: Sedeži po 1 krono. Galerija: Sedeži I. vrste po 1 krono, II. in III. vrste po 80 vinarjev, IV. in V. vrste po 60 vinarjev. Stojišče: 40 vinarjev. Predproclaja vstopnic vsak večer od pol 7. do 8. ure v društvenih prostorih Sv. Florijana ulica 15 in zvečer pri blagajni.
lj Gospodarsko in izobraževalno društvo za Krakovo in Trnovo v Ljubljani ima v nedeljo, dne 3. marca t. 1. ob 6. uri zvečer redni občni zbor v svojem društvenem prostoru (pri Repniku), Konjušna ulica št. 4 z običajnim dnevnim redom. Gosp. člani in podporniki se tem potom vljudno vabijo, da se občnega zbora prav gotovo udeleže*
lj Podružnica »Slomškove zveze« za Ljubljano in okolico ima svoj mesečni sestanek v četrtek, dne 7. marca t. 1., v Katoliški tiskarni, III. nadstropje. Poleg razgovora o naših stanovskih težnjah je na dnevnem redu tudi predavanje kateheta gospoda A. Čadeža »O vzgoji nravnosti v šoli«. — Pričetek ob pol treh. Pridite v obilnem številu, ker se imamo pogovoriti marsikaj važnega. — Odbor.
lj Musica saera v stolnici, Jutri, drugo postno nedeljo se bo pri veliki sveti maši ob desetih izvajalo sledeče: Missa in bon. s. Caeciliae in gradual »Tribulationes«, zl. A. Foerster, oferto rij »Meditabor«, zl. dr. Fr. Ks. Witt Asperges, introit in komunija (koral) lj Tečaj za avtogensko varenie na državni obrtni šoli se bo zaključil v Četrtek, dne 7. t. m. ob 10. uri dopoldne. Da bodo imeli tudi širši krogi posebno pa obrtniki, ki se pečajo z različnimi kovinskimi izdelki, priliko spoznati ta važni napredek moderne kovinske tehnike, se bo vršila ob tej priliki javna demonstracija avtogen-skega varenja, h kateri sc vabi občinstvo. Vstop je brezplačen. — Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem.
lj Resiavrant »Kotel Believue« bo na šišenskem hribu jutri otvorjen. Vodil ga bo znani izvrstni restavrater g. F r i e d c 1.
lj Podružnica I. avsrijskega dru šiva državnih slug v Ljubljani ima shod po § 2. v nedeljo, dne 3. sušca, ob pol 2. uri popoldne pri g. Zupančiču Sv. Jakoba trg.
lj Ljubljanski Sokoli so včasih radi prolivojaški, včasih, kadar jim pa to kaže, so pa silno »militarfreund licli«. Tako na svojo predpustnico ni so vabili vojaštva, njihov »jahalni klub« pa rad sprejema milosti od vojaštva in celo vojaške jahalnice ne zaničuje. To so res tiči posebne vrste!
lj Pozor pred goljufom! Sinoči jc prišel v neko tobalcarno nek mlad črno oblečen neznan človek, ki jo imel brke ter rekel prodajalki, da naj mu
do clruzega ane posodi 20 K, katere mu je lastnica tobakarne že preje obljubila. Dejal jc, da ne more biti brez njih, a vrnil ji bode pa denar takoj, ko ga dobi iz Amerike. Ker sc mu prodajalka ni hotela usesti na te besede, je moral neznanec oditi brez zaželjenih 20 K. jer bi so še utegnil pojaviti, naj sc ga ikoj izroči policiji.
lj Schulverein za Ljubljano. V zadnji soji je dovolij Schulverein skoraj 20.000 K, med tem tudi za ustano-iteni nemške dekliške šole v Ljub-ni.
K
lj
novice.
k Koroški deželni predsednik Heia se poslavlja. Včeraj se je zasedanje koroškega deželnega zbora končalo. Ob koncu seje se je namestnik deželnega glavarja dr. pl. Metnitz poslovil od deželnega predsednika in ga zagotavljal, da ga bo koroška dežela v lepem spomihu ohranila. Tudi baron Hein je vzel slovo od deželnega zbora. Pričakovati je tedaj, da bo Hein v kratkem deželo zapustil: Koroški Slovenci ga bodo prav lahko pogrešali.
k Poizkušono zastrupljenje. V občinski urad v Št. Rupertu pri Celovcu je prišla dne 26. svečana žena nekega železniškega sprevodnika in prosila za ubožno izpričevalo, da mora vložiti tožbo za ločitev zakona, in je napovedala: Njen mož ji je vlil lugove esence v mleko, namenjeno za njeno kavo. Naredila je samo en požirek in si opekla usta. Ovadila je zadevo državnemu pravdništvu in oddala tam zastrupljeno mleko. Njen mož hoče poročiti drugo žensko iz Spodnjega Drav-berga. Zatrjevala je tudi, da je njen mož kupil dotični ženski že poročno obleko.
Po svelu.
Deset zapovedi za kadilce. Kajenje ni vedno škodljivo. O načinu, kako se mora kaditi, ako se noče škodovati, je priobčil znani zdravnik prof. dr. Maks Breitung v listih za ljudsko higijeno deset zapovedi, ki obvarujejo vsakega kadilca škode, ako se po njih ravna. Glase se: 1. Največja množina, pri kateri nc nastopijo še znaki zastruplje-n j a, je dnevna poraba 25 gramov toba ka. Ta množina odgovarja številu petih cigaret srednje velikosti. 2. Kvaliteta tobaka ne igra male vloge. Zmota jc, misliti, cla so domače takozvano lahke vrste tobaka neškodljive. 3. Nikdar so no sme kaditi na prazen želodec. Kajenje pred zajutrekom na noben način ni priporočljivo in ravno tako slabo vpliva kajenje precl glavnim obedom. Tudi kajenje pozno zvečer, da se prežene spanec, se mora nujno odsvetovati. 4. Smodko naj se ne drži po nepotrebnem v ustih in se je tudi ne sme pokaditi čisto do skrajnega konca. Nekateri imajo navado, da žvečijo smodko med zobmi. S tem se zgornji del smodke zmoči in se deloma razkroje škodljive substance tobakovega listja. Ako se sline, kar se dostikrat zgodi, požira, nastane na ta način nov vir za-slrupljevanja. .5. Svetovati je, vreči zadnji del smodke proč. 6. Lokalno draženje jezika, sluznic, ustnic in cele ustne votlino je pripisovati le vsled premočenja razkrojenim substancam. 7. Kronični katar v grlu in vedno manjša zmožnost duhanja, na čemur trpe mnogi kadilci, je posledica pogostega stika dima s sluznico v grlu in nosni votlini. 8. Kadilci, ki se vedno poslužujejo očiščenih cevk za smodke, so marsičesa obvarujejo. 9. Prvi znaki za-strupljenja se pokažejo pri srcu: nekak čut tesnobe, ki traja eno ali dve minuti, včasih tudi 10 minut ali časa, in ki izgine samoobsebi z globokim vdihavanjem zraka. 10. Vsi ti migljaji po-menjajo za kadilca kot resno svarilo, ako se hoče obvarovati težkih posledic zastrupljenja z nikotinom.
Gojenje mačk in podgan najbolj plodonosno podjetjel Še so ljudje na svetu, ki hočejo svojemu bližnjemu dobro. Eden izmed teh je nedavno objavil v nekem angleškem časopisju, kako se more z vso sigurnostjo obogateti, in njegov načrt bi bil uresničen res najboljše podjetje na svetu. Vse one, ki hočejo obogateti, pozivlje s sledečimi besedami, naj sodelujejo pri izvršitvi tega načrta: »Mi ustanovimo farmo za mačke in začnemo poslovati z milijon mačkami. Vsaka mačka dobi na leto povprečno 12 mladičev. Za vsako mačjo kožo bi povprečno izkupili 1 šiling in 3 pcnce. To je na leto 12 milijonov mačjih kož, kar pomeni dnevni brulto-dohodek 2000 funtov. En delavec bi :-a plačo 8 šilingov odri na dan 50 mačk. Rabimo torej 1000 delavcev in obdržimo potem 1600 funtov čistega dobička na dan. Seveda se morajo mačko hraniti. To pa naredimo tako: poleg mačjo
farme bi naredili farmo za podgane Podgano se množe štirikrat hitrejše kot mačke. Na dan imamo torej štir! podgune na razpolago za vsako mačke in to zadostuje. Tudi podgane je treba hraniti. To pa naredimo tako-le: podganam dajemo žreti mačja trupla. Na vsako podgano pride četrtina mačke kar zopet zadostuje. Iz tega sledi, da sc to mačje in podganje podjetje samo vzdržuje; mačke žro podgane, podgane pa mačke, mi ^a dobimo kože in denar. Kdo hoče sodelovati pri tem podjetju?
Svatbeno potovanje pod morjem
Polkovnik Fleming, ki se namerava prihodnji mesec poročiti z miss Eclitli Glover, Učerjo nekega velikega čika-škega industrialca, namerava prirediti svoje svatbeno potovanje v podmorski ladji. Pustil jo za to zgraditi posebno ladjo, ki bi mogla ploviti pod vodo in ki je oskrbljena z vsem mogočim kom. foi'torn in luksusom. V ladji je spalnica, jedilnica, salon, knjižnica, kopalnica in sobica za toaleto. V salonu to pomorske ladje bo tudi klavir in harfa, ker je miss Glovor zelo muzikalna in da bo mogla dajati glasbeno večer« povabljencem, ki jih bo mladi par povodci s seboj na svojem podmorskem svatbenem potovanju. Ta ekscentrič-nost ne bo polkovnika stala nič manj kot pet milijonov frankov. Malenkosti
Tako dobro in zdravilno
kot jo neoporečno navadno ribjo olje samo na sebi, se vendar no da tajiti, da veČina ljudi, in sicer otroci kakor odrasli, isto vsled duha in okusa enostavno ne morejo zavžiti. Scott-ovo ribjeoljno emulzijo, v kateri so lastnosti in vrednosti ribjega olja s pridatki še zboljšajo, PrFstna~šamo « pa večina ljudi brez ugovora rada r[bičem'"-0 kot
zavživa in tudi pri daljšem vpo- garancijskim , ,. . , , ,	znakom Scott-
rahljanju lahko prenese.	0vega ravnanja
Trikrat na dan dalje časa pravilno zavžita
СОТТ-оуа
spremeni bledo in tako otroke, ki nimajo pra« vega veselja do jedi, v čvrsto, veselo deco.
Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka „Scott", ki je že nad 35 let .vpeljana, jamči za dobroto in učinek.
Cena izvirni steklenici K 2-50. 2093 Dobi so v vseh lekarnah.
in modno blago za gospode in gospe priporoc« Iz v. hiša
Prekop Skorkovsky In sin
v Humpolcu na CeSkem.
Vzorci na zahtevo franko Zelo zmerne cene. Na io;jo dam tukaj izgotoviti gospod, obleke.

f
Tužiiim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni svak iti stric, gospod
Rajko Knific,
bival trgovec
dnncs zjutraj ob 6. uri v 62. letu svoje starosti po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zTspal.
Pogreb predragega pokojnika bode v ponedeljek 4. marca ob 4 uri popoldne iz hiralnice na Radeckega cesti na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. zadušite maše se bodo bralo v raznih cerkvah.
Predragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag ppomin.
Ljubljana, dno 2. marca 1912, 659	Žalujoči ostali.
			te**1vafei v.V.i C-		
					
Mestna elektrarna na Dunaju si je pred kratkim od tvrdke G 1 o g o \v s k i & C o. nabavila 42 »Remington«-pisal-nih strojev, najnovejši model s laktu-rirno pripravo.
Po razsodbi več sto zdravnikov jo 'Г h ym o n i e 1 S c i 11 a e iz lekarne B, F r a g n e r, c. kr. dvornega dobavitelja v P r a g i izvrstno in nepričakovano delujoče sredstvo za lajšanje in odstranitev oslovskega kašlja. Steklenica po 2 K 20 vin. se dobi skoro v vseli lekarnah, vendar pazite strogo na ime preparata Дп izdelovatelja.
ČKJE
is ШтМ »SKoubh. Straži'
Glavni dobitek TURŠKIH SREČK pri žrebanju dno 1. aprila 400.000 frankov; Vsnka .srečkn mora biti izžrebana, najmanjši dobitek znaša 230 K. Turške srečke na mesečne ohroko po 4 K 75 vin., še tri drugo dnbro srečko zraven z Klavnimi dobitki skupaj čez 2 miljona. K \>ako leto na mesečne obroke po 6 K 25 vin. Pojasnila dajo in naročila .sprejema g. Valentin Urban61č, I.Jnbljana, Konorcsni trg 19.	306
машвамш
o
Žensko, ki ima največ nakitja je
izsledil sotrudnik lista »Excelsior«. Lahko si mislimo, da je ta ženska Američanka. Je neka gospa \V. L. Ba-gessen v Surah Cityju, ki jc lastnica biserov v vrednosti 40 milijonov m di-jamantov v vrednosti 8 miljonov. Vse njeno nakitje tehta nič manj kot 14 kilogramov. Koliko nosi naenkrat teh dragocenosti na sebi, se žalibog nc poroča, pač pa, da se mrs. Bagesse vozi na plese in enake prireditve zaradi svojega nakita vedno v oklopnem avtomobilu in da pleše samo takrat, ako je obdana od svojih zasebnih detektivov. Življenje te bogate okinčane zene zaradi tega ni ravno bogve kako prijetno toda na nobeno slavnost ne more iti brez nakita, ker zahteva tako njen soprog. Ta je namreč velik podjetnik in če bi prišla njegova žena na kako slavnost brez slovitega dragega nakita, bi vsi mislili, da stoji njegovo podjetje pred bankerotom in da so biseri že šli rakom žvižgat. Tako vsaj poročajo listi.
Samoumor socialističnega detrav-danta. Iz Lyona poročajo, da se je ravnatelj tamošnjega socialističnega lista »Eclair Sozialist« Непгу Mafroure ustrelil 21. t. m. Mafroure je bil tudi ravnatelj zveze zavarovalnic proti ognju, ki jo subvencionira francoska vlada z lemimi 20.000 franki. To subvencijo je Mafroure poneveril. Ker m mogel pojasniti, kam jc prešel vladni denar, jc izvršil samoumor, da se izognil sodišču.
Izseljevanje zgornjeavstriisluh rudarjev na Nemško. Iz Linca poročajo: V premogovnikih v Wolfsbergu in To-masroitliu jc opustilo 30 rudarjev delo ter se izselilo z družinami vred na Nemško. Izseljevanje rudarjev iz Zg. Avstrijske zavzema vedno večje dimenzije. Šele pred kratkim se je izselilo 40 družin na Nemško.
Pariški kardinal in nadškof o slabem časopisju. Pariški nadškof Omette je v svojem letošnjem postnem pastirskem listu napisal tehtne besede o pomenu časopisja, ki jih zaradi njihove velike pomembnosti navajamo: »Časopisje je postalo dandanes velevlast. Med tem ko govori učitelj malemu številu učencev, govornik ali pridigar nekaj stotinam poslušalcev, štejejo*oni, ki jih poučuje časopis tisoče in etotiso-če. Govorjena beseda preide in se hitro pozabi: časopis pa ostane. Vsak dan se zopet vrača in vpliva tako, da vedno bolj prodira v človeški duh, kakor kapljica, ki neprestano pada, končno pa iz-dolbi najtrši kamen. Povsod, na vsakem kraju, v vsaki družini se dobe dandanes" časniki. Časopisje ustvarja zaradi tega ideje, dela običaje in zakone«. Po opisu slabega časopisja in nevarnosti, ki jih nudi bralcu, govori kardinal o stališču, ki ga mora zavzeti katolik napram slabemu časopisju. Ivot prvo sredstvo proti slabemu časopisju imenuje: Odpovej se najprej sam temu čtivu! Ni izključeno, cla bi tako čtivo ne zbujalo včasih pomisleke napram veri in negotove misli, katerim se je mogoče ustavljati le s pomočjo posebne milosti, ki pa ni podeljena onim, ki se izpostavljajo lahkega srca nevarnostim. Ako tudi ne doživita pri vednem čita-nju kakega brezverskoga ali nenravne-ga lista vera in morala popolnega poloma, vendar pa izgubi polagoma kršč. prepričanje na moči in neclotaknjeno-sti, moralno mišljenje otopi, vest oslabi in človek postane nagnjen k vsem slabostim. Ako bi bilo tudi resnično, da ne škoduje branje slabih časopisov osebno, vendar se daje s tem slab zgled drugim. Čitanja slabega časopisja se je torej treba popolnoma zdržati. Toda to samo ne zadostuje, treba je tudi iti proti slabemu časopisju v boj. Ne obotavljajte se, — piše kardinal, — to časopisje razkrinkati in ga v krogih svojih prijateljev in znancev odsvetovati. Poučite one, ki so napram nevarnostim slepi; pojasnite jim, da stoje na vagi pri tem veliki tehtni interesi, tudi časni, ne samo bodočnost vere in dobrobit duš, temveč tudi red in mir v duši. Tem izvajanjem sledi nato odstavek o dobrem časopisju, ki naj nadomesti slabo, kajti samo ono se more pravzaprav razdirati, kar se moro nadomestiti.
Lastno hčer umoril. Iz Kolina poročajo: Pred nekaj dnevi so našli v bližini holandskega obmejnega kraja Beek truplo Tletne deklice. Aretovali so nekega delavca, ki jc bil osumljen, da je dekletce umoril. Preiskava pa je izkazala pri zaslišanju sester in bratov umorjene, da je morilec dcklice njen lastni oče. Dekletce se jc vrnilo z nekega opravka pozno domov, vsled česar jo je oče pretepel. Ko jc deklica nato pobegnila iz hiše, jo jo oče zasledoval. nakar se je sam vrnil domov. Zaradi tega smatrajo, cla je oče sam umoril otroka. Očeta in mater so zaprli.
IZPRED LJUBLJANSKEGA POROTN. SODIŠČA.
Glede obtoženca Torkarja, o katerem poročamo na drugem mestu so porotniki vprašanje na uboj zanikali, pri-tudili pa vprašanju glede prestopka proti varnosti življenja. Torkar je bil obsojen na en teden zapora.
ZOPET BLAGAJNA V TRSTU PREVRTANA.
Manufakturna tvrdka Jurij Joss ima svojo trgovino v ulici Barriera vecchia št. 15, kjer ima na razpolago tudi prvo nadstropje. Predsinočnjim so tudi gospoda Jessa počastili slavni svedrovci. P. t. neznanci] so bržkone odprli vezna vrata s ponarejinimi ključi. V prvem nadstropju so vlomili dve angleški ključavnici in vstopili v trgovino. Tu so se lotili blagajne. Zdi sc pa, da sveder ni bil za nič, ker so po kratkem svedranju raztrgali železno steno s posebnimi kleščami. Vkraclli so tako 180 kron, dalje niso seglo tatinske roke, ker luknja jc bila premajhna. Zalo so vkraclli mnogo oblek in kožuhov v skupni vrednosti 5000 K. Predno so odšli so pornazali z izmečki več oblek. Ta znana okolnost pri raznih ulomih po vsem svetu bi clala sklepati, da gre za takozvane interna-cijonalne tatovo.
