VESTNIK
SOKOLSKE ŽUPE CELJE
LETO Vlil. • CELJE 2 0. MARCA 1938	• ŠTEV. 3
Glavna skupščina sokolske župe Celje
V nedeljo 20. februarja 1938, je bila v Narodnem domu v Celju redna glavna skupščina župe Celje ob navzočnosti 52 izmed 63 v župi včlanjenih edinic. V soboto na večer je bil isto tam sestanek društvenih in četnih delegatov, kjer so se do podrobnosti obravnavale poedine točke dnevnega reda župne skupščine.
2upni starešina br. Jože Smertnik je otvoril skupščino z naslednjim govorom, ki ga priobčimo v izvlečku:
Prej ko preidemo na delo današnje glavne skupščine, naj pohite v tihi pobožnosti naše misli in čustva na Oplenac, kjer počiva On, ki je izdihnil svojo veliko dušo in prelil svojo srčno kri za Jugoslavijo, kjer počiva največji naš Genij, blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj.
Čuvajmo Jugoslavijo!
Od svetišča na Oplencu pa pohitimo s čustvi vroče ljubezni in udanosti k našemu mlademu kralju Nj. Vel. Petru II., našemu sokolskemu starešini, ki sedaj zbira moči za izvrševanje svoje težke vladarske naloge, ki ga čaka, da jo prevzame na dan svoje polnoletnosti, ko bo stopil na prestol kraljevine Jugoslavije in bo vzel v svoje roke vladarsko žezlo. Sokoli smo in hočemo ostati Njegova najzvestejša opora. Mi Sokoli nikdar ne pozabimo, da je On naš kralj v najtežjem trenutku svojega življenja, s skrušenim srcem korakal za krsto svojega velikega Očeta — v sokolskem kroju in tedaj afirmiral pred vso Evropo, ki je bila zbrana po svojih zastopnikih v Beogradu — da je naš in da deli žalost in radost z nami Sokoli.
Našemu starešini, Nj. Vel. kralju Petru II. trikratni sokolski Zdravo!
BKATJE IN SESTRE!
Lansko leto so izgubili br. Cehi dve veliki svoji osebnosti.
S smrtjo sestre dr. Renate Tyrševe je izgubilo češko Sokolstvo in z njim vse slovansko Sokolstvo najmarkantnejšo osebnost, svojo duhovno mater, ki je pred 75 leti dovršila 16 leto in je stala s svojim očetom Fiignerjem in bodočim soprogom Tyršem ob zibelki Sokolstva. In od vsega začetka pa vse dolgo življenje je bila z
delom in duhom najtesneje povezana s Sokolstvom. Od Sokolstva jo je mogla oddvojiti samo smrt.
Slava njenemu spominu!
S smrtjo dr. Tomaža Masaryka pa je izgubil češki narod svojega velikega misleca, svojega Osvoboditelja. Ves svet časti Masa-rykovo ime, celo sovražniki češkega naroda klonejo glave pred duhovno veličino Tomaža Masaryka. Mi Sokoli smo izgubili z njim svojega brata, ki je visoko cenil sokolsko delo in ga je na vso moč podpiral.
Slava njegovemu spominu!
V	naši župi je lansko leto smrt prizanesla, ali že letos v mesecu januarju je nam pobrala br. dr. Zorana Jošta, bivšega predsednika župnega zdravniškega odseka, sokolskega prednjaka in sokolskega pisatelja. V našem sokolskem »Vestniku« je priobčil članek »Telovadba in šport«, članek, ki je še danes aktualen in bo še dolgo aktualen.
Slava njegovemu spominu!
BRATJE IN SESTRE!
Napori, ki jih je vložilo Sokolstvo naše župe v svoje delo lansko leto, so bili kronani z vidnimi in nevidnimi uspehi.
V	St. Petru v Sav. dolini smo otvorili nov Sokolski dom, ki nosi častno ime »Dom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja«. Sok. društva v Št. Jurju ob Taboru, v Vojniku in na Polzeli so dogradila svoje domove ter bomo obhajali še v tem letu najmanj tri slavnostne otvoritve sokolskih domov. Razen navedenih 4 društev bo zgradilo še 13 nadaljnih društev svoje sokolske domove v okviru Petrove petletke. 13 društev že poseduje sokolske domove, tako da bo v naši župi ob koncu Petrove petletke najmanj 30 sokolskih domov.
