• • ■""««i? ■ j. % • /\> I ] x-. # / / : S, Ji / # ‘gj**... HijfHillll.il UPRAVA DS UO 00 ZKJ SINDIKAlH ZMS ^ AKTIV fIGD ‘ / f: f ''1‘IIHIIMIIII iW "hllllt&ll 4? i #' 4" ^ 4UIIIUH. ^llIlIlllllMIlll 4—¥ \ '»MUHI ZVEZA ZA TELESNO KULTURO SLOVENIJE LJUBLJANA, CANKARJEVA 5 /N. Št.i P 25/65 Datumi 26. novtembra 1965 SKLEP i o podelitvi Bloudkovih nagrad in Bloudkovih plaket v letu 1965 i i Izvršni odbor Zveze za telesno kulturo Slovenije je na svoji seji dne 15. novembra 1965 sklenil, da podeli za leto 1965 J BL0UDB3V0 PLAKETO DELOVNEMU KOLEKTIVU TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA "ELAN", BEGUNJE za dosežke v proizvodnji športne orpeme j Utemeljitev: Tovarna Športnega orodja Elan je, začela po osvoboditvi predvsem z izdelavo telovadnega orodja za vso državo, istočasno pa so pričeli tudi s proizvodnjo smuči in druge športne opreme o V 20 letih delovanja tovarne se je ta razvila iz majhnega obrata v ehega pomembnih proizvajalcev smuči na svetu. Več kot deset let je Elan izvoznik smuči in letos izvaža že v 17 dtžav, kar si je zagotovil predvsem s kvaliteto svojih izdelkov, ki jih sproti izboljšujejo na podlagi teoretičnih in praktičnih izkušenj lastnega inštituta za športno opremo. Elan se je uveljavil tudi kot kvalitetni proizvajalec gimnastičnega orodja in velju omenitip da je bilo evropsko prvenstvo v gimnas^ftki leta 1963 v Beogradu izvedeno v oeloti na orodju, izdelanem v Elanu0 Predsednik Janez Zemljarič PLMETA STANKA feLOUD KA IP& Minilo je 20 let kar smo pregnali oku- i patorja iz naše zemlje. Letos smo se z raznimi proslavami spominjali tega zgodovinskega dogodka. ; ' ' ^ j V teh 20 letih pa smo gradili in izgra-* j dili pod vodstvom komunistične partije | in tovariša Tiia (kot med borbo) sami I 4&abi nove pogoje - novo življenje sploh,| Tudi v našem kolektivu smo doprinesli I k tej ustvarjalnosti svoj delež, saj smo iz majhne partizanske delavnice po- I stavili novo, veliko in moderno tovar- j no. Bes, da nismo 29. IX. uradno pros- I lavili tudi 20 letnice ustanovitve po- j djetja posebej kot je bilo predvideno. | Vemo pa tudi Zakaj ne. Novi pogoji gospodarske reforme so terjali od nas varčevanje in iskanje notranjih rezerv. I Tiste dni pa nam naši ukrepi še niso J rodili in pokazali realnejših rezulta- l tov kakor jih poznamo že danes in od njih že tudi nekaj imamo! : *>!; | •: I j Pred dnevom republike 29. Novembra le- | tos so vodstvo podjetja in organi u-pravljanja počastili vse borce in borke zaposlene v Elanu s tem, da so jih pogostili in jim v znak priznanja razdelili knjige Toneta Svetina "UKANA" s posvetilom. Bil je nepozaben dan. Za to pozornost se jim vsi udeleženci iskreno zahvaljujemo. Po- sebej pa še avtorju tov. (Tonetu Sveti-nn, ki je z iskrenimi in toplimi besedami pozdravil nagrajence in jim povedal mnogo vzpodbudnega za nadaljno graditev boljše in srečnejše bodočnostil ... TO KNJIGO POSVEČAM MRTVIM IN ŽIVIM BORCEM XXXI, DIVIZIJE NOV IN POJ IN ČLANOM VOS ZA PRIMORSKO IN GORENJSKO* n SO S SVOJO KRVJO NAPISALI NEIZBRISNO STRAN ZGODOVINE SLOVENSKEGA NARODA IN POKAZALI POT V SVETLO ČLOVEŠKO PRIHODNOST. SAK VIST I LEKTIVA Mi kič Alojz asmsaaam NOVEMBRA smugarija: sečni plun Novembra doseženo 110 milj, 156,3 » 142 % Komul.plan 11 mes. 1207 milj, Komul.dos. 11 mes. 1453 ' " 120 % 1316 milj. 1453 '• 111 ft Letni plan Dosež. v 11 mes. Vf-.> Ar) Kar pOtteni, da je smučarski obrat vključno z novembrom že presegal letni vrednostni plan proizvodnje za 11 $ ali z drugimi besedami, da je svoje letne ob» veznosti izpolnil dne 5» novembral Problematike v obratu smučarije je bilo v meseeu novembru dovolj. 1. Prehod na novo proizvodnjo z acryl ploščami. • > 2. Pripravljanje večje količine vzorcev za, leto 1966. . . \ i 3. Tekaške in plastične smuči. • i ' j ‘ 4. Razna drobnjakarska dela (reklamne table, kažipoti, itd.). i I 5* Občasno pomanjkanje nekateiSi materi alov 6. Sitotisk. Itd. LESNH SLOK_____________________ Mesečni planu 18ji miljo Novembra doseženo 15,4 " ti' 85 a Komul.plan 11 mes. 199,1 milj. Komul.dos. 11 mes* 171,5 n i \ 86 % Letni plan 216 milj. Dosež. v 11 meso 171,5 ** \ 80 % PL Slavko Knafelj- Problematika: V meseeu novembru je bil ta obrat v glavnem na serijskih delih, t.j, sonk in hokej palio* Trikratna sprememba količin in tipov naročenih sani j& nedvomno negativno vplivalo na proizvodnjo. Prav tako dodatno naročilo hokej palico Prav zaradi/tehi razlogov ki so sezonsko, pomembni, je. nujno izpadla planirana proizvodnja nekaterih izdelkov, lwb sor pleskarske ija stopničaste lestve, krogi za kroge, le’št— veniki, itd. s -j '. s.-r,- ■0 KOVINSKA ( KO'). Mesečni plan Novembra doseženo “........! V" , 21 milj, 21 » 100 -Komul. plan 11 mes. o.231 milj. Doseženo v 11 mes . ;249; f.. Ifi8 % Letni plan: Doseženo v ll:mes< 253 milj. 249 " 98 % Tako je KO v 11 mesecih skoraj izvršil svoje letne obveznosti, dosiravno so bile v tokih pogojih dela v starem obratu dokaj visoke. Problemij - ■ , Še vedno Pionir okova zaradi žice za vzmeti, nadalje zelo stisnjeni roki pri montaži dur-al palic kar je obrat prisililo na večdnevno nepretrgano izvenredno delo 0 Prototipi novega telovadnega orodja M 65. Material in roki za dvoetažne stiskalnice in drugo. G SEDLARSKA(SO) j Pripomniti je, da so pripravljalna^-čLo— 1 la že dva meBeea v teku. Mesečni' plan 5 milj. Dosež.v novembru 4,4 tf 00 00 Komulat.plan 11 mes .55 milj. Dos.v 11 mesec. 