NAJBOLJŠI ROMAN SEDANJEGA ČASA V »SLOVENCU«!
Od prihodnjega ponedeljka dne 4. rr.rrea dalje prične izhajati v »Slovencu« najnovejši, senzacijonalni roman slavnega poljskega pisatelja H. Sienkiewicza:
»V PUSTINJAH IN PUŠČAVI«.
Lo ta zanimivi roman zasluži, da čitaie vsak dan »Slovenca«. Poleg tega priobčimo še en podlistek! »Slovenec« je sedaj največji in najcenejši slovenski dnevnik, ima največ novic iz vseh slovenskih in drugih dežel.
Možje in mladeniči! Ko greste zvečer od dela, stopite v bližnjo trafiko in kupite vsak dan »SLOVENCA«. To bo najboljše razvedrilo Vam in Vaši rodbini! .
Žene in dekleta! Kupujte »SLOVENCA« vsak dan in širite ga med znanimi rodbinami. Na delo za dobro časopisje! Vse pomagajte, da bo »SLOVENEC« najbolj razširjen slovenski Ust!!!
Telefonsko io Brzojavna poročila.
GORIŠKI DEŽELNI ZBOR.
Gorica, 2. marca. Zadnja seja dež. zbora jc danes. Do pol 4. ure popoldne je bilo sprejetih sedem točk, vseh točk je 278. Predloge o učiteljskih plačah in proračunu bodo slovenski poslanci odklonili in bodo s tem padle.
SPOR MED AVSTRIJSKO IN OGRSKO VLADO.
Budimpešta, 2. marca. Skupni finančni minister Bilinski je danes posredoval tudi pri grofu Khuenu He-dervaryju. Bilinski na željo krone posreduje med avstrijsko in ogrsko vlado v zadevi spora, ki je izbruhnil radi vpoklicanja rezervistov med obema vladama. Želja cesarjeva je, da ne pride radi tega do nobenega resnega konflikta in da se v tem oziru nič ne izpremeni no v Avstriji ne na Ogrskem. Na mestu resolucije naj stopi deklaracija, s čimur bi bil zadovoljen
KAJ JE DELALA LJUBLJANSKA
DEFUTACIJA NA DUNAJU?
Dunaj, 2. marca. Ljubljanska dc-putacija sc jc tukaj manj pečala s fi-nancijelnimi zadevami mestne obč. nego s spletkarjenjem zoper potrditev od deželnega zbora sklenjenega zakona glede izpremembe mestnega statuta in volilnega reda za Ljubljano. Priznanje liberalnega župana, da liberalna stranka nima večine med ljubljanskimi volilci in je navezana na dobroto sedanjega volilnega reda, ki daje relativni večini ob volitvah preostaja-jočo mandate, ni baš povzdignilo ugleda liberalne stranke na mcrodajnili mestih.
f PL. GLOBOČNIK.
Dunaj, 2. marca. Tukaj je danes umrl vladni svetnik pl. Globočnik, bivši državni poslanec kranjski. Pogreb se vrši v torek v Postojni.
MONTECUCCOLI OBOLEL.
Dunaj, 2. marca. Poveljnik mornarice admiral Montccuccoli jc težko zbolel.
OGRI SE UMIKAJO.
Budimpešta, 2. marca. »Pester I.loyd« izjavlja, da imajo resolucijo, ki jih jo glede sklicanja rezervistov predlagala ogrska vlada, da bi tako ogrski parlament imel tudi v tem oziru pravice, katere ima eclinole krona zgolj akademični značaj. Niti vlada niti opozicija nočeta pravic krone zmanjšati,
STAVKA V CEMENTNI TOVARNI PRI ZAGREBU.
Zagreb, 2. marca. V tovarni cementa Kustodia pri Zagrebu jo izbruhnila stavka. Delavci zahtevajo večje plače.
SENZACIJONALNI POLOM V OBČINSKI UPRAVI V PULJU.
Pulj, 2. marca. Konsternacija v ka-moristiških krogih postaja vedno večja. Glasilo komore »II Giornaletto« bruha jezo na mornariške kroge, osobito na poveljnika vojno luke admirala pl. Rip-perja. Današnji »Polaer Tagblatt« odgovarja »Giornalettu« nenavadno odločno. Posebno interesanten moment v razkritjih nemškega puljskega lista je ta, da jo gospod Galante, bivši mestni blagajnik, ko je videl, cla mu ves odpor nič ne koristi, podal vladnemu komisarju Gorizzuttiju prošnjo, naj ga zopet namesti. Namen Galanteja pa da je bil ta, da bi prišel do knjig, do dokumentov in do blagajne, kjer bi bil mogel marsikaj poskriti ali pa morda tudi utihotapiti v blagajno. Baron Gorizzutti pa ga je osorno odbil.
FINK DEŽELNEGA GLAVARJA NAMESTNIK.
Bregenz, 2. marca. Za namestnika deželnega glavarja predarlskega je imenovan poslanec Fink.
BILINSKI IN ČUVAJ.
Budimpešta, 2. marca. Tu sta imela skupni finančni minister in hrvaški ban pl. Čuvaj daljšo konferenco.
KONFERENCA SREDNJEŠOLSKIH RAVNATELJEV.
Trst, 2. marca. Tukaj se je zbrala v namestniški palači konferenca primorskih srednješolskih ravnateljev. Ccs. namestnik princ Ilohenlohe je zbrane šolnike prisrčno nagovoril, poudarjajoč sodelovanje vseh narodnosti.
OBSTRUKCIJA V TRŽAŠKEM MESTNEM SVETU KONČANA.
Trs:, 2. marca. Posredovanju župana clr. Valerio, ki je poklical k sebi zastopnike socialnodomokratične manjšine mestnega sveta se je posrečilo doseči, cla so .socialisti sprejeli posredovalni predlog svet. dr. Zanolle, ter izjavili, cla bodo, ako večina sprejme omenjene posredovalne predloge, dopustili nadaljno mirno razpravljanje o pogodbi s tramvajsko družbo.
Občinski svet jc te predloge sprejel. Ako tramvajska družba teh predlogov ne sprejme, se prične komedija nanovo.
SLOVESEN SPREJEM NOVEGA KRAKOVSKEGA ŠKOFA.
Krakov, 2. marca. Včeraj ob pol 3. uri popoldne se je vršil slovesni sprejem novega knezoškofa dr. Adama Sa-pieha. Jutri bo novi knezoškof slovesno umeščen.
TRIMBORN IZVOLJEN.
Kolin, 2. marca. Pri državnozbor-ski nadomestni volitvi v volivnem okraju Kolin V, kojega mandat je njega dosedanji poslanec, član centra, odložil, cla naredi mesto Trimbornu, jo bil danes izvoljen Trimborn s 17.000 glasovi.
HOMATIJE V МЕХ1К1,
Mexiko, 2. marca. Tu so se vršili boji mecl vladnimi in vstaškimi četami. 60 vstašev je bilo ubitih, veliko pa ranjenih.
ŠTRAJK RUDARJEV.
London, 2. marca. Dozdaj stavka 1,030.000 rudarjev. Mir so dozdaj ni nikjer kršil. Upajo, cla ostane tudi prihodnji teden vse mirno. O pogajanjih ni ničesar znanega. Promet je že precej oviran.
Stettin, 2. marca. Pomanjkanje premoga se žc pozna.
AMERIŠKE ZDRUŽENE DRŽAVE PRIZNALE KITAJSKO REPUBLIKO.
London, 2. marca. Iz Washingtona poročajo, cla je bil v senatu stavljen predlog, naj se sporoči kitajskemu ljudstvu čestitka Združenih držav zaradi nove vladne oblike. Ako bo ta predlog sprejet, bo Amerika prva, ki bo priznala kitajsko republiko.
KITAJSKI NEMIRI.
Peking, 2. marca. Zdaj je mesto mirno. Uprla sta se le clva polka. Vendar je škode več milijonov. Tujcem se ni nič zgodilo.
EKSPLOZIJA.
Pariz, 2. marca. V neki tukajšnji tovarni za volno jo razpočil kotel. 4 delavci so ubiti, 20 jc ranjenih. Skladišče jc uničeno.
RAZKRITJE NOVEGA STUDENCA V MARIJINIH VARIH.
Marijini vari, 2. marca. O priliki neko cestne regulacijo v Marijinih varili je i)il včeraj razkrit en nov studenec, ki ima približno trikrat toliko koncentracije na mineralnih vodah, kakor druge v Marijinih varili. Voda jo kristalno čista, okus izvrsten. Studencc da 700 litrov vode na dan.
ŽENSKE DEMONSTRANTKE.
London, 2. marca. Včeraj popoldne so uprizorile ženske, ki zahtevajo volilno pravico, velike demonstracije. Velika množica žensk je demonstrirala po ulicah in razbila okna in vrata velikih trgovskih hiš. Nekaj žensk je razbilo okna na hiši premier ministra in ni vladni palači.
lj Umrli so v Ljubljani: Antonija Senčar, postrožnica, 47 let. — Josip Žalec, dninar, 30 let. — Anton Glavič, hišni posestnik, 80 let. — Ivan Pleško, prosjak, 61 let. — Marija Gaberšek, natakarica, 27 let. — Terezija Centa, služkinja, 16 let. — Jera Koščak, občinska uboga, 82 let. — Josip Silvester, pekovski pomočnik, 68 let. — Zofija Marinko, posestnikova hči, 9 let. — Rajko Knific, bivši trgovski potnik, 62 let.
najfinejša in najdragocenejša alkalična grenčica je na]sigurnejše sredstvo ob prehudi tvorltvi kislin';, pri obolenju sopll in prebavil, pri boleznih jeter in oblstij.