Že to samo na sebi priča o ogromnem podrobnem delu, ki se dnevno vrši v naši župi, o veliki požrtvovalnosti in ljubezni za sokolske ideale.
Sokolska Petrova petletka je afirmacija ljubezni, volje in moči sokolske. S sokolsko Petrovo petletko potenciramo vse naše napore za večne sokolske ideale.
Resnica je, da se govori o sokolski Petrovi petletki po vsej državi, pa tudi izven državnih mej je bila opažena od velikih gimnastičnih udruženj. Brez dvoma bo Sokolstvo častno izvršilo svojo prostovoljno in z ljubeznijo sprejeto nalogo ter bo skupek vseh teh naporov ogromna sokolska armada, delujoča neumorno za pro-cvit majke Jugoslavije in za srečo našega kralja Petra II.
Medtem pa, ko je Sokolstvo na nedvoumen način iskalo pota svojemu napredku in je vedno dajalo neovrgljive dokaze svoje poštenosti in dobre volje pomagati vsemu kar okrepi moč jugoslovanske države, niso prestale nam nasprotno razpoložene sile s svo-
jim rovanjem proti Sokolstvu. Vse ono malo in efemerno, vse kar je zagrizeno plemensko, versko ali strankarsko, je stalo proti Sokolu. Pri tem so se posluževali prav nečednih metod, ter so prikazovali naše Sokolstvo v zvezi s komunizmom in fašizmom, napadali z noži Sokole, požigali domove, zažgali so sokolski paviljon v Ljubljani itd.
Na žalost v tej usiljeni borbi nismo imeli zaščite niti na oni strani, od katere bi s pravico pričakovali odločno podpore. Vsako naše pariranje se je označevalo kot spuščanje Sokolstva v politično areno, medtem pa se je toleriralo snovanje navidezno sportskih, telovadnih, stvarno pa plemenskih in verskih, nestrpnih udruženj.
To našo borbo omenjam danes samo zategadelj, da pokažem na naše velike in lepe ljudi, na naše sokolske junake, ki kljub neizmernemu trpljenju — neomajno vztrajajo pri sokolskem delu. Kdo izmed nas jih ne pozna? Kdo izmed nas ne čuti z njimi, kot da je njemu samemu zadan udarec?
In če pomislimo, da se vse to godi v času, ko v blazni naglici preživljamo dobo, prepolno usodnih dogodkov, ki nas vodijo v neznano bodočnost •—■ moramo strmeti nad cinizmom in slepoto nam sovražnih krogov.
Naš odgovor je delo, podvojeno delo za naše sokolske ideale. Vemo, da je ta odgovor najučinkovitejši in najbolj nezaželjen. Kljub vsemu, že dolgo nismo delali s takim veseljem, s takim svetim navdušenjem, kot delujemo sedaj. Vemo, da sokolska stvar mora zmagati in bo tudi zmagala. Dokler bo imelo Sokolstvo take junake, kot jih ima naša župa, se ni bati, da bi sokolska fronta kakorkoli popustila. Nas je mnogo in vsaka ura rodi nove sokolske bojevnike. In vse prešinja samo ena volja: Vse za močno in srečno Jugoslavijo in našega kralja! ZDRAVO!«
Savez je zastopal savezni prosvetar br. Stanojevič, ki je skupščino pozdravil v imenu Saveza.
Br. Cepin je objavil tajniško poročilo v Sokolski volji. Blagajnik brat Kovačič je izkazal 178.338.92 din prometa. V župnih matrikah je bilo ob koncu leta 1937 vpisanih 3757 članov, 1470 članic, 619 naraščajnikov, 431 naraščajnic in 1614 moške in 1516 ženske dece, skupaj 9407 pripadnikov. Za upravo »Vestnika« je poročal br. Janko Pogačnik, za strelski odsek br. poročnik Tkalčec. Poročilo prosvetarja je izostalo, ker je bil ta pred mesecem premeščen v Beograd. Poročila načelnika, načelnice in ostalih poročevalcev župnega odbora so bila podana na zboru društvenih načelnikov in načelnic dne 12. novembra 1937 in v izvlečku objavljena v zadnji številki Župnega vestnika.