61,3 II 112 % Letni plan 60 milj. Dos.v 11 mesec. 61,3 tl 102-% Tudi sedlarski obrat je v zadnjih dneh novembra izvršil svoj letni vrednostni plan. Čeprav je v mesecu novembru pod mesočno obveznostjo, To pa iz razloga, ker je zaradi izčrpnih naročil za leto 1965 praktično od 10 delavcev povprečno delalo le 6,6 delavcev, ostali pa so bili začasno premeščeni na druga dela (skladišče — montaža okove, smučarija). Naknadno pa se je sporazumno s prodajo ndšlo še nekaj dodatnih naročil, kot 1000 parov leskovih palic in 1000 porov dur-al 0 15/12 z usnjenimi ročaji, ki so bilo že v poli zde licu. Tako da naslednji mesec za ta obrat ne bo več problematičen. V novembru se je končno pristopilo k tajdciranju telovadnega orodja, konj in koz - po večih letih. Tako da jo venda*-rle že tudi ta zvrst proizvodnje ponovno osvojena. I Mesečni plan 160 milj. 1 Dosež.v novembru 197 ” 123 'fo i Komulat.plan v 11 1,755 milj. I Dosež.v 11 mes. 1,967 " 112 SŽ I ■ l Letni plan 1,914 milj. J Dosež.v 11 mes. 1,967 " 103 I ! Podjetje je svoje obveznosti po planu proizvodnjo že izpolnilo. CDS je na zasedanju dne 6, XII* 1965 j sprejel sklep: I da so obdari za Novoletno jelko otroke zaposlenih članov kolektiva po kriteriju kot prejšnja leta. Vrednost i dqxila na otroka bo v vrednosti 1*500 ! din, PLASTIKA -i Tu lahko govorimo le o letnih izpolnjenih obveznostih 19 milj, ustvarjeno proizvodnje napram planu 40 milj«, kax ni niti 50 °fo od postavljenih predvidevanj, - ! i Pač pa so perspektiva za naslednje;leto daleč boljše in celo idealne s proizvodnjo novih modelov čolnov sorigske proizvodnje, o čemer jok že pisalij in večjih količin raznih plastičnih ohišij« 5 DR EM I KI ob KEh UK ivi UKREPI ZA PRILAGODITEV NAŠEGA PODJETJA NOVI EKONOMSKI REFORMI (3. zasedanje CDS) Dne 7. avgusta smo na 2. rednem zasedanju delavskega, sveta podjetja razpravljali o novih gospodarskih ukrepih,, ki jih je treba podTž;eti v našem podjeiju z ozirom na ekonomsko reformo, ki je tisti čas stopila v veljavo. Delavski svet je sprejel akcijski program, ki je v glavnem obsegal sledečet a) organizacijo, ki naj se prilagodi \ rekonstrukciji in pa sami gospodarski rofotmi, b) iz tp organizacije iskanj zvišanja produktivnosti in ponovno obravnavati delitev dohodka podjetja ter, c) preiti ria delitev osebnih dohodkov, kjer bi prišla do izraza sama rekonstrukcija tovarne in pa organizacija s povečanjem produktivnosti dela, katere posledica pa bi bila realno zvišanje osebnih dohodkov, Že takrat smo v obširni analizi pokazali finančno stanje, katero za naše podjetje ni zavidno in se pričeli pripravljati na nove ukrepe. Že leta v Elanu posvečamo nenehno skrb -zvišanju produktivnosti in vlagamo v tiste investicije, ki naj bi omogoči- lo to zvipanje in s tem tudi zvišanje realnih osebnih dohodkov. Ko je prišla reforma smatramo, da to ni le enkratna ali deklarativna naloga, temveč je to stalna naloga, s katero je treba intenzivirati iskanje izboljšav v celotnem podjetju, ne pa samo po površini tako, da zadovoljimo morda zunanja vprašanja, kaj smo storili itd. Smatramo, da »mo pravilno usmerili akcijo, če'^ rečemcfc da smo prvenstveno šli na tista velika odkrivanja, odnosno rezerv", ki so že naša stalna skrb, ' vendar z ozirom na poslabšano gospo-* darsko situaciijo jih je treba temeljiteje, hitreje in resneje obravnavati j Takrat smo govorili, da bo negativna razlika med prejšnjim gospodarjenjem za cca 300 milj. nopram sedanjim manjša pri skladih našega podjetja in til je torej akcdja_,ne loviti male denarje, temveč pivdroem poiskati glavne . stvari« Nismo šli v akcijo radi samo akcije in zunanjega videza, da bi ne-preštudirano in nepripravljeno napravili »lep videz", da veliko delamo, hitro postopamo, itd, Šnatrajpo da bi bil tak način z ozirom na da smo se pripravljali par let na tekorurtrii-* kcijo prelri- ter imel sigurno nepovoljne posledioe.» S tem se nismo opredelili, da naj de-*, lamo počasi o 5e pogledamo stvarnost, vidimo, 'da smo produktivnost za leto 1957, kje« je bilo povprečje 514 zaposlenih, Smatrali kot 100 da je v letu 1964 po-rp,stek na cca 403 in letos na cca 444 kar se pravi, da je od leta 1957 pro- duktivnost porasla za 4,5 krat. Tu ^ 6 100 1o 514 delavcev 570 delavcev bi moral-pripomnirti^-da so cone v gla—-vhem ostale popolnoma Iste, kajti 60 % izvažamo in so se izvozni primi napram letu 1957 celo spremenili v negativno smer* V letošnjem letu pa tudi še niso nastopile nove Gene, tako, da je ta primerjava realna. Opozoril bi bili samo na to, da je od leta 1957 do Ionske— 8a leta, povprečno število zaposlenih 514 na 509, v letošnjem prvem polletju pa imamo povprečje 546. Natančnejša