Ta voda ce ćh ixborne mešati z vinom.
Glavni zastopnik za Kranjsko: Franc Schantel, LjubUana, Franc škanska nI.
Zaloga v „I. ljubljanskem skladišCu g Krisper-Tomažič, družba z o. z."
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
iz drožarae Josipa Košmeri, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izbor no blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	1б9
da se prepriCate	10
o potrebi in dobroti.
Že 10 let se jc izkazalo mećilno vlnčno mazilo tako-zvano praško domaie mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olalSuje vnetja ln bolečine, liladl in pospešuje zaceljenje.
Hazpošilja se vsak dau.
l puSica 70 vin. Proti predplačilu K 3-10 sc poSljejo 4 pu-šlce, za K7-— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo
avstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko.
'ИЛ
3120
Glavna zaloga
B.FRAGNER, c. in Kr. dvorni doDavileU
lekarna »Pri črnem orlu«
Praga, Hala sirana, vogal Nerodove ulice št. 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrskc. ^V Ljubljani: Dr. G. Piccoli, Jos. Čižniaf, Rib. SuSnik.
Sprejme se od dobrih starišev, priden
Avguštin Primcžič, stavbeni in pohištveni mizar in pogrebno podjetje v Tržiču, Gorenjsko.	660
„NUIS O L*
441
od Bergmann & Ko., Tešln (Tetschen) ob Labl
je iu ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. - Dobiva se v svitli, rujavi in Črni barvi steklenica po K 2-50 v vseh lekarnah, drogerijah, parlumerijah in brivnicali.
Meieorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
Cns opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura PO. Celziju	Vetrovi	Nebo	■P 2з S = s -3 f л « ' fc >
9. zveC.	740-2	9-2	sr. jzah. jdei.jasno		
7. zjutr.	737-1	8-5	sl. jzah.	oblaCno	00
2. pop.	738-2	10-0	n	dež	
Srednja včerajšnja temp. 8 0", norm. 1-4°.
Tržne cene.
Cene voljajo za 30 kg.
Budimpešta, 2. marca 1912.
Pšenica za april 1912 . . . .	11-83
Pšenica za oktober 1912 . . .	11'74
Rž za april 1912.......10 93
Rž za oktober 1912.....10-47
Oves za april 1912......1006
Koruza za maj 1912.....8-83
Koruza za julij 1912.....8-74
Koruza za avgust 1912 ... .	8-39
i	Efcktiv Irdncjci
KNJIGOTRŽTVO.
Psaltcrij za novi brevir se dobi sedaj zopet v dveh oblikah, in sicer v 48 0 (najmanjša oblika 12X7 cm), ki se prilega mali takozvani diamantni izdaji brevirja, cena vezanemu psalteriju K 3'—, dalje oblika v 18° (151/оХ91/з cm) z večjim tiskom, cena K 4'50 za fino v šagrin vezan izvod. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani ima ravnokar večje število v zalogi; ker so se pa vse izdaje — kljub visokim natiskom — takoj razposlale, je treba računati s tem, da tudi ta zaloga ne bo zadostovala in utegne prav kmalu poiti.
*	P. Angclik Hribar: postni in velikonočni napevi za mešani zbor so pravkar izšli v zalogi Katoliške Buk-varne v drugem natisu. Te pesmi našega priljubljenega skladatelja so bile že več let popolnoma razprodane. Na vsestranske želje jih jo Katoliška Bukvama zopet izdala, kar je gotovo ustreženo vsem našim cerkvenim zborom, ki bodo brezdvomno v obilem številu segli po njih, jih marljivo gojili in proizvajali v postnem in velikonočnem času. Partiturg, stane 2 K, glasovi so na po 50 vin.
*	Za naše Orle. »Orel«, koračnica za klavir, op. 41., zl. Anton Jaki, besede spisal Fran Kristan, deželni nad-oficijal v Ljubljani. Cena 1 K. Orel do-sedaj še ni imel svoje koračnice. Gospodu Jaklu sc je posrečilo zložiti prav primerno melodijozno koračnico, ki se bo gotovo pri naših telovadnih društvih kmalu vpeljala in udomačila. Po-sebno lep jc trio, v katerem jc v treh kiticah podložen pomenljiv Kristanov tekst, ki se lahko tudi enoglasno korakoma poje. Skladba je pa obenem tudi prirejena za orkester in pihala in sc inštrumentalpi glasovi dobe pri skladatelju A. Jaklu, Strossmayerjeva ulica št. 1, klavirski posnetek pa v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Iščem spretno, izvežbano
ф dobro računarico in zmožno Љ. a, slovenskega in nemškega jezika, ж, JOS. SCHUMS, tovarna slad- T . :: čle, Ljubljana, Gradišče :: Y
<F	ббб (2) #
t Proda se dobro : ohranjeni otročji
je mnogo tisoč ljudi mučen kašelj z zdravniško priporočenim in prijetno dišečim, kašelj lajšajočim sredstvom	to
tTtujmomel Scillae.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNER-ja lekarni
c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203.
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I
1 steklenica K 2-20. Po poŠti franko proti naprej j poSiljntvl K 2*90. 3 steklenico proti naprej poSI-ljatvi 7 K. 10 steklenic proti naprej poSlljatvi 20 K. Pozcr na Ime sredstva, Mllcvitelji In varstveno znanca. зиз Dobiva se v vseh lekarnali. V Ljubljani; Rihard SuSnllc, dr. (i. Piccoli, )os. Člžmar.

na Dunajski cesti hiš. štev. 29 v pritličju.	657
usahourstn. ргшшп
se. vrši dne 4. marca ob 10. dopoldne
u Spodnji Šiški it. 77.

HAaI/vmSS Motorjin» surovo olje IVlOIOril. in z močnim pritiskom шшшакв^тшт "d "> do 11,0 H P. Obratni stroiki i- l1.; vinarja na uro za konjsko silo.
Ležeči ali stoječi motorji na bencin. , potrolin ali benGoi =====
od 1-50 H P, kakor tndl lokomoblll od L'-20 III'. Obratni stroSki ti~6 vinarjev na nro za konjsko silo.
I. WARCHALOWSKI
Dunaj, III.. Paulnsnasse 3. — Budape5ta, Vi, VacI-kOrut 37.
Ugodni plaeilul pogoji. — Ceniki ln obiski odjemalcev zastonj.
Doslej nedosežen! §! Pristno čisto
W. MAAGEft-ja
Pristen le tedaj, fe je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na rumenem papirju.
(v zak. zajamčeni opremi)
rumeno steklenica.. K z
pri 3192
pa Dunaju.
Od 1860 uvedeno splošno v avstro-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
Glavna zaloga in razpo-šiljalnica za avstro-ogrsko monarhijo:
W. Maager, Dunaj
III 3, Henmarkt 3.
Ponarejanja
se soinijsko zasledujejo.
Cenjenim damam vljudno naznanjam, da sem z dnem 15. februarja otvoril v svojej podružnici na Glavnem trgu, v hiši gospe M. fltajjer popolnoma na novo urejeni
modni salon.
V zalogi bodem držal vedno najnovejše vrste slamnikov in klobukov, zadnje za vsako seziio po najnovejših pariških in dunajskih modelih.	/
Vsak čas velika zaloga od enostavnih do najfinejših
žalnih klobukov.
Velika zaloga potrebščin za nakit slamnikov, klobukov ln drugega modnega nakita. Strogo solidna in točna postrežba. Naročila po pošti se izvrše točno in pošiljajo z prvo pošto.
Priporočam se cenjenim damam za mno-gobrojni obisk in beležim
z velespoStovanjem
Anton Adamič,. Kranf,
veletrgovina galanterijskega in tnodnega!blaga Na debelo. — Na drobno.
569
za pomladansko in poletno sezono №92. Kupon, 3*10 metr. dolg. zai}^ £ kompletno moško obleko i kupon 15 kron
(suknjo, hlače, telov- 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane le t kupon 20 kron
Knpon za črno salonsko obloko K 20'—, kakor tucU blago za površnike, turistovsko obtoke, svileni kamgaru itd., pošilja po tovarniški ceni kot reelmi in solidna, clobroznana	425
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu.
Vzorci zaslon) ln franku. Vslecl direktnega naročila blaga pri Ivrđki Siegel-Trnhof Iz tovarne imajo zasebniki mnogo
prednosti. Vsled velikega blagovnoga prometa vedno največja Izbira povsom svežega blaga. Stal-na]nlž|e cene. Tadi najmanjša naročila ao izvrše najskrbneje, nataueno po vzoren.
najstarejša H tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let. 3022
ANA HOFBAUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Vfolfo^n u!. 4
si usoja javiti preG. duhovščini ter si. ob-Cinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bnndere, balda-hinc, plašče, kazule, pluvijalc, dalmatike, veluiue, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih conali, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje staro obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro In najpoštenejio postrežbo, prosi, da se pri naročilih Izvoli ozirati na prvo domačo tvrilko.
slikar in pleskar — LJubljana
Marije Terezlfe cesta (Kolizel)
se priporoča velecenj. hišnim posestnikom in odjemalcem za vsa v njegovo stroko spadajoča dela v najmodernejši izvršitvi. Načrti in proračuni zastonj. Solidna in cena izvršitev. Proseč za cenjena naročila bilježirn
velespoštovanjem
G52
Anton Stiplošek.
se sprejme takoj. — Več pove KAROL STEBLAJ, vrtnar na Karlovski cesti št. 2. 658
631
od 2 let naprej se sprejme v
oskrbo k pošteni rodbini. Kje, pove upravništvo „Slovenca".
Lepa prilika!