Župni zlet bo letos 12. junija v Celju. Občni zbor je sprejel nekatere predloge, med drugimi, da bi se društvene skupščine vršile meseca septembra vsakega leta. Uvedel se je nov letni prispevek po 50 par na člana in članico za tiskovni sklad.
Župna uprava, nadzorni odbor in razsodišče je za leto 1938 tar starosta Smertnik Jože, Celje; I. nam. staroste dr. Zdolšek Jože, Brežice; II. nam. staroste Cepin Franjo, Celje; III. nam. staroste dr. Krašovec Milko, Celje; načelnik Grobelnik Tone, Celje; I. nam. načelnika Klun Franc, Zagorje; II. nam. načelnika Verk Karel, Sevnica; III. nam. načelnika Grilec Konrad, Celje; načelnica Grudnova Mirka, Celje; I. nam. načelnice Klunova Darinka, Zagorje; II. nam. načelnice Juvančeva Stana, Sevnica III. nam. načelnice Križmani-čeva Marjuči, Gornji grad; prosvetar Pahor Drago, Trbovlje; tajnik dr. Kloar Fran, Celje; blagajnik Kovačič Viktor, Celje; člani uprave: Jesih Adolf, Trbovlje; Debelak Zofka, Celje; Dolžan Franjo, Celje; Kramar Josip, Celje; Kurnik Tone, Velenje; Nendl Alojz, Celje; dr. Strmšek Pavel, Celje; Tkalčec Jakob, Celje; Wltavsky Bernard, Celje; dr. Vrečko Drago, Celje; Vrečko Franjo, Celje I; Novak Franc, Celje; namestniki članov uprave: Zupanc Jernej, Sv. Jurij ob j. žel.; Križnik Otmar, Laško; Milost Bogomir, Sevnica; Poljšak Rastko, Laško; dr. Rak Janko, Gornji grad; nadzorni odbor: Kralj Drago, Celje; Šmit Matko, Celje; dr. Požar Jože, Celje: Perc Karel, Celje; Perc Stanko, Celje; namestniki nadzornega odbora: Furlan Franjo, Laško; Šmid Franjo, Celje; razsodišče: Nendl Alojz, Celje; dr. Krašovec Milko, Celje; dr. Orožen Milan, Celje; dr. Požar Joško, Celje; Pavlin Maks Celje; namestniki razsodišča: dr. Dolničar Jože, Celje; Ročnik Rudolf Celje.
Skupščina je bila zaključena s pesmijo sokolskih legij.
S.
Narodno-obrambno delo
Medtem ko imajo večji narodi navadno eno samo in od vseh priznano narodno - obrambno društvo, trpimo pri nas tudi na tej nadlogi, da imamo takih društev in organizacij z enakimi in podobnimi cilji vse preveč in da že te gledamo le skozi politična očala, ne da bi priznali njihov pomen in podpirali njihove naloge vsi brez razlike in z vsemi močmi. Ze pred leti so načelstva političnih strank obravnavala predlog, da bi se zedinila na skupen gospodarski in narodni program vsaj za Slovenijo. A preko posvetovanj niso prišla in niso se rodili nikaki obvezni sklepi, kajti vsaka vladajoča stranka je bila vzvišena nad tem, da bi se vezala z drugo in s tem odstopila nekoliko svoje nebrzdane samovoljnosti. In radi tega vidimo in trpimo prerivanje v gospodarstvu in v narodno - obrambnih smereh.
Kajti resnica je, da bi v narodni državi morala urejati narodno - obrambne stvari država sama, celo res, da jih nobena še tako razpredena organizacija ne more in tudi ne sme vršiti mimo ali celo proti državni upravi. In ravno radi tega hočejo politične
stranke obdržati nad temi nalogami svoj vpliv, ki ga pa ne izvajajo niti dosledno niti dovolj krepko. Narodno - obrambne organizacije morejo torej vršiti predvsem to nalogo, da opozarjajo in prosijo državno upravo, da posveti narodno - obrambnim problemom svojo pozornost v zadostni meri.