analiza nam torej kaže, da je tu produktivnost ptliiierho 1-asla, vendar, da bo še treba vložiti mnogo, mnogo truda, da jo dvignemo in kakor je že bil sklep delavskega sveta, s tem zasiguramo dvig realnih 1 dohodkov poaame znika „ Analizirajmo do sedaj izvršeno delo, ki so ga prenašale strokovne službe in pa seveda organi samoupravljanja pri iskanju teh novih poti, odnosno hitrejših poti za izboljšanje položaja,, Dotaknili bi se tekočih stvari kaj smo naredili pri iskanju "notranjih, rezerv” in primerilo ukrepali a To je bilo zadnja tri leta naš največji napor, ki se bliža h krajuc Pripomnili moramo, da se je v teku te praktično 4~. letne gradnje še marsikaj spremenijo in so prvotni naši plani doživeli par torne- J ljitih;sprememb, toda ne v planihp tem- . .■•v1;.' • • \' • INVESTICIJ^ ' investicije • /. i ~Ve£v -oenah.r-kajti gradbeno storitve so iz leta v leto višje in v letošnjem letu, napram cenam izpred dveh let, lahko opazimo že 60 $-no podražitev*-Kaj to pomeni, ko imamo pa enkrat fiksno pogodbo z banko, pa je jasno. Posegli smo globlje v nekatere stvari, ki smo jih pa lahko vsaj začasno usta^-viiio Zaradi tega smo se v drugem polletju letošnjega leta odločili, da se dokonča vse začete investicije bilo gradbene, bilo pri habavi strojev ter spravi v tako stanje, ki bo primerno, da ne bi bile investicije mrtve, torej neizkoriščene. Tu imamo še nekaj težav z vpeljavo novih strojev itd, zato mora biti vsakemu razumljivo, kajti stroj j, ko ga dobiš, momentalno ne steče in je treba še nova priučevanja, odnosno do^ biti najboljšefmožnosti izkoriščanja# a) Odpovedali smo ;se drugi fazi povečave razreza, ki ima prvenstveno nalogo urediti,- boljše higienične bivalne prostore tam zaposlenega delavca, šli smo na prvo fa&p, to je poveča-« nje razreza, s tem., da dobimo,.večji' manipulativni, odnosno delo-imi prostor 9 20,000*000.- • • ..... ‘ ‘ . ' ■ • fr/ . ... • • * b). Predvicleno je bilo, da se deponija pred kot lovnico zapre in ker jo ne bomo rabili, kakqr je bilo v prvotnem projektu predvideno, da bi bila tam remontna delavnica. Radi pomanjkanj a sredstev smo to odgodili za prihodnost 5;,000»000,- c) Pripravljali smo že definitivne načrte za preselitev in novo graditev kovinske in remontne delavnice vzporedno s halo B smučarije,.vendar smo to preklicali 1,500.000.- d) Kolesarnice, če hočemo, da vzposta*-vimo red v podjetju, predvsem pri prihodu in odhodu, smo odgodili za loto. 1966,. 2,500.000.- w ■ ■ : ’ ;■ : ; ' . '.. ...ur Dodatno se je pokazalo nekaj del, ki niso bila posebej v planu predvidena^ odnosno fiksirana, a predstavljajo le del tehnološkega postopka in je bil njihov pristop k temu nujen. To je s a) hlajenje *a stiskalnice, b) kar nas še Saka, je elektro in telefonska napeljava v vratarnico, in vezanje vse signalnih naprav in telefonij v vratarnici, in še dodatno nekaj del". Investicijske storitve so se neverjetno podražile in ni bilo možno dobiti povečanje s 'strani bank, smo pač mora- li poseči v lastni žep. TEHNOLOGIJA Izboljšanje obstoječin delov in pa postopkov. Inštitut, tehnični biro, proizvodnja skupno s komercialo in tudi ostalimi službami je flobila nalogo, da dela pospešeno na študiju izboljšav tehnologije, izboljšavi obstoječih modelov in postopkov. Najvažnejše stvari, ki so.sedaj v delu, odnosno pred serijsko uporabo soj a) Za smuči’ uvajamo za prihodnjo sezono nove materiale iz plastičnih oblog, namesto lakiranih smuči in s tem poenostavimo postopek, ker smar- tramo, da bo tu prihranek od 10 do 15 % pri samem delu, kakor tudi pri-nabavi materialov. Teh 10 do 15 % se nanaša na oba prihranka, b) Za telovadno orodje smo izvršili projekte in tudi že izdelali prve cenejše modele, ki odgovarjajo za osnovnošolski in pa srednješolski pouk. Tu je že osvojena nova bradlja, ki je bistveno cenejša od dosedanje^ osvaja se konj in koza z novimi materiali in pa izboljšavami, ki naj prinese pocenitev in večji plasman na tržišču« e) Čolnarna, ki je v letošnjem letu sicer nekako zadihala in je za zimske mesece, to je december, januar, februar in marec bistveno že močno zasedena, saj smo podpisali pogodbo za 30 milja izdelave plastičnih čolnov. V pogodbi je ugodno še to, da , devize za nabavo materialov daje ,v. vi naročnik, ne pa naše podjetje. S tem |n je podana osnovna možnost, da se te- |i meljito, posvetimo študiju rešitve . < ji. problema čolnarne in jo vključimo v . f..: redno proizvodnjo, za naslednja ob- j dob j a« , d) V prihodnjem letu planiramo, da bi dali povdarek na metalne in plastične smuči in sicer iz razloga, ker za naše podjetje po vrednosti neka*- i ko predstavljajo metalne smuči nekaj čez 15 dočira'Avstrijci-dosegajo že vrednost okoli 25 $. Tu je treba* velikih komercialnih naporov, kakor j tudi v sami proizvodnji. Tu je ver- j v jetno največja rezerva pri ustvarja*- : ,nju čistega dohodka, in zaradi tega | !?e je s temi vprašanji najbolj po— . zabavati. • ! I KOMERCIALA j Da preidemo še nekoliko aa materiale, za katere mislimo, da imamo največje možnosti, če izkoristimo