Is javni prostovoljni dražbi
sc bo dne 5. marca 1912 (t. j. v torek po drugi postni nedelji) ob 9. uri zjutraj v v Trebnji gorici pri Krki prodalo
lepo posestvo
četrt ure oddaljeno od farne cerkve. Hiša je nanovo predelana, drugo gospodarsko poslopje je šc v dobrem stanu. Zraven sc dobi še več njiv, hoste in senožeti. Natančneje se Izve pri prodajalcu posestva
FRANC REBOLJU, trgovcu na Krki pri Zatičlni, Dolenjsko.	647
se priporoča cenjenim damam. 660 i
Martbovl selalnl * streii ЛШШ
e«
m ioi iroiai obit
r Rus, trajaj mojster. Bled, Gorenj.
Takoi se da v najem
z msšanim blagem
v Dobernlču poleg Trebnja na Dolenjskem, na najlepšem prostoru, z uspešnim prometom. Po želji se dajo v najem tudi zelo rodovitne njive, gozdi in gospodarsko poslopje. Več sc izve ustmeno pri
Frančišku Slak, posestniku, Knježa vas št. 14, pošta Dobrniče, Dolenjsko. 63.!
NajprtprostejSa sestava.	Močna konstrukcija.
Enakomerna setev.
brane, valil,
kakor tudi poljedelske
stroje najtrpežnejše, najboljše izvršene izdelujejo in dobavlja	300
Ph. iayfar№ h d!., taai II.
Frankofcrod ob M. Berlin. Pariš.
Bogato ilustrovan cenik št. 43 a zastonj in poštnine prosto. Zastopniki se iščejo.
m
z raznim blagom
na prometnem kraju v Ljubljani sc pod ugodnimi pogoji takoj proda z vso zalogo. Naslov pove uprava „Slovenca" pod „štev. 635".
9
od Sv. Jakoba trga do Vodniko-< vega trga, ki bi bila pripravna za manufakturno trgovino. Cena od 40—50.000 K. Prevzame se tudi z blagom vred. — Tudi na deželi na Dolenjskem v večjem kraju se kupi hiša za 30—40.00 K, ki bi bila pripravna za trgovino, tudi s trgovino. Natančna pojasn. prosi
Anton Ožura, SraS
Lepa prihodnost.
Proda se iz proste roke
lepo posestvo
v lepem trgu ali pa v večji vasi na Notranjskem. Pri posestvu jo trgovina z mešanim blagom, več vrst zaloge ln gostilna s prenočiščem.
Več se izve pri upravi tega lista pod številko „50".	sso 2
^ШтШ^*.	..., ; Шљ
Telefon štev. 16.	298	Telefon štev. 16.
Leta 1873. ustanovljena delniška družba e a a и © b « vi li ne •
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.
IZPELJflVH
vseli poslovili« IransaKciL - izdajanje čokov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vss "lavna in stransfca mesta tu- in inozemstva.
IN MENJALNIĆNA DELNIŠKA DRUŽBA
Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. 99	Osrednja menjalnica:
DUNHJ I., WOLLZEILE
Pnrlnr/nipo ■ Saden, Češka Kamnloa, CeikaLlaa, Orno, Gablonza, H. Graslltt, Krakov, Litomerico, Moravski I UU1UZIllltt. Zumborg. MMIIne, Meran, Novi Jldin, Plzen, Praga, Llbcrce, Tepllce-Scnov, Oun.Novomrte, Cvltava.
C. KR. PRIVIL. BANČNA
Akc. kapital: 40,000.000 kron.
"ЧЈ
1.1
iski
ULJ,
NHKOP IN PKODHJH
vseh vrst rent, obligaci), državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk 1.1, d., L t. d.
S Zavarovanja proti ш pri žraaaii sr№ isiAmev
~ Proapokte in ceniko premij zasloaj in franko.
Proda se iz proste roke radi smrti lastnika	oao
obstoječe iz gostilne, trgovine in
mesnice. Hiša ima poleg teh prostorov še 10 stanovanj, ter stoji na lepem prostoru tik tovarne, oddaljena 10 minut od kolodvora. — Več se izve pri lastnici Ani Jelene na Javorniku, Gorenjsko.
Naročila na vsakovrstne
harmonije
pošiljajte na naslov Ivan Milavec,
izdclovatelj orgel, Ljubljana, Linhartova ulica.
oslovski kašelj slastne
Kolserjeve prsoe karaele vak
izpričeval od zdravnikov idno 3090
6050 in zasebnikov zajame njo gotov uspoh. l.-.roilno prijetni in slastni bonboni.
Zavoj 20 in 40 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev.
Prodajajo Jih v Ljubljani lekarne: Uhald pl. Тгпкому, Rihard Sušnik, I>r G. l'ifooli, Dožolna lokama, Mr. Ph. And. Bohinc. Mr. Ph. Jon. Ciemar, Ant. Kane. diogerija; B. Ovančara ilroperija „Ailrija-. — Lekarne na deželi: Dauiel 1'irc, Idrija. J. Berg-mann, ^ovomesto. C. An-irijandifi, Novo ilosto. .lur Hns. Viimva. Milan Wacha. JUotlika. A. Boblok, Hadovljiea. Hinko Brilli, Litija. Karel Savnik, Lekarna pri Sv. Trojici, Kranj. i'r. Baccaroich. l'ostojna. Jos. Močnik. Kamnik. E. Burdvch. Školja Loka. Mr. 11. Koblok, Tržič. Pb. Mr. K. Koželj, Jesenice. V. Arko. treovec, Senožeče. Jos. Rudolf, iLrogenja, Litija. J. Kandušar. trgovec, Mengeš.
Najstarejša domača tvrdka
i, rami
in
= raznih ur. =
Popravila in nova dela se Izvršujejo v lastni delavnici.
Zahtevajte najnovejši cenik.
LUD. ČERNE
juvelir, trgovec z urami, zapriseženi sodni cenilec
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
3558
lusiro-Amerikana
Trst—New York—Buenos Aires.
Ea potnike v južno in severno jRmeriko najcenejša in najpripravnejša črta.
po sredozemskem morju od 8.—22. maja 1.1. z najhitrejšim in najboljšim brzoparnikom avstro - ogrske trgovinske mornarice „Cesar Franc Jožef I.w, kateri obišče na tem potovanju sledeča pristanišča: Pulj,Dubrovnik,Korlu,Malta,Tunis, Ajacco, Villefranche (Nizza, Monte CarIo),Taormina,Katakolon (01ym-pija), Kotor, Spljet in Zader.
Vozna cena s kabino in hrano od
310 K naprej. Članom „avstrijskega plovnega društva 10 o/o popust.
Prijave prevzema kakor tudi pojasnila daje generalni zastopnik
Simon JCmetetz, £jubljatia
kolodvorska ulica 26.
21
SLOVENCI, KJE KUPUJETE VINO?
Obrnite se do „Kmečke in gospodarske zadruge" o IfledoSlb, ker ona
jamči za dobra črna, bela In rndeCa olna svojih udov, prirejena po novem in starem sistemu. Cene zmerne po dogovoru. Pošta in postaja Porioroze, Isfra.	517	Odbor.
Nc 1/12.
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajni sodniji v Pliberku se vrši na prošnjo lastnika Franceta Hauzmanna, zastopanega po c. kr. notarju Svetina javna prodaja nižje navedenih nepremičnin pod ugotovitvijo navedenih izklicnih cen, in sicer domačija Kniepas hišna štev. 32 Tolstivrh zemlj. knjižna vi. štev. 3 Tolstivrh in sicer v 2 skupinah, kot sledi:
I.	Zemljiška parcela št. 53/2 v obsegu 1 ar in 15m2 z mehanično mizarsko delavnico in žago, travniška parcela št. 644/3 (skladišče za les) 9 arov in 04 m2 in gozd (potok) parcela št. 1143/2 z vodnimi pravicami in vsemi napravami;
II.	vse druge sostavine zgorenjega posestva v izmeri 14 ha 65 arov in 03m2 s poslopjem brez inventarja za ceno po 16.000 kron ali celo posestvo za 32.000 kron.
Dražba se vrši dne
30. marca 1912
ob 10. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem sodišču v Pliberku, soba štev. 13. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo.
Na posestvu vknjiženim upnikom ostanejo zajamčene njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Izdražbena vsota se mora vložiti pri sodišču, v kolikor se pri točki II. ne vračunajo hipotečne tirjatve.
Dražbeni pogoji se lehko vpogledajo pri podpisanem sodišču. Prodajalec si pridržuje pravico, kot. neveljavno smatrati drabbo samo enega dela, ako se ne prodasta oba izdražbena dela.
649
C. kr. okr. sodišče Pliberk, odd. I
dne 12. januarja 1912.
•9
Najlepši razgled
Najlepši razgled, h
, .	• v-' ( • s	* • *■
Otvoritev restavrant-hotela
„BELLEVUE"
restavrater IVAN FRIEDL
v nedeljo dne 3. marca 1912
Točila se bodo najboljša vina iz znanih kleti g. Alojzija Zajca, plzenski prazdroj, Reininghausovo marčno pivo. Izborna kava. Znano najboljša dunajska kuhinja ob vcakem dnevnem času. Dnevne in mesečne sobe. Penzijonat od 6 kron naprej.	644	Meščanske cene.
Najlepši razgled.
i mi umi um iMiiMiMM .gj
Najlepši razgled.