Iz tradicije preteklih dni smatramo za glavno nalogo narodno -obrambnih društev zbiranje denarnih prispevkov za narodno -obrambne namene. Ali trezen pogled na naše gospodarsko stanje mora takoj pokazati, da je naravnost brezupno tekmovanje našega malega človeka s tujim kapitalom, ki žrtvuje na darilo našega kovača takoj stotak ali tisočak v nasprotne svrhe in ima neizčrp-Ijive vire v inozemstvu.
Ze sam po sebi je tuj kapital, kakor morda gospodarsko potreben, iz narodnega našega stališča prava nesreča. Ze to, da izrablja naše prirodno bogastvo in deli horendne dividende v inozemstvo, da koncesije tujih delniških družb dovoljujejo zaposlitev tujih državljanov na najboljših mestih, vplivajo poniževalno na naš narod in ga drže v nekaki odvisnosti in malodušnosti. Dokler smo v milijonih in milijardah odvisni od tujcev, tako dolgo nam skromne zbirke med našimi malimi ljudmi ne morejo pomagati.
Bolje od zbiranja skromnih sredstev je širjenje domovinske in narodne ljubezni, prebujanje narodne zavednosti, pomoč v gospodarski depresiji, opozarjanje državne uprave, da ubijata morda slučajna neuvidevnost in dozdevna nenaklonjenost ono ljubezen, ki se je še ohranila od deklaracijskih in prevratnih dni, saj opažamo, da so se ravno najvidnejši in najglasnejši ljudje umaknili iz narodno - obrambnih društev.
CMD ima svetlo tradicijo svojega nad polstoletnega delovanja. Naše politične in gospodarske prilike so se med tem temeljito izpremenile, tako da tudi CMD ne more ostati ista. Zbiranje po dinarjih za božičnice, za zgraditev novih šol i. p., je sicer vse hvale vredno, a vendarle ostanek predvojne mentalitete, kajti danes ne gre več za tisto vas, za tisti nam odtujčeni razred otrok, danes gre za vse. Vsega pa ne more izvršiti in braniti še tako mogočno društvo, danes lahko to napravi le država s svojo vojaško silo, s svojo upravno, gospodarsko, kulturno in socialno močjo, da vzbudi spoštovanje pri sosedih, pri lastnih ljudeh pa navdušenje in ljubezen, ki se ne da kupiti s skromnimi božičnicami in s šolami brez učiteljev.
Namen in naloga družbe in vseh narodno - obrambnih društev je, 1) da opozarja državno upravo na pogreške, na pomanjkljivosti in trdote, ki nastajajo in rušijo vdanost do države; 2) da zbira in zasleduje v podrobnosti narodnostna vprašanja, da more s točnimi podatki in statistikami zavrniti vsako nepravilno tujo propagando; 3) da širi narodno zavest doma in na tujem; 4) da zbira sredstva za hipne potrebe, kjer bi država s svojimi sredstvi prišla prepozno.
Predvsem pa so narodno - obrambne organizacije, in med njimi v prvi vrsti CMD potrebna nam samim, da vzbuja v nas samih narodno zavest, da nas kliče na dobrovoljno požrtvovalnost za narodne namene, da zbira naše vrste v krepko skupnost za mladostne ideale.
S tem, da Sokol vzgaja mladino v ljubezni do domovine in kralja, jo s telesnimi vajami vzgaja k moči, okretnosti, odločnosti — jo pripravlja, da bodo iz nje dobri jugoslovenski vojaki, ki bodo branili domovino in kralja v vsakem slučaju potrebe. Podrobno in sistematično narodno - obrambno delo pa naj bi se skoncentriralo v dravski banovini pod okriljem CMD, ki jo Sokoli podpirajmo pri vsem njenem delu.
Rastemo!
Od lanskih skromnih početkov, od prvega poizkusa taborenja v naši župi, ki ga je izvedlo trboveljsko okrožje, smo stopili odločno korak naprej: letos priredimo prvo župno taboren je pod lastnimi šotori. Velika so bremena, ki jih morajo v neprestanem razvoju sokolskega udejstvovanja nositi društvene uprave in iskati kritje za velike izdatke. Zato moramo odločitev vseh edinic v župi, da prispevajo k nabavi šotorov znatne zneske, označiti kot dokaz visoke sokolske zavednosti in požrtvovalnosti naših edinic, kot dokaz polnega razumevanja velikega pomena taborenja.