vse svoje 8 ko gledali na nekatere ukrepe Nabava materialov je vsekakor največji problem, saj če se spomnite smo na zadnjem zasedanju povedali, da se materiali povprečno podražijo iz uvoza 36 to je uvozni material, da ne govorimo o problemu jesena, o katerem debatiramo dve leti, toda rešitve še ni. Zaradi tega smo temu problemu posvetili ta dva meseca največ naporov in upamo, da bomo delno uspeli« JESEN a-) Jesenov lesi Čeprav je Jugoslavija najbogatejša z jesenovim lesom, je nabava istega naša največja težava« Način* ;da danes mora direktor podjetja in šef komerciale ter direktor Inštituta z najbližjimi sodelavci hoditi od podjetja do podjetja in prositi za jesenov les, ne pelje nika*-mor. Če konkretno vzamemo^ je bil direktor podjetja s šefom komerciale^ (ki ima sedaj največje naloge za odpremo za izvoz istočasno pripravo za 'domači trg, ker je sedaj sezona) v treh tednih trikrat v Beogradu, Vinkov-cih, Sremski Mitroviči, samo po vprašanju jesena« , • . j Nadalje na dveh sestankih na Reki in Ljubljani na Izvršnem svetu Slovenije trikrat itd. Poslali smo protest Zveznemu sekretariatu za zunanjo trgovino z ostro zahtevo, db se prepove izvoz in pa špekulativno st proizvajalcev s cenami. Kako pa bo dejanska rešitev, kljub obljubam od Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino, od Gospodarske zbornice naše republike, pa bomo še videli* To je vsekakor problem številka ena sja naše podjetje, kajti špekulativno navijanje cen izgleda dvig za 2^ kar bi pomenilo za nas cca 175 iifilj« f- vočjo—izdatke, po drugi strani pa iščemo kje bomo stroške znižali za cca 300 milj. iWWMWWWW-terialov, - da po možnosti maksimalno nadomestimo uvažene materiale z domačimif seveda samo v slučaju, če dinarska vrednost cene odgovarja« Vemo, da je produktivnost zrasla za 4,5 krat, da imamo velike kapacitete, ki pa se še povečujejo s končanjem rekonstrukcije. Rekonstrukcija zahteva, da več prodiuno tudi na jugoslovanskem tržišču, predvsem po vprašanju telovadnega oroii- 10 ! pr veno-raziskovalnih analiz« Tega so jf zavedel tudi kolektiv tovame Elan, lio je dal predlog, da naj inštitut Elan. izdela nalogo, s pomočjo katero naj bi bila naša proizvodnja trajr.o preskrbljena z najbolj nam ustreznim jesenovim le some Za te neloge pa so pokazale zanimanje gozdno-gospodarske organizacije, inštituti pri biotehniški fakulteti v Ljubljani in Sklad Borisa Kidričaj Bojan ingQ Marinšetk 'I Ka predlog slednjega je bila naloga razširjena v projekt z naslovom: "Proizvodnja kvalitetne jesenovine". 0-snutek projekta je bil predložen področni komisiji Sklada Borisa Kidričaj katera ga jo v celoti sprejela. Poleg tega so nato Sklad Borisa Kidriča in nekatore gospodarske organizacije zagotovile sredstva za kritje stroškov pri izdelavi projekta,, Obrazložitev projekta, katero smo morali zagovarjati pred področno komisijo v Ljubljani pa smo podali približno takolet Za proizvodnjo lesnih izdelkov, ki so pri uporabi izpostaljeni močnim mehanskim obremenitvam, je jesenovina nujno potrebna in nenadomestljiva surovina. Posebno zahtevna je proizvodnja športnega orodja, za katero je značilen i-zredno velik napredek v zadnjem dece— nijus Gospodarski pomen te panoge naše industrije je razviden še iz dejstva, da ssmo 4 večje tovarne v Jugoslaviji predvidevajo za leto 1966 izvoz v vrednosti preko 3 milijard deviznih dinarjev in to pretežno v dežele s konverta^ bilno valutoo Tovrstna proizvodnja pa zadeva na vse večje težave pri nabavi ustrezne surovine o Razpoložljive količine kvalitetnega jesenovega lesa komaj pokrivajo potrebe naše industrije v jugoslovant-skem meriluo V ptsebno težkem položaju so pocijatja v Sloveniji, ki morajo uvetn žg,ti več kot 2/3 potrebne surovine, ki je vaeinona slabše kralitete, in sosednjih republiko Povdariti je treba, da nezadostna in nekvalitetna alimentacije s surovino, ob vse večji konkurenci in zahtevnosti mednarodnega tržišča že o-vira izvoz in predstavlja najresnejšo 11 oviro predvidenemu pove&aju in intenzi- i viranju proizvodnje. S primerjalnimi analizami ugotavljamo, da je na področju Jugoslavije veliko potencijalnih rastišč primernih za pro- i ievodnjo kvalitetne jesenovine. Posebno dobri so pogoji v reliefne razgibani Sloveniji z ugodnim talnim in vodnim režimom. ifredvidena razširitev jesenovega areala, katero narekujejo potrebe naglo razvijajoče.se industrije, pa zahteva podrobno proučitev, bioteških in ekoloških posebnosti te drevesne vrste. * ' ' •' 1 . Značilne za jesenovino so izredno velike razlikg. v kvaliteti. Neposredni vzroki tega pojava niso dovolj proučenih Smemo pa predpostaviti, da imajo pri tem velik vpliv rastiščni pogoji in gozdogo— jitveni ukrepi« Kvalitetne pomanjkljivosti, katere je le delno možno oceniti okulamo, se pokažejo šele pri izdelavi in uporabi izdelkov. Navedeno zahtevo sistematične raziskave strukture, fizikalnih in mehanskih lastnosti jesenovine v cilju utrditve kriterijev za kvalitativno klasifikacijo sestojev, ki bodo v naslednjih decenijih predmet izkoriščanja ter