Nc I 516/12
613
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri g. kr. okrajnem sodišču v Radovljici so po prošnji lastnika Valentina Mužan-a z Bohinjske Bele štev. 17 na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere se je ustanovila pristavljena izklicna cena, in sicer:
Zap. štev.	Pare. štev.	Katasterska občina	Površje V	Kata-ster-ski cisti donesek	Pripisana zemljišču vložek štev.	Kulturna vrsta	Dobrotni razred	Izklicna cena
				K				K
1	926/2	Želeče	126	0-16	246 kata-stersko občine Bohinjska Bela	travnik	V	10.000
	905/3		1124	2-24		n	IV	
	919/2		150	0-20		n	V	
	905/6		130	—		stavbišče, žaga		
o	18/1	Bohinjska Bela	1093	—	»	hiša štev. 17 z gospodarskim poslopjem in dvoriščem	—	12.000
	19/1		1719	2 26		sadni vrt	IV	
3	308/60	»	25846	4-50	.	pašnik, dejanski gozd	III	500 |
4	197	99	1036	208	rt	travnik	IV	1.600
	198		3715	8-38		njiva	III	
6	256/27	99	3527	062	t>	pašnik	lil	200
6	140	99	4359	14-02	284 kata-sterske občine Bohinjska Bela	njiva	II	1.500
7	218/1	Bohinjska Bistrica	140		87 kata- sterske občine Bohinjska Bistrica	hiša št. 68		3.000
	218/2		151	0-42		vrt	II	
8	571/2	19	234'	0-62	»	pašnik	I	160
9	1423/ 42	n	17681	3.08	n	gozd	III	150
Skupaj . . ,			63138	38-58				29.000
Dražba se bo vršila dne
11. marca 1912
na imenovanih parcelah, prične se ob 8. uri dopoldne v Želečah in se nadaljuje ob pol 12. uri dopoldne na Bohinjski Beli in ob pol uri popoldne na Bo« hinjski Bistrici.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove postavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je plačati po preteku enega meseca in štirinajstih dni po dražbi, ako se ta odobri, v roke g. dr. Vladimira Ravniharja, odvetnika v Ljubljani.
Dražbene pogoje, izvleček zemljiške knjige in posestne liste se lahko pregleda vsak delavnik med opravilnimi urami pri tem sodišču v izbi št. 29.
Dejansko posest in užitek nastopijo kupci po odobrenju prodaje in plačilu kupnine, glede skupin pod 1), 2) in 7) pa še le dne 1. maja 1912.
C. kr. okrajno sodišče v Radovljici odd. Lf
dne 20. februarja 1912.
Ustanovljeno v letu 1842.
Brala Eberi
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Črkoslikarija
likarja, pohištvena in stavbena pleskarja
L]UblJana9 Miklošičeva cesia
nasproti hotela Union Teleion 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx~ema)l za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko nespremenljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za ===== sobne slikarje.
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine
Lake angleške za kočije, lake J Za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete
slikanje.
osi
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
Trffike novice.
t Skupina jugoslovanske strokovne zveze v Tržiču je imela svoj dobro obiskan občni zbor dne 25. februarja t. 1. Predsednik Fr. Viclic jc pozdravil vse navzoče ter se v imenu skupine zahvalil vsem, ki so kaj storili v blagor tega društva. Potem je v izborno sestavljenem govoru razložil, kolikega pomena je organizacija jugoslovanske strokovne zveze in da se ni bati, da bi padla, ker ima tako trdno podlago, namreč katoliško vero. To poročilo kakor tudi poročilo tajnika in blagajnika so zbo-rovalci sprejeli z največjim navdušenjem. V odbor so bili izvoljeni enoglasno vsi stari odborniki in poleg njih še štirje novi, namreč: Leopold Weber, Luka Jereb, Leopold Koprivnik in Ana Slapar. Upati je, da sc bo skupina za-naprej še bolj razvijala, kakor se je doslej. Čim več delavcev in delavk bo pristopilo, tem boljša in močnejša bo. Lansko leto se je trem delavcem vsled bolezni izplačala podpora okoli 140 K. Kolika pomoč v bolezni!
t Občni zbor hranilnice in posojilnice v Tržiču bo dne 17. t. m. ob štirih pop. v liranilničnih prostorih.
t Iz društva. Zadnjo nedeljo je predaval gosp. prof. Fr. Komatar o francoski revoluciji, za kar mu bocli izrečena iskrena zahvala. — Nad vse zanimivo skioptično predavanje bo v nedeljo, dne 3. marca, točno ob sedmih zvečer. G. prof. A. Sušnik bo na slikah kazal trpljenje Jezusovo, kakor ga pred-ivtavljajo v Oberammergauu, kamor hodijo te znamenite igre gledat ljudje iz celega sveta. Ponoviti predavanja ne bo mogoče. Vstopnina: Sedeži 60 vin.; stojišča za odrasle 20 vin., za otroke 10 vin.
Jeseniške novice.
j Predstava. Ker je preteklo nedeljo moralo mnogo gostov radi pomanjkanja prostora oditi, vprizori del. društvo jutri, v nedeljo ob pol 8. uri zvečer še enkrat Finžgarjevo narodno igro »Naša kri«. Vstopnina navadna. Sodeluje društveni orkester.
j Jeseniško okrožje »Orla« ima v nedeljo, dne 10. marca na Jesenicah občni zbor in tečaj. Predava g. Terse-glav iz Ljubljane in drugi. Orli na noge!
j »Gorenjec« ve poročati, da bodo na Jesenicah odpravljene tovarne in sc zgrade v Trstu. Ne vemo, kdo jc našega dobro urejevanega »Gorenjca« tako potegnil. Da bi savska tovarna kar meninič tebinič zapustila svoje milijone vredne vodne moči, tega piti misliti ni. Pač misli tovarna prestaviti nekaj Martinovih peči s Save v Skedenj pri Trstu, zato pa gotovo poveča druge oddelke. To je samo trgovska špekulacija, ker tovarno mnogo stane prevoz surovin iz Trsta na Jesenice, dočim bo tovarna v Trst dobivala surovine mnogo ceneje. Do tja jih namreč dobiva čez morje kot balast za ladje brezplačno. Za jeseniške tovarne se torej ni bati. Notica v »Gorenjcu« je torej samo dražilo jeseniškega predpustnega nagajivca.
j Kaznovana predrznost. Izdelova-telji in prodajalci nesramnih slik. o čemer smo že kratko poročali, so skočili v past in so bili pri sodišču radi te trgovine kaznovani. Dobil jc vsak po 4 dni zapora. Ni sicer mnogo, pa bo drugi pot več. Tudi v bodoče naj sc vsak enak poizkus nemudoma iavi.
idrijske novice.
i Pogoreli prerok. Idrijski rudarji vseh strank so imeli pretečeno nedeljo javen shod. Predmet razgovarjanje je bil novi plačilni normal. V tem se plačuje vse v denarji, na-turalije žito in drva odpadejo. Tudi je pri-stavek, da edino plača določena v normalu ostane, vse drugo odpade. Sedaj so se socialnim demokratem oči odprle. Sploh vsi tarnajo, da so slabo opravili, ko so pustili svojim voditeljem vedno zabavljati čez patriarhalne razmere in stavili resolucije po zboljšanju plače, pa le samo v denarju. Na shodu je poizkušal dvakrat Kristan iz Ljubljane prepričati sodruge, da je z novim pla-
čilnim redom precej poboljšanja in za denar si lahko rudar prostovoljno nakupi, kar hoče in ni več navezan na gotovo merico žita ali onih 7 metrov drv. A navajen vedno ploskanja je sedaj srdito pogledal po polni dvorani, odkoder mu je zadonelo enoglasno, da to ni res in da jc on kriv sedajnih razmer. Sklenilo se je prositi ministrstvo, naj se daje žito in drva vsem rudarjem, novim in starim, a plača naj se zviša za 25 procentov. Tako.so se vsi rudarji brez razločka strank zato zedinili, dočim je dosedaj le naša stranka to stališče zastopala. Socialisti so tudi izprevideli, da ne bodo dosti na bo-Ijem po novem plačilniku. V slučaju bolezni je dobival rudar 60 procentov svoje plače, a žito je vse ostalo. Tedaj družina v živilih ni nič trpela, ako je bil oče bolan. Sedaj se je vse žito in drva privzelo v denarno plačo in v slučaju bolezni bo tudi od teh dobival Ie 60 procentov plače, sedaj bodo v živilih za 40 procentov na slabšem. — Ker je tudi dostavek, da vse druge dobrote odpadejo, se je bati, da črtajo še postavek za učne pripomočke. Saj nimajo rudniki povsod svoje šole kakor v Idriji, in sedaj je enaka plača skoraj vsem cesarskim rudnikom določena. Дко rudar še te izgubi, bo bridko občutil družinski oče, ki ima 3, ali 4 otroke v šoli. In takih je precej v našem mestu. Potem bo izprevidel, kako naraščajo m?li stroški za knjige, zvezke in druge učne pripomočke. Ako bo koncem leta seštel vse izdatke, se bo precejšna svota nabrala. Te dosedaj še ni občutil, a potem bo še bolj spregledal kakor dosedaj, kam ga pripelje vedno hujskanje in zabavljanje čez pasje življenje ubogega rudarja. Ako delavci ne bodo pazili in složno zastopali svojih koristi, bodo v marsikateri družini vladala beda in pomanjkanje.