Vodja tabora — br. Pahor	„Raj lačnih" — taborna kuhinja
Naša taborenja bodo vselej organizirana kot prave sokolske šole (glej članek »Sokolska taborenja« od br. Strniše v 9. štev. lanskega »Župnega vestnika«!). Tako bodo pripomogla k idejni poglobitvi naših pripadnikov in k njihovemu tehničnemu usposoblje-nju bodisi za vaditelje, bodisi za prosvetne delavce v naših društvih.
Taborenje sokolskega naraščaja ob Savinji Župni prednjak br. Prestor razlaga Tyršev telovadni sestav
Več društev je že poslalo svoje prispevke, ostala pa bodo v teh dneh sledila, da izpolnijo dano obvezo. Tako bomo v sokolski Petrovi petletnici zabeležili nov uspeh naših skupnih, solidarnih naporov. Vsakoletna sokolska gozdna šola bo neprestano izpričevala, da smo verni privrženci možatega gesla:
»Naprej, samo naprej! Niti za korak nazaj!«
TEHNIČNI DEL
Stane Burja
Vadbena snov
15.	ura
Krogidosežni vgugu. Osnova: gug v visu vznosno — seskok uleknjeno.
Gug da sotelovadec.
1.	V predgugu vis vznosno — zagug — v predgugu podmetno v vis — v zagugu seskok.
2.	Guganje v visu vznosno — v zagugu vis zadaj — v predgugu seskok.
3.	Guganje v visu vznosno — v predgugu seskok uleknjeno iz viša vznosno.
4.	Vadi guganje v visu vznosno in lastovko.
16.	u r a
Krogi dočelno. Osnova: naupor v zavesi — izvinek nazaj.
Iz zgibe stojno:
1.	S poskokom vis vznosno — zavesa v d. podkolenu na d. zapestju —- naupor v zavesi (zamahni s prosto nogo krepko nazaj) — spad v vis vznosno — polagoma v prednos v visu — zgiba stojno.
2.	S poskokom vis vznosno — vis strmoglavo — vis vznosno —• ponavljaj nekolikokrat enakomerno — vis ležno zadaj za rokama — izvinek nazaj — s predkorakom zgiba stojno.
3.	Ponovi 1. vajo!
4.	Spad nazaj v vis ležno spredaj pred rokama — naupor tezno menoma v sklek — kolebanje v skleku — v zakolebu seskok.
5.	Ponavljaj naupor v zavesi!
17.	ura
Krogi dosežni v gugu. Osnova: podmet čez vrvico v predgugu. Gug z odrivom raznonožno naprej in nazaj:
1.	V predgugu zgiba — v zagugu vis vznosno — v predgugu vis — v zagugu seskok.
2.	Krogi dosežni, postavi kozo ali konja na katerem stojiš toliko zadaj, da kroge komaj dosežeš, stojala z vrvico pa naj bodo oddaljena K—1 m od prednje mrtve točke. Pomni: čim nižja je vrvica, tem bližje mrtvi točki postavi stojala in obratno.
a)	Telovadec stoji na konju in prime za kroge ter se spusti v gug (brez vrvice) ter seskoči v predgugu.
b)	Kakor a), toda takoj ko se spuščaš, dvigaj noge v vis vznosno in sicer ko so krogi navpično, imaš noge v višini obraza, nato pa vedno bolj in bolj dvigaš noge.
18.	ura
Krogi doskočni. Osnova: prevrat raznožno nazaj — izvinek nazaj.
1.	Kolebanje — prevrat raznožno nazaj.
2.	Kolebanje — vis vznosno — izvinek nazaj — z zakolebom seskok.
3.	Kolebanje —- s predkolebom zgiba — zakoleb (v zgibi) —• s predkolebom vis vznosno — izvinek nazaj — s predkolebom seskok.
4.	Kolebanje •— s predkolebom vis vznosno —- zavesa v d. podkolenu na d. zapestju — naupor v zavesi — spad v vis vznosno — zakoleb — prevrat raznožno nazaj.
5.	Naskokoma naupor menoma v sklek — kolebanje v skleku — v zakolebu seskok.
SoČi (Simon Gregorčič)
IV. del.
I. e-	tačas
na	pridrvi
dve	vse
in	na dan,
II. e-	narasti,
na	vzkipi
dve	v tok
in	strašan!