Študije kvalitete lesa kot funkcije rastiščnih pogojev in tehničnih ukrepov. Gospodarski pomen predloženega projekta je v pripravi osnov za zagotovitev ustreznih količin kvalitetne jesenovine za potrebe naših proizvodnih podjetij, za ismotrnejše izkoriščanje te surovine ter za dvig kvalitete gotovih izdelkov* Sam projekt pa je razdeljen na tri dele, ali naloge ali probleme (kot se strokovno imenujejo)*.. I.PROBLEM i RAZPROSTRANJENOST, EKOLOGIJA IN GOSPODARSKI POMEN JESENOVIH RASTIŠČ V SEVEROVZHODNEM DELU BALKANSKEGA POLOTOKA. \ \ \ Ta del projekta bo obravnaval predvsem j rastišča in gojenje jesenovih gozdov, .4 ker na tem področju niti v tuji niti v domači literaturi ne najdemo pomembnejših izsledkov. Vemo le (iz prakse), da je reliefno razgibana Slovenija izjemno ugodna rn, nastajanje in razvoj jesenovih rastišč za j>roizvodnjo visokovre-dnega jesenovega lesa. Pri tem bomo morali tematsko obdelati in najti odgovore na dvoje osnovnih vprašanjt 1, Kolikšna sta obseg in potencial jesenovih rastišč v alpskem in alpsko— obrobnem prostoru kjer lahko proizvajamo visokovredno jesenovino? 2. Kakšen je ekološki režim, ki narekuje bodoče gospodarjenje in gozdnogojitvene ukrepe s kategorijo jesenovih rastišč (s posebnih ožirom na vodne in nikroklimatične razmere)? V okviru tega problema bo tudi izvršena inventarizacija jesena v SFRJ (izdelati kataster). Kataster bo vseboval točne podatke o kraju, količini, kvaliteti jesena, itd. Ti podatki bodo služili nabavni mreži kot kažipot pri odkupu lesa. Nosilec 1, problema je predstojnik inštituta za gojenje gozdov pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani prof, dr. ing; Mlinšek, C~M C? PROBIEm PROUČEVANJE TEHNOLOŠKIH LASTNOSTI JESE NOVINE 1 • Drugi del projekta bo skušal najti odgovora na mnoga doslej popolnoma neraziskana vprašanja glede tehnoloških lastnosti jesena. To bo še toliko bolj zanimivo, ker vemo, da jesen v pogledu mehanskih lastnosti, zavzema med evropskimi vrstami dominanten položaj. Na osnovi ugodno elastičnosti, ter velike •odpoixios^i_pixrti d inn/ni ftnim^-obrrmon-HTtrn.m--^ smemo jesenovino označiti kot prvovrstno in nenadomestljivo surovino za proizvodnjo visokozahtevnih lesnih izdelkov, predvsem športnega orodja« . . 1 Slaba stran jesenovine pa je predvsem 1 v izredno veliki variabilnosti njono strukture in s tem v zvezi njenih last- 1 nosti^ Kakovost materiala raznih provenienc in celo posameznih dreves na is- ' tem rastišču varira v zelo širokem intervalu« Posebno pomembno pri tem pa je? da nimamo dovolj pokazateljev za zanesljivo oceno kvalitete« Nepravilnosti v strukturi lesa in neustrezne mehanske lastnosti se odražajo šelo v proizvod«-nji in predvsem pri uporabi gotovih iz— [ delkov« Vse to, kot tudi dejstvo, da je ! kvalitetna jesenovina še danes močno de— j ficitama (jo primanjkuje) drevesna vr— i sta, predstavlja za naša proizvodna pod— j jetja velike težave pri klasifikaciji in nabavi ustreane surovine« j h,- -- {XI« PROBiE (V r Vse doslej navedeno (v tem 2« problemu) zahteva raziskovanje tehnoloških lastnosti jesenovine na domačih rastiščih s specifičnim talnim in klimatskim obelež- i jem. Pri tem sta se izoblikovali dve o~ snovni nalogij ( 1« Sistematična raziskava strukture* fi— ! • • i zikalnih in mehanskih lastnosti je— senovine na karakterističnih rastiššilhl na področju socialističnih republik Slovenije, Hrvatske in delno Srbije„/ i Rezultati teh raziskav bodo or.nova z k' j kvalitetno klasifikacijo jesenovih I sestojev« J ■ I 2« Študija vplivov ekoloških pogojev, j talnih in klimatskih faktorjev ter j | gozdno tehničnih ukrepov na zgradbo t J in lastnosti jesenovine0 Namen te na»~ j loge je podati osnovne pokazatelje' ;• gospodarjenja z jesenovimi sostoji& j Nosilec 2« problema je vodja Inštitu- | ta za tehnologijo lesa pri Biotelini- I ški fakulteti v Ljubljani prof« dr0 ing, Možina« ŠTUDIJA TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV PRI PROIZVODNJI VIbJKD ZAHTEVN IH IZDELKOV IZ JESENOVINE Tretji del projekta, ki je najobsežnejši, bo popolnoma aplikativen, t.j, naslonjen na našo proizvodnjo« Nosilec 3« problema je Marinšek ing. Bojan. Jesenovina je za našo proizvodnjo nena*-domestljiva surovina0 V naslednjih letih bomo potrebovali letno 6000 - 6500 np kvalitetnega jesenovega žaganega le— sa0 Izredno velika variabilnost jesena v tehničnem pogledu, povzroča v proizvodnji športnega orodja težave« Prav ta variabilnost zahteva specifični način obdelave in sicer od stoječega drevesa do končnih izdelkov. Prve kvalitativne in kvantitativne izgube nastanejo že pri krojenju hlodovine, ki se potem pri razrezu še stopnjujejo« Ker ta tretji del direktno obravnava oz« analizira našo proizvodnjo in ker bodo že delno realizirani izsledki odkrili več 10 miljonsko skrite rezerve, ki se bodo letno obrestovale našemu podjetju, bom malo bolj podrobno razčlenil program 30 problema. Tako kot predhodno dva, bi tudi slednjega lahko v grobem/ razdelili na dva deia in sicerj la na krojenje jesena (izven našega podjetja) in 