62
Novice.
Državni zbor.
v seji dne 7. febrnvarija t. L vi šila se je razprava o proračunu naucnega ministerstva za obrtne šole. Posl. Schwarz toži, da si vlada prilastuje preveč pravic pri obrtnih šolah, katere so po zakonu sicr deželna zadeva. Tudi skrbi vlada kakor povsod drugod tudi pri obrtnem šolstvu le za Nemce.     Posl.  Kramar zahteva pomoČne nar^^dbe   za   iz-
v
delovalce steklenih biserjev na Ceskem. Posl. Fanderlik razmotrava obrtno-šolske razmere na Moravskem. Vladni zastopnik grof Latour pojasnuje nekatera očitanja poslancev in pravi, da vlada skrbi povsod ednako, kj»-r se čuti potreba, z največjo naklonjt^nostjo za obrtne šole Posl Morre je zato, da se ustanovi strokovna šola za mlinarje in peke. Govorila je še več poslancev in poročevalec Beer, na kar se je proračun za obrtne šolo v z prejel in pričela razprava o proračuna za ljudske šole. Posl dr. Kraus pohvalno omenja dobrega vpliva dijaških iger, zahteva večie izobrazbe žensk in prav po nepotrebnem trdi, da se je Nemcem treba s „Schulvereinom" braniti slovanske poplave Konečno napada govornik klerikalce. Posl. Robič prav izborno govori o slovenskih Ijudsko-šolskib razmerah na Primorskem in Koroškem. Slovenski Goričani in Tržačani in Koiošci bojujejo se že leta in leta za toli potrebno ljudsko šolo, a ne dobe je. Kaj žalostne so razmere na slovenskili ljudskih šolah na Koroškem. Govornik slovesna izjavlja, da slovenski poslanci ne bodo nikoli jenjali zagovarjati interesov svojih koroških bratov. — Ministerski predsednik odgovarja na Spinčičevo interpelacijo glede isterskih razmer. Odgovor ni bil nič povoljen.
V    seji dne 8. febr. predlaga posl. Spinčič, da naj se v ministerskega predsednika podanem odgovoru na njegovo interpelacijo glede novih volitev v Višnjanu, glede napadov n^ Hrvate in Slovence v Istri, ter glede občinske volitve v Pomjanu otvori debata. Zbornica je ta predlog odklonila. Zanj so glasovali le Mladočehi, nemški nacijonalci, klub neodvisnih hrvatskih in slovenskih poslancev ter protisemitje. Na to nadaljuje se debata v proračunu za ljudske šole. Posl. Adamek pojasnjuje razmere v ljudskih šolah na Češkem. V čeških naestih skrbi se za zadostne nemške šole, če je ondi živeča nemška manjšina še tako neznatna, ne skrbi se pa tako za češke šole. V šulfereinske šole love se češki otroci, ki se potem ondi ne vzgajajo le v nemškem jeziku, temveč tudi v nemškem duhu. Vlada podpira šulferein in tako pospešuje germanizacijo, katero vlada pospešuje s šolami na Moravskem. Posl. Gotz govori proti konfesijonalni šoli in pravi, da je šola državen zavod in cerkev naj vpliva samo na pouk v veronauku, kakor jej ga jamčijo veljavni zakoni, ostali prrdmeti pa je ne brigajo nič. Naučni minister pravi, da hoče dijaške igre polagoma uvesti v vse šole. Glede slovenske šole v Gorici pravi minister, da je naučna uprava vse storila, kar bi naj pospeševalo konečno rešitev cele zadeve in nadejati se je, da bo vsa stvar v kratkem dognana. Posl. Hanck je za ločitev kristijanskih in židovskih otrok v šoli, za uvedbo dijaških iger v ljudske šole in za večjo skrb pri telovadbi na dekliških šolah. Posl. Barwinski opisuje Ijudskošolske razmere na Ga-liškem. Posl. baron Schwegel izročil je peticiji deželnega odbora kranjskega za grajenje  železnice Divača-Loka-Celovec.
V  seji dne 9. febr. se razprava o proračunu za ljudske šole nadaljuje. Posl Salvadori se pritožuje o ger-manizovanji Italijanov na južnem Tirolskem. Učni minister Gautsch pravi, da se Italijanom ne godi nobena krivica. Posl. Bi anki ni se pritožuje proti nemškim šolam v Dalmaciji, ki   so  ustanovljene   za  vojaške   otroke,   a  pohajajo vanje
tudi meščanski otroci. Denar, ki se potrosi za te šole. porabi naj se raje za druge š>le, kajti pouk je v Dalmaciji še moČno zanemarjen. Posl. dr. Fux pravi, da nemški jezik in nemšlja šola v Avstriji zelo nazadujete, posebno na Moravskem. Klerikalci so zato za versko šolo, da bi radi postali gospodarji v šoli. Šola je in mora ostati državen zavod. Posl dr. Herold v daljšem jedrnatem govoru razpravlja boj mej Nemci in Cehi v čeških d(želah posebno na Moravskem, potem pa se bavi z novim vladnim programom in močno prijetna vlado, ker se program ni predložil zbornici in so se po njem Mladočehi a priori izbacnili iz večine. Posl. Spinčič očita vladi, da pospešuje ponemčevanje po alpskih deželah in na Primorskem.
63