III. e-	Ne stiskaj
na	v meje
dve	se
in	bregov,
IV. e-	srdita
na	črez
dve	branove
in	stopi
V. e-	ter tujce,
na	zemlje
dve	lačne,
in	vtopi
Pesti! Vzklon — vzravnava in vzkok ulek-njeno — skozi predročenje vzročiti, dl. spred, pogled gor. (Gib je dovršen na podčrtan zlog »dr«)
Doskok v čep — predklon zmerno — skozi predi očenje zaročiti ven, dl. gor.
Začeti vzravnavo — vzklon — priročno skrčiti, podlehti pred nadlehtmi, dl. not in sp.
vzravnava — suniti gor, dl. not, pogled gor.
Z nogami in s trupom začeti prihodnji gib — čelni loki not do predročenja not, desna čez levo, hrbet spred in sp.
izpad z desno naprej — predklon zmerno (leva noga in trup v eni črti) — dovršitev lokov do odročenja (povdarjeno), dlani gor.
Vzravnava na desni s prisunom leve v stojo spetno — vzklon — priročno skrčiti, podlehti pred nadlehtmi, hrbet spred in sp.
čep — suniti vstran (izrazito), dl. dol in sp. začeti prihodnji gib.
Vzravnava — priročiti, palec spred.
Izpad z desno vstran (z močnim udarom) — desno vzročiti, dl. spred, levo odročiti, dl. spred, pogled na levo roko. (Gib se dovrši na povdarjen zlog »črez«).
) Vzravnava na levi s prisunom desne v stojo - spetno — zaročno skrčiti, podlehti pod nadlehtmi, dl. gor (Gib se dovrši na povdarjen j zlog »sto-«).
Suniti gor, dl. not, pogled gor.
Z nogami začeti prihodnji gib — predročiti dol, dl. dol in sp.
čep — predklon zmerno — skozi priročenje zaročiti ven, dl. gor.
Vzkok z uleknjenjem in raznoženjem — skozi predročenje odročiti gor, dl. spred.
VI. e-	na dno	Doskok v počep snožno — skozi predročenje priročiti, hrbet spred in sp.
na	razpe~	vzravnava v stojo spetno — skozi zaro-čenje vzročiti, dl. spred in sp.
dve	njenih	skrčiti priročno, podlehti pred nadlehtmi, dl. spred.
in	valov!	Pad naprej uleknjeno v sklek ležno za rokama (Med padom roke odpri; vadi najprej na blazinah!).
O P O M B Ä: Tempo deklamiranja zahteva v tem delu po en gib na dve dobi, pri čemer naj bo gib v splošnem dovršen na drugo dobo. Vsi gibi naj bodo pretirano krepki 1 Konec napravlja spočetka precej težav, vendar se pri pridnosti in sposobnosti telovadcev da zelo skladno izvesti!
V splošnem pa velja to-le: Da se vaje v polni moči pokažejo, je treba navaditi do popolnosti vse, tudi drobnejše in na videz manj pomembne gibe! Vzeti je treba, še enkrat povedano, samo najspretnejše telovadce iz višjega naraščaja ali članstva, ki proste vaje ljubijo in dobrega deklamatorja, ki se bo znal pri deklamiranju tu in tam prilagoditi izvajanim vajam 1
OBJAVE
■j" Br. dr.Zoran Jošt
(1893-1938), zdravnik v Žalcu, društveni vaditelj in načelnik, predsednik župnega zdravniškega odseka, član župnega tehničnega odbora, telesno-vzgojni strokovnjak, sokolski pisatelj
ŽUPNE VESTI
Sv. Jurij ob Taboru. Savinjska dolina je dala že mnogo lepih vzgledov svoje narodne zavednosti. Sedaj so n. pr. vsa sokolska društva in čete v Sav. dolini na delu, da si postavijo svoje domove In kakor poznamo Savinjčane, jih bodo postavila skoro vsa društva v teku sokolske Petrove petletke. Vsem je prednjačilo br. društvo v St. Petru v Sav. dolini, ki je prvo zgradilo svoj dom v petletki, sedaj je na vrsti br. sokolska četa v Sv. Juriju ob Taboru. Pred sedmimi leti je bila ustanovljena v Sv. Juriju ob Taboru sokolska četa in je takoj začela misliti na pridobitev lastne strehe. Na skup-