11» predelava jesenovega žaganega lesa (v našem podjetju)« Prvi dol je razdeljen na: 1. Količj-nslco izkoriščanje jesenovine v žagarski predelavi a) problemi krojenja leua b) tehnika žaganja hlodovine 13 . - H zkongtkar-ocL. premora^— : dolžine in kvalitete hlodovine, d) količina in vrsta odpadkov I e) nadmera (pri žaganju) za žagan I les jesena. I 2« Izkoriščanje jesena po specifikacijii a) specifikacija žaganega lesa, ki se pretežno na tržišču prodaja b) maksimalna najugodnejša količina dimenzij za proizvodnjo športnega orodja (da pa pri tem izkoriščanje po količini in vrednosti ne pa- ;,I’.X de). I 3. Sušenje — toplotno obdelovanje j a) karakteristične mehanske lastnosti kot funkcija temperature b) režimi sušenja jesenovega lesa I pri optimalni temperaturi c) režimi sušenja za različne strukture jesenovega lesa, 'l I ! ZAKLJUČNE MISLI: I . I Se pred kratkim so dogovorjeni forumi j pospeševali izdelavo visokozvonečih zna^-I nstveno-raziskovalnih nalog, ki pa so J čestokrat imele izredno majhno uporabno I vrednost v praksi. Danes pa se teži v J glavnem k izdelavi znanstveno-raziskoval-I nih projektov in nalog, ki pa morajo i— J meti poseben povdarek na praktični upo— I rabi, Kot tak je bil ocenjen tudi naš j projekt o jesenu. Zaradi tega je bil (s I strani republiških skladov) tako ugodno j sprejet in tudi izdatno finančno podprt. I I In kakšno uporabno vrednost bodo imeli I rezultati projekta jesen za našo proiz— I vodnjo in s tem v zvezi na končni finan— J čni račun podjetja? j 1 i. j Težko je že danes govoriti v končni di-I narski vsoti, vendar bom skušal pribli— , zno samo nekatere nanizati ugodnosti,! I ki nam jih bo izdelava posameznega prob— 14 \ ; lema—v—pro jelctu- -nudila . V prvem problemu bo v krg/tkoročiiorn p<>—. gledu vsekakor najbolj interesantna za nas osnovnaje prvega katastra o jesenu v naši državi, To nam bo točno povedal s kolikošno maso stoječega jesena razpolga naša ožja in širša domovina, kje so nahaja in kakšne kvalitete je. Kako pomembni so ti podatki za nas, bi lahko ilustriralo sledeče dejstvo, ki se jc^ze pokazalo nazačet-ku dela. Vemo namreč, da naš slovenski jesen (Praxinus excolsior) bolj o— dgovarja naši proizvodnji, kot hrvaški (Fraxinus augustifolia); vomo pa tudi, da je slovenskega jesena mnogo premalo in še ta nima ugodnih tehniških dimenzij (dolžin in premorov)-* Že. Prvi koraki pri izdelavi katastra pa so pokazali, da je na področju SR Slovenija mnogo več prvovrstnega jesena ustreznih dimenzijT kot smo si sploh lahko zamišljali. Edina težava je v tem, da se ne nahaja v strnjenih sestojih, temveč bolj posamično ali v manjših grupah na za-nj ugodnih rastiščih, Sodelavci projekta (profl'1 dr, ing, Mlinšek in ing. Robič Dušah itd.) so celo mnenja, da bi skoraj ceiotrio našo proizvodnjo lahko pokrili s smotrnim letnim posekom jesena samo v naši republiki-. Zavedamo pa se, da bi že kritje polovice naše letne potrebo s šLovenskim jesehom ustreznih dimenzij, pomenilo za nas neprecenljivo pridobitev (boljša kvaliteta lesa, manjši pr&vozni stroški itd.). Poleg tega bodo v okviru tega problfe-ma analizirane ter evidentirana vsa rastišča na katerih bi dobro uspeval jesen* To je perspektivni del, ki bi s pomočjo gozdnogospodarskih organiza^-cij zagotovil trajno in zadostno preskrbo naših potreb v bodočnosti. Drugi problem bo pokazal, katera področja v Jugoslaviji proizvajajo za nas najprimernejši jesen. Vzporedno s tem bodo isti rezultati služili gozdno-gos-podarskim organizacijam pri zasajanju jesena, Pole^r-t-agg boilo—dnloftnni nn.ju.g_> -tr^zn&jsi gozdno-gojitveni ukrenii za vzgojo najkvalitetnejšega jesena, Veg kot z direktnimi imamo tul ra. j opraviti z indirektnimi koristmi, ki se ne morejo prikazati s številkami. Omenim naj le, da je pri taki hudi konkurenci na svetovnem trgu, procent reklamacij in zlomov ogromnega jtoinena za nas, Z ug-raditvijo prvovrstnega lesa, se bo ta procent prav gotovo občutno zmanjšal} obenem pa se bo dvignila tudi kvaliteta orodja (zaradi boljših mehaničnih lastnosti surovine), In končno še tretji problemi Te žito bi bilo govoriti o vseh pozitivnih posle-dioah realizacije tega dela znanstvene— ga projekta, ki ga bo sestavljalo veliko števiibo študij in analiz, V tem ok-» viru bodo dokončno proučene vse faze dela od poseka lesa do končne njegove ugi*aditve v Športno orodje, Navedel bom le nekaj primerov* Praksa je pokazala, da tangencionalna struktura lesa v smučki najbolj odgovo-rjaj izdelali bomo posebne predpise razvoza hlodovine (upoštevajoč pri tem tudi dimenzijo in kvaliteto hlodov). Da bi le»te lahko dosledno izvajali) bomo proučili tudi možnosti lastne žage. Predhodno pa bomo morali proučiti tudi vse druge elemente kot s0* možnosti alimen— hiranja lastne žage s hlodovino, stroški gradnje, amortizacija itd. Po vse j v°rjetnosti lahko računamo na dvo'jni profiti - imeli bomo nam najbolj odgovarjajočo strukturo lesa v proizvodnji in Be cenejšo surovino, To pocenitev si lahko bolj nazorno predstavimo, če povem da pomeni vsak