i Zanmivosti o »patriarhalnih« razmerah v Idriji. Mnogo je bilo govorjenja in ga še vedno bo o takozvanem »žitu« v Idriji. Ni pa mnogo ljudi izven Idrije, ki bi imeli pravi pojem o tem. Par vrat danes o tem. Po stari uravnavi so dobivali idrijski delavci poleg plače v gotovini tudi v naturali-jah, namreč žitu in drvih. Samski delavec je dobival na leto 3 in pol m"' drv, oženjeni 7 m*. Prav tako jc dobival vsak dclavec od erarja nekaj žita, pšenice in rži, oziroma koruze. Samski delavec, čez 20 let star, je dobival na primer mesečno 27 in pol litra pšenice in litrov rži. Čc jc bila koruza v ceni višja od rži, vzel je lahko koruze za četrtino pristojne mu mere rži; če je bila cena koruze pa enaka ali manjša kot rži, dobil je lahko isto mero koruze mesto rži. Ko se je delavec poročil, dobil jc tudi za ženo nekaj žita. Dobival je odslej mesečno 32 in pol litra pšenice in 42 in pol litra rži. Z družino mu je zopet rastlo tudi žito. Za vsakega otroka jc dobil na leto 30 litrov pšenice in 90 litrov rži več. Deklice so imele žito do izpolnjenega 12., clečki do 14. leta. Iz početka so delavcem od-tezali pri zaslužku za žito, scvecla manj, nego jc bila tržna cena. Pred leti — mencla pod ministrom Ledebur-jem — pa so zboljšali stanje delavcem s tem, da so pričeli dajati drva in žito zastonj. To je bilo precejšno zboljšanje, ker je bilo žito precej vredno. Vzemimo ceno, kakor je stalo žito erar v zadnjem času, namreč pšenica lil po 21 K 31 h, rž lil po 15 K 92 h. Dvajsetletnega rudarja žito je v tem slučaju vredno 10 K 63 h mesečno. Oženjcnega delavca brez družine je vredno 13 K 69 h, z enim otrokom 15 K 41 h, z dvema 17 K 14 h, s tremi 18 K 87 h, s štirimi 20 K 59 h, s petimi 22 K 32 li, s šestimi 24 K 5 h, s sedmimi 25 K 77 h. Čc računamo m3 drv po 5 K 88 h, je vrednost drv samskega delavca letno 20 K 58 h, mesečno 1 K 71 h, oženjenega letno 41 kron 16 h, mesečno 3 K 43 h. Leta 1902 so je izpremenilo. Vsi dotedanji delavci so si ohranili pravico do brezplačno dobave žita in drv. Kadar se jim jc družina pomnožila, povečala se je brezplačno mera žita po zgoraj navedenem načinu. Vsak delavec pa jc lahko dobil namesto pripadajočega mu žita . v gotovini. Od leta 1902 naprej pa novo vsprejetim delavcem niso več priznali naturalij, žita in drv, ampak je erar mesto naturalij plačeval samskim delavcem mesečno po 9 K, oženjenim pa brez ozira na velikost družine mesečno po 17 kron. Morda je bila tedaj
cena žitu nižja. Zato se tembolj vidi pomen dobavanja v naturalijah. Po današnji ceni je žito samskega, nad 20 let starega delavca vredno mesečno 10 K 63 h, drva 1 K 71 h, skupno torej 12 K 34 h. Samski delavec, sprejet po letu 1901 bi bil torej pred prejo sprejetimi na škodi mesečno 3 K 34 h, na leto 40 K. Šc večja je seveda razlika pri oženjenih. Do leta 1902 sprejetega oženjenega delavca brez družine je po sedanjih cenah žita vredno mesečno 13 kron 69 h, drva 3 K 43 h, skupno 17 K 12 h. Novim delavcem, sprejetim od leta 1902 naprej, so dajali mesto žita pa v gotovini mesečno 17 K, kar jc danes manj vredno, nego naturalije. Pred letom 1902 sprejetim delavcem se je z družino množila tudi dajatev v naturalijah, po letu 1902 sprejetim pa je ostala stalno neizpremenjena doklada v znesku mesečnih 17 K. Vzemimo dve družini s štirimi otroki. Pred letom 1902 sprejetega delavca naturalije so vredne: žito 20 K 59 h, drva 3 K 43 h, skupno 24 K 2 h; po letu 1902 sprejeti dobiva v gotovini šc vedno 17 K, torej mesečno 7 kron, na leto 84 kron manj. Zato je bilo vedno nerganjc o »patriarhalnih« razmerah nespametno, tembolj, ker so se vzelo za podlago sedanji regulaciji plač dosedanje dobave. Tako je prišlo, da so boljo zadeli tisti, ki so imeli žito, nego tisti, ki so dobivali doklade mesečno po 9 in 17 K. Nič ni torej čudnega, da so se dclavci zganili, ter začutili vrednost tudi naturalij žita in drv, dasi morda tega niso še natančneje proučili s stališča zadnje regulacije.
i Z ozirom na dopis iz Idrije v »Sl. Narodu« z dne 24. februarja izjavljam, da nisem v nikaki zvezi z dopisom glede dijaškega plesnega venčka v »Slovencu« z dne 17. februarja, niti pisec istega. Kljub častnemu priimku »dostojanstveni doktor vljudnosti«, katerega seveda preponižno odklanjam, ker sem delal rigorozo iz slavistike, germanistiko in filozofijo, no pa iz vljudnosti — ostajam sicer šc toliko nevljuden, da javno potrdim svoje krščansko in pedagoško stališče, da je tudi slovenski srednješolec obvezan ob nedeljah in praznikih posečati mašo sploh, četudi slučajno šolska odpade. Kot društvenik tukajšnjega dijaškega podpornega društva nisein mogel logično biti istemu nasproten. Čc odslej ne bom več in bom isti mesečni donesek poklanjal tukajšnji Vincencijevi družbi, naj se dopisniku podporno društvo zahvali za uslugo. V svoji skromnosti, nikakor vljudnosti, nikomur svoje osebe niti podpore ne vsiljujem. Prcvljudni in dosledni — dr. Ivan Pregelj.
i Ljudska hranilnica in posojilnica ima v nedeljo, dne 3. marca v prostorih Itršč. gosp. društva ob 4. uri popoldne redni občni zbor.
3317 priporoCa po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
423 3
Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, posebno pa tambu-raškim in ostalim društvom, ki so dosedaj v tujini naro-čevala tamburice in druga glasbila, da naj se odslej obračajo edino na »Prvo kranjsko samolzdsiovalnico tamburic
in drngih glasbil«
Ш M\\
LjubSjana, Florjanska ul. 24,
kjer bodo dobila dobra in najcenejša glasbila in tamburice. Nadalje naznanja, da sprejema vsa popravila, v to stroko spadajoča dela in jili izdeluje natančno in najceneje. Za vsa popravila in nova glasbila jamčim eno leto. Ceniki zastonj!
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
pete iz kavčuka za čevlje.
Za otroške bolezni,
za katore je tako pogostem potrebno kieline irna-jočih ereda'sv, posebno opozarjajo zdravniki na
naravna
alkalična kislina
ter je posebno pripravna zaradi svojega iflilega vpliva in jo tor»i zapisujejo pri želodčni kislini *krofalJnlh, krvicah, otoku šlez itd, in <avno tako pri kataru sapnika in oslovem kašlju. (Dvornega svetnika L6schnerja onora-ftrafija o Gicsshttbl Sauerbrunn.
Izvirek: G^.essibu)hl Same^fomim, želez, posfn'a, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Frcspekti sastonj in franko.
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami jn vinom.
Zaligo pri Mihael Kastner- u, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana.	3997
Najcenejše ш najbolj učinkujoče odvaialno sredstvo!
posla jj ene odvafalne
(Neusleinove Elizabelne itrofjjjice)
Pred viemi drugimi oodobniir.i izdelki imajo prednost te krogijiec, proste vsakih škodljivih primesi, vporabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, ki i čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem pov:etn neškodljivo, da bi preprečilo izvor premnogih bolezni. Radi poglajene oblike jih radi uživajo otroci. Skatljica s to krogljieami stane 30 vin. ovoj z 8 škatljic, torej 120 krogljic, stane lc 2 K. Če sc pošlje napraj K 2*45, sc pošlje franko 1 ovoj.
uarejanji. Zahtevajt' Filipa Nousteina ..odvajalne krogljlce" Pristne le, čc SsSj! no-i vsaka škatlja in navodilo našo zakonito 1 I varstveno znamko v rdeče-črnem tisku .Sv. Leopold" in podpis„Filip Neusieln, Apotheke". Naše trgovsKo sodntjsko zavarovane embalaže ШвШЦ	morajo imeti našo vrdko
Wk
„pri sv. Leopoldu" Dunaj, Plankengasse 6. —
Zaloge v Ljubljani: Rihard Sušnik, lekarnar,
3301 in v več drugih lekarnah.
sodarsHi mojster,
Gesta na Rudollovo žcleznico štev, 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
Prevzema tudi vsa v njegovo stroko spadajoča tlela po najnižjih cena;;.
dobavljam frtmko na vsako postajo
za reklamo, nove vrste
H«
m i |ш
ki se gonijo z nogo, z elegantno Зк, omarico in lOletno garancijo. Od-poSljem ko dobim 15 K zadntja, ostanek po povzetju. — Vse vrste šivalnih strojev po cenah na debelo
fl. leisslerg, Dunaj H. Uniere Ijer.aasirasse 23.
Cenik zastonj in franko.	3231
Dopisuje se v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Telefon št.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prsi 1.
Centrala na Dnnaiu, - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic. liogal marijin trg — Petra cesta. Delniški kapital in reserve 52.000.00U feren.
Prcskrbovanjc vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemauje denarnih vlog na hranilne knjižico brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanjo vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznili poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3999
Najkulantnejšc izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanjc vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambo (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev, — Promcse za vsa žrebanja.
jj Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vsjk v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje dnarnih vlog na hranilue knjižico dne 31. prosinca 1011. K 72,246.394
ш тжж ■ њ ш*м

Zaloga vseh vrst sukna,
platna ter manufakfurnega blaga.
na debelo in drobno.
j Sfpiiapjeva ul.

508
popolnoma izurjouega v lakirarskem iu tapetniškem poslu sprejmo takoj
fini M«, sedlar, lisa tis g. »iti iDMsbi.
Celje Slovenska ivrđKa' Celje
Izdeluje velike
198 26
mostne tehtnici
vseh sistemov in velikosti za tehtanje vozov in živine. Prevzame iste tudi v
prenovi j en je. |VAN REBEK, stavbeni in umetni ključavničar, Kermanova ulica št. 10.
bolj priletnega, sposobnega za vsako delo, sprejme Jakob Mikolič, krojaški mojster, Novo mesto, Dolenjsko. 510
v Podutiku 20 pri Ljubljani se odda takoj na račun. Več se izve v Žapužah 14, p. Št. Vid nad Ljubljano.	437
poljedelskih strojev in orodja, mlekar, centrifug in motorjev se Шсјо сј^лјпЛтјл* Ponud-izurjeni, solidni ČfilJ^e.Ilg V« i)c pod »Stroj 60899« na anončno pisarno HEINRICH SCHALEK, Dunaj I., Wollze:Ie 11.	542
kc sprejmeta takoj na privatno hrano in stanovanje. Soba je velika, zračna in novo opremljena. Poizve se v Za-tiški ul. št. 1, I, levo. — Sprejme so tudi več gospodov na dobro hrano.	581
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schniida znamenito
olje za sluh
odstrani liitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz uSes, Šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako jc žc zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se satno v lekarni pri ,,Črnem Orlu" na Novem trgu, Celovec.	491
Proda se dobro ohranjena
621
Več pove g. Kovačič, Sv. Jakoba trg 5
Kuharica
■	izurjena v vseli gospodinjskih delih
■	so išče za takoj za neko župnišče.
■	K Ponudbo sprejema uprava lista
■	pod 591.
Proda se iz proste roke s štirimi stanovanji in vrtom v bližini tovarne na Savi. Izve se pri lastnici
Minki poženel, Jesenice-Fužine, Gor.
Mesnic
se odda v najem z vsemi pripravami in ledenico polno ledu. Štefan Hrib Vipava.	562
15 let staro, bi rad oddal v službo zaradi družinskih razmer v kako pošteno hišo, plača po dogovoru.	621
Naslov pove uprava lista pod št. 621.
Umetni mlin
v dobro obiskanem trgu Spodnjo Labodske doline, ob državni cesti in železnici, cerkev in šola v trgu, gotovi odjemalci, z žago, električno lučjo in kovačnico v hiši, vse lepo uravnano, 7 oralov zemljišča, z lepim sadovnikom, se po ccnl proda.
Vprašanja na upravo lista.	578
Dobro ohranjeno, skoro novo
je naprodaj. — Več se izve na Starem trgu št. 26 2 pri g. Vetter.	616
Velika zavarovalnica sprejme proti visoki proviziji v stalno službo spretne
kateri imajo v trgovskih in industrijskih krogih mnogo znanja. Ponudbe pod „Začetek", poštno ležeče, Ljubljana.
Dobro so obrestujoča —»»—»»n«™
s prodajalno in več strankami sc želi z manjšo za eno ali dve družini prirejeno" hišo v mestu ali bližnji okolici. — Več pove iz prijaznosti uprava lista.	595
na kub. meter, radi pomanjkanja prostora po jako znižani ceni. Odjemalci velikih množin popust. V. Scagnetti, parna žaga, Cesta na Rudolfovo železnico 16 (za drž. kolodvorom).	222
sprojeuie Anton KoScnc, veletrgovina s spooerijo iu deželnimi pridelki v Celju. Prednost ima ista ki je žo v odnakih trgovinah sodelovala.
poštenih staršev, kateri bi imel veselje do trgovine, sprejme se takoj. Pirnat in drug Novo mssto.	473
ИкЗжааппоппппппаопппаокЕ® m	№
K Priporočamo našo zalogo najboljših У	belih in črnih
g dalmatinskih vin g
□
ua debelo in v steklenicah
□
□	Posebno priporočamo za slabokrvne	□
□	in prebolele dal- __	D
□	matlnsko vino ,^-Lii V Л1	□
□	3 steklenice 5 kg 4 K franko.
□	Steklenica od 20 J naprej 1 a 80 h.	p
□	Od 56 1 naprej znaten popust. Naše	□
□	.sode zaračunamo do povratka.	1 1
□ U
Rezpoloina tVailKO li3i[?ra!iiis!\ill vin
Celje, Bogen ulica 3, . 500
□ □
ta
E
■^^□□□□□□□□□□□□□□□□□■ВЕВ
lep in čist; cena po dogovoru. Vpraša se pri
1 cerkovnika is orirt
v Skočidolu na Koroškem se takoj oddaje. Cecilijanci samci imajo prednost. —
Župnijski urad v Steioiii p. Poilravije
618	na Koroškem.
ililisl nastalih rodbinskih razmer lllftll! sc iz proste roke proda izredno
lepo posestvo
Proda sc lahko v treh delih, tudi vsak del zase. Vse je v prav dobrem stanju in najboljo oskrbovano. Leži sredi velikega industrijskega kraja oddaljeno 5 minut od železniško postaje. Sestoji pa posestvo iz naslednjih delov: mlin s peka-Wjo za beli in črni kruh. Mlin je na tri tečaje ob stalni vodi; v pekariji se proda vsak dan za 170 do 20!) kron belega in črnega kruha. Za mlin je potrebno 15 do 20.0C0 kron kapitala. — Dalje gos ilna, najboljša v kraju, s koncesijo vino-, pivo- in žganjetoča s prenočišči za tujce, ki se lahko razširi, ker je dovolj prostora na razpolago. Lepe kleti so pripravno tudi za zalogo piva. Zraven je veliko dvorišče in vrt. Potreben kapital 40.000 kron. — Lepa hiša s stanovanji, primerna za vsako obrt, še 7 let davka prosta. Kapitala je potreba 10.000 kron. Za vse plačilni pogoji zelo ugodni. Vprašauja naj se naslavljajo pod „A. Z. 602" na upravo „Slovenca".	602
Zlatica.
Cvetlico pomeni beseda. Iščem tem potom čedno, inteligentno in premožno družico iz dobro in ugledno rodbine.
Reelni posredovalec ni izključen.
Dopis s prilogo fotog iiije naj so pošljo na pisarno	547
pod strogo diskrocijo št. 1872 — W. H. 5238. Razpisuje se služba
9]	•
z mesečno plačo 42 K. Poleg toga ima še prosto stanovanje, štolnino in nekaj pšenice. Ugodno bi bilo za kakega rokodelca, ki je izučen v krojaštvu itd. Prošnje naj sc pošiljajo na župni nrad v Št. Lambertu, pošta Sava ob južni železnici. Služba sc lahko nastopi takoj.
CerKvsoo prcflslojniSivo v Št. LamM.
626
Jožef Cuderinan,
župni upravitelj.
u mlade trgovce!
Proda se
oziroma tudi odda v najem 30 let
obstoječa
z velikim vsakoletnim prometom v večjem kraju na Dolenjskem, jako ugodno ležeča blizu farne cerkve. — Resni reflektanti s primernim kapitalom, ki želo podrobna pojasnila, naj naslove svoja vprašanja oziroma ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod »Brez konkurence". Odgovor sledi v najkrajšem času.	587
Skoro en milijon
II
je v rabi!	583
Jiober.ega izdelka se ni toliko prodalo!
Remington pisalni stroji:
Normalni modeli Modeli s tabulatorjem Modeli za račnnanjc Specialni modeli
Nedosežni po vrednosti in kakovosti!
GtogiBHttSft! Ш C®$3
c. in kr. dvorni dobavitelji GRADEC, JOANNEUMRING ŠT. 8.
Telefon št. 381.	Telefon št. 384.

se proda v S a vi j ah nad Ljub- [Ц]
Ijano, obstoječe iz hiše, gospo- rg] darskega poslopja, steklenega salona, 16 oralov travnikov in ® njiv, 7. živim in mrtvim inven- 1®I tarjem. Posestvo je za gostil- 09 niško obrt ali za letoviščarje [g jako ugodno. Cena jc 10.0iW K. цп
Naslov pove uprava ,Slovenca.' kd
608 IU
Pozor! Pozor! — Presgerm.
Uljndno naznanjam vsein pekovskim mojstrom n trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim iz odličnim spoštovanjem	3641
Mafre	Frva Uubll- tovarna ilrož v lastni Ш1
т<шг>	Rečna ul.St. 5 in Klailezna ul it. 17,
Odda se v lepem, prometnem kraju na Gorenjskem, kamor zahaja poletu mnogo letoviščarjev, s 1.majem dobro idoča
z 12 sobami v najem. (Gostilna dosedaj še ni bila v najemu.) - V hiši je tudi mesarija. Pismene ponudbe pod šifro „Hotel na Gorenjskem" na upravo lista.
1 V
Dunajska cesta št. 22

m V
Ш
15
n
LJUBLJANA
ker.ces. podjetja za električne naprave, napeljavo električne luči in prenos moči, telefonske in brzojavne naprave. Dobava in montiranje ir.otorjev na benem in petrolin ter Dicsel-ovth motorjev. V zalogi vedno v veliki izberi: elektromotorji, ventilatorji, obločuice, žarnice, telefoni, vsakovrstni inštalnc materijal, mazilna olja in mastf, sesalke, svetilniki zn elektriko in plin ter sploh vse tclm. potrebščine
nasproti kavarne ,Evropa4
Mehanična deiavnica
sprejema vsakovrstna mehanična dila in popravila vsakovrstnih strojev. Dela fc izvršo solidno, točno in po najnižjih cenah.	Proračuni na zahtevo zastonj.
Zavod za tehnične iu elektrotehnične naprave.	748
Ж l
Ушј
iMMMEB'i m m