ščini leta 1937 je članstvo soglasno sklenilo, da si postavi v Petrovi petletki svoj dom. Gradbeni odbor, s predsednikom br. Radišekom je pričel z delom ter je nabral v kratkem času 53.000 din prispevkov. Prostovoljno delo članov in prispevki v blagu so pripomogli, da je dom že pod streho, kakor ga vidimo na sliki. Do sem je prišla br. četa z lastnim delom in s pomočjo prijateljev Sokolstva ter'se je zadolžila pri tem za 6000 din. Zgotovitev doma pa bo stala še najmanj 44.000 din, tako da potrebuje br. četa še 50.000 din, da bo imela dom zgrajen in brez dolgov. Dom stoji ob prijaznem gozdičku s krasnim razgledom na Menino planino, Sveto planino, Mrzlico, Goro Oljko in dr., v kraju, obdarjenem z vso zemeljsko lepoto in kot ustvarjenem za prijetno letovanje. Našim br. v Sv. Juriju ob Taboru želimo, da započeto delo srečno dovršijo sebi in vsej naši domovini v čast in ponos!
Sevnica. Dne 26. junija t. 1. proslavi Sokolsko društvo v Sevnici tridesetletnico obstoja z razvitjem prapora, ki mu bo kumoval Nj. Vel. kralj Peter II. Bratskemu društvu čestitamo na tej visoki pažnji. S to proslavo bo združen okrožni zlet.
Krško. Dne 24. februarja je bila zelo lepo uspela Zupančičeva proslava. V krasnem, globoko zasnovanem govoru nam je orisala s. Skerletova pesnika Otona Zupančiča in njegovo delo. Da je bila slika popolnejša, je pod njeno spretno roko nastopila tudi mladina S prizori in deklamacijami Zupančičevih del. Kako ljubek je bil prizor »Ciciban in čebela« in v srce segajoč »Razgovor«! Za zaključek pa so malčki v narodnih nošah zaplesali pristno viniško kolo. -— Na mladinski akademiji dne 25. t. m. pa nas hoče iznenaditi sokolska deca in naraščaj z izbranimi točkami. Z lastnim delom hoče zbrati potreben znesek za nakup naraščajskega prapora, katerega razvitje bo 6. junija obenem s slovesno otvoritvijo sokolskega doma.
Štore. V sokolski telovadnici delajo naši vaditelji s polno paro. Člani z načelnikom br. Črešnikom in članice z načelnico s. Po-cajtovo ter naraščaj in deca se pridno pripravljajo in vežbajo za vsakoletni nastop. V telovadnici vladata red in disciplina, kar je zasluga vzornih vaditeljev.
Na župnem zletu 12. junija mora priti vse Sokolstvo na plan!
IZ ŽUPNEGA TO
V. župne smučarske tekme
Po dveletnem premoru, kateremu so bile vzrok skrajno neugodne snežne razmere, so bile v nedeljo 28. februarja t. 1. pri Celjski koči župne smučarske tekme v smuških likih in smuku.
Vreme je bilo lepo in sneg zelo dober, bilo je 25 cm pršiča na stari podlagi. Udeležba tekmovalcev je bila zadostna, če se upošteva dejstvo, da tudi v tej zimi ni bilo dovolj priložnosti za vežbanje in je bila tudi za razpis tekem zelo kratka doba. Kljub temu pa moramo grajati ona društva, ki niso poslala svojih prijavljenih tekmovalcev.
Proga v smuških likih je bila letos nekoliko daljša in težja. Bilo je 25 vratič, višinska razlika med nastopnim mestom in ciljem je znašala okrog 160 m, proga pa je bila dolga okrog 500 m. Omeniti je treba, da si nekateri tekmovalci proge niti ogledali niso, kar se je potem maščevalo in je marsikoga prisililo k odstopu. Proga v smuku pa je bila dolga 1300 m z višinsko razliko 250 m. Patruljne tekme pa se zaradi pomanjkanja časa in premale udeležbe tekmovalcev niso vršile.