tisočak, Iti ga prihranimo (zaradi lastne žage) pri 1 m desk, nad 6 milj, letnega prihranka za P°djetje. Poleg ostalih analiz (sušenje), bomo "tudi natančno analizirali izkoriščanje na delovnih mestih. Taka analiza je bila že napravljena na tračni žagi« Izra— CUn je pokazal možni letni prihranek (pri prodjar^-)-^ j—3-l£X-nr lamel, Ce pomnožimo to količino s 180,016 din, dobimo znesko cca 55 milj, okoli katerega se je prav gotovo vredno zamisliti (članka v zadnji smučini »Milijoni v tračnih žagah"). Na koncu bi pogledal naš projekt še v luči gospodarske reforme. Prepričan sem, da je iskanje odkrivanja notranih rezerv v operutivi, ddministraciji itd. pri sorazmerno doboro organiziranem podjetju, kot je po mnenju zunanjih strokovnjakov naše podjetje, izredno težavno delo, ki po vrhu vse^a še v nobenem j>rimeru ne more pokriti v»Ah posledic, ki jih je prinesla gospodarska reforma lesni industriji, To velja zlasti za visokofinalizirano in4ustijo, kot jo industrija športnih rekvizitov; Dočim so notranje rezerve, ki jih razkrivajo ravno raziskovalne naloge aplicirane na našo proizvodnjo najmanj tako velike, da bodo že v bižnji bodočnosti kompenzirale poslediee gospodarske reforme oz* jih bodo po vsej verjetnosti občutno prekoračile. (nadaljevanje s strani 10) dne države, predvsem v vzhodno Nemčijo, Češko, Romunijo, kakor tudi v SZ, Za letošnje leto smo si mnogo obetali, vendar imamo sklenjeno pogodbo le aa dobavo 10,000 parov eluxirani palice v DDR, Kot ukrep za prilagoditev podjetja no- vi ekonomski reformi sta se sestavili dve delovni grupi in sicer grupa za zniJSanje režijskih stroškov, v kateri soj Lazar Tedej, Jerala Vinko in Mali Florijan, in grupo za pripravo Pravilnika o razdeljevanju osebnih dohoskovi Pintar"Alojz, Jamešk Majda in Janša Stanko« I \ 15 Valjavec Franc MOVEMBRA STANJE DELOVNE SILE na dan 30. novembra 1965 ' V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skuppo zaposlenih 550 delavcev, od tega: moških 273 ; žensk 277 V inštitutu pa je bilo skupno zaposlenih 14 delavcev, od tegaj moških 12 žensk 2 GIBANJE DELOVNE SILE V novembru novih zaposlitev ni bilo! JO Sč V novembru pa so odšli iz podjetja sledeči delavcij LEGAT Franc - vodja komunale - po sporazumu, zaradi'upokojit— ve MUSIČ Martin - mizar, zaposlen v smučarskem obratu - samovoljna zapustitev dela. POROKE ! Poročili so se s HEMŠAR Ljudmila — obratni knjigovodja JURGELE Angela - delavka na robničen-ju smuči POTOČNIK Janez — mizar v telovadnem „ orodju BILIČ Luca — delavka na lakiranju smuči PIŠKUR Silvo - ključavničar v remontu JANŠA Stanko - mojster v smučarskem obratu ČESTITAMO IN ŽELIMO VELIKO ZADOVOLJSTVA NA NOVI ŽIVLJENSKE POTI! ROJSTVA! Rodili so se: GIDER ANI ČAKŠ IVANU LAVTAR SREČKU -MEVLJA BRANKU - deček deklica d^ček • deklica ANTOLIČ FRANČIŠKI se je rodil doček in ne deklica, kakor je bilo pomotoma objavljeno v NS. 16 ;K prispevku ing. Vovnika v zadnji številki Naše smučine, smo prejeli poleui-žni prispevek o isti zadevi prav iz brusilnice, ki ga v celoti objavljamol 0 problemu koristnejše uporabe tračnih Žag pri nas v praksi, je bilo Že pred časom angažirano več strokovnih služb z nalogo uvajanja izboljšav v tej smeri., Do danes bistvenejših rezultatov ni bilo. Ker pa se je prav zdaj zadeva zopet premaknila iz svojih tečajev -čeprav teoretično (po prispevku ing. Vovnika), bi k temu iz prakse imeli nekaj pripomb. Poiskus tlačenih žagnih listov i» Bohinjske Bistrice ni pokazal boljših re* zultatov kot z našimi razperjenimi žag-nimi listi. Pri prvih je bila ista hrapava površina kot pri naših slabo urejenih žagah, Razpirjanje 2 x 0,3 = 0,6 ne bi priporočali* ker smo že pri naštetih poiskusih ugotovili, da s to raz*-peritvijo žagamo povprečno le pol uroi Ugotovili smo, da je najboljše razpirjanje 0,4 - 0,5, kjer nam žage najboljše in najdaljši čas delajo, tudi do 3 ure če je les primeren* sicer pa po 2 Uri in to brezhibno. Če je žaga razpirjena 0,3 mm ima prema- lo prostora, ob strani jo stiska in jo začne zanašati. Če je list razpirjen 2 x 0,3 + 1 (list) je to skupno 1,6 mm a režo nam dela 1,4 mm. Če pa je razpirjen 2 x 0,4 + 1 mm (list) jo to 1,8 ram a režo pa dela 1,6 mm. Prav zaradi te primerjave priporočamo razperjonje 0,4 mm pri običajnem lesu in 0,5 mm za hikory. Žage če se izrabijo pod 6,5 cm niso več zanesljive in so že same na sebi Brusilničarjij Babič Franc Palovšnik Ignac 2 x 0*3 +1 m m=1*6 mm pušča rezl% mm 2x0*4+1 mm = 1*8 mm pušča rez 1*6mm podvržene zanašanju. Do nedavnega smo dobavljali nove žage 7 cm, zadnje čase pa nabaljamo 8 cm, kar je mnogo boljše glede na dobo trajanja oz. izrabe (do 6*5 cm). S temi po našem mnenjh mirno lahko žagamo tanjše lamele, saj je vsako zanašanje lista izključeno* Še nekaj. Edini poiskus z razpirjenim žagnim listom prinesenim iz Bohinjske Bistrice (ne iz brusilnice) je pokazal minimalen rezultat. Drugi žagni list je še vedno v brusilnici tak kot je bil. Takrat jo je sam specialist iz Bohinjske Bistrico ponovno razpiril na roko. Izkazalo pa so je, da je pri po-iskusu obratovalo 1 uro, ko pa so drugi dan hoteli redno delati, je žagni list že zanašalo. Za zaključek smo mnenja, da bi te naše ugotovitve kazalo upoštevati, ali uvesti kaj boljšega, da bi nam razpirjanje z 0,3 mm prineslo res take prihranke na lesu kot smo brali in kar bi tudi vsi želeli, saj bi nam ti prihranki prines- li velike denarje, 17 KATERE SMUČI KUPUJEJO NEMCI Vinko Bogataj ŠPORTNE TRGOVINE J '• . , KOLIKO KUPCEV SE ODLOČI PRI SMUČEH ZA: LESENE $ FETALNE °Jc PLAST. io Bock, Munchen 54 33 13 Enge lhardt, Munchen 80 15 5 Gramshammer, Innsbruck 50 25 25 • Hetzel, Frankfurt / M 60 30 10 Hohne, Berlin 80 15 5 Klaus, Berchtesgaden 80 10 10 Kopf, Munchen 50 35 '15 Kratenair, Garmisch 57 36,8 6,2 Lang, Obersdorf 70 25 5 Maunhard, Augsburg 75 20 5 Mul le r, Niirnberg 75 20 5 MUnziger, Munchen 72 20 8 Scheck, Mlinchen 50 30 20 Schuster, Munchen ’ 65 25 10 Welrhahn, Bremen 1 ' 90 10 — Zeh,. Stuttgart ’ 75 20 ..;1 ,5 Povprečni $ ' . 67,7 23,1. 9,2 Odn. pretežna količina posamezne kvalitete PRIPRAVLJENI PRIČAKUJEJO PRODAJO PREKO 300 MILJ, ŠILINGOV TEŽAVE IZ PRETEKLEGA LETA SO PREMOSTILI Prodaja avstrijske proizvodnje smuči bo predvidoma v tej sezoni prekosila 300 miljijonov šilingov. Neugodna trgovinska bilanca iz preteklih let, ki jo je povzročilo slabo vreme in ki je skoro upropastila svetovno znano firmo Kastle iz Hohenemsa (Vorarlberg), se v letu 1965 ni ponovila. Naročila trgovske mreže so številna, kajti smučanje se vedno bolj razširja med množicami. Dosedanjo samostojno firmo Kastle so s preobrazbo sanirali v komanditno družbo. Dosedanji edini lastnik Kastle, čigar velikopotezno pospeševanje smu-čanja je tudi doprineslo k težavam celotnega podjetja, je postal sedaj ko-manditist s 45 % udeležbo. Drugi koman-ditisti so še vorarlberški Treuhand, ki trenutno sklepa pogodbe za prenos tega deleža z več interesenti iz Zvezne republike, Šviee in ZDA. Člen, ki združuje to družbo, pa je Bader s 5 ^ udeležbo. $ KOVINA ALI UMETNA SNOV? Lastni kapital novega podjetja temelji na 16 milijonih šilingov. Do poročilu dr. Baderja zaposluje Anton Kastle trenutno 215 sodelavcev, ki proizvajajo letno 55.000 do 60.000 parov smuči. 56 % od tega so lesene smuči* približno po 22 % pa je metalnih in plastičnih. Pri Kastleju je sedaj najvažnejša redukcija, saj bodo seda^-njo kolekcijo 24 modelov zreducirali na 12 do 14, tako da bodo s tem poenostavili tudi vskladiščenje. Priča^-kujejo, da bo prodaja znašala skoro točno 65 milijonov šilingov. Od tega bo šlo približno 70 % za izvoz. Tudi tovarna smuči Franz Kneissl, Ku-fstein kaže znamenja znatnega razvoja, saj bo njena prodaja v tem letu verjetno presegla 100 milijonov šilingov* Letošnja proizvodnja je že skoto popolnoma razptodana. Kot pri Kastleju tako znaša tudi tu eksportna kvota ok±og 70 °/o in se razdeli za 25 držav*. S približno 60 % svojega deleža na tržišču je Kneissl največji proizva^-jalec plastičnih smuči na svetu. Povpraševanje pa se je še zlasti povečalo, ko je Kneissl začel pospeševati razvoj plastične smučke z aluminijas- 19 timi zgornjimi robniki. Kheissl se je specializiral posebno na .kvalitetno vi-sokovredne smuči in zaradi tega ni tako izpostavljen naraščajočemu tekmovanju, ki.je občutno zlasti pri cenejših kategorijah. Proizvodnja plastičnih smuči znaša približno 40.000 parov, lesenih pa 80.000. Prane Kheissl smatra, da je čas metalnih smuči že minil« Pri firmi Arnsteiner znaša razmerje produkcije 41 °fo na plastične smuči, 38 % na lesene' in 21 °/o na metalne. Firma Josef Fischer je doslej v prvi vrsti orientirana na -lesene in metalne smuči. Razmerje znaša 80 % s 20 £ 'Franz Kheissl računa s tem, dabo avst--jnjska proizvodnja smuči v približno I dveh letih morala misliti tudina’svo-j-je mesto v Evropski gospodarski:skupno-Isti. Če Avstrija dotlej ne bo mogla ^skleniti s to skupnostjo aranžmaja0 0-imembe vredno je dejstvo, da v zadnjem j času'nastopata Japonska in Poljska kot ( močna konkurenta na mednarodnem trži.l-J~ču pri cenejših razredih, pri čemer pa je 'Japonska glavni odjemalec najdražjih avstrijskih smuči. Kheissl se tu-I di trudi, da bi s serijsko proizvodnjo j vodnih smuči močneje prodrl na afriški i trg. L Didgosianje PRtNAŠA IZVOZ Vsi proizvajalci se strinjajo v tem, da mora avstrijska smučka prodreti na inozemsko tržišče s pomočjo pospešene skupne reklame. Avstrijski proizvajalci smuči bi si morali biti na jasnem, da zavisi njihova blaginja predvsem od u-spešne prodaje na tujem tržišču. Le-to vsekakor zahteva vsako leto od posameznih firm znatne napore, kajti inozemski kupci želijo dolge plečilne roke od 12 do 14 mesecev, saj od tega često tudi zavisi, ali bo kupčija sklenjena ali - pa ne. <■ ] 1 j jivi-aei* NOVEMBRA Smučarija 144 $ L0 - telovadno orod. 172 % Kovinska 154 Popravljalnica ALG Lesce - Imam na propeler zvite ipetalne smuči. Ali naj jin pošljem na letališče? ( -telj) Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Splozka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana jenevarna! Prehodi morajo biti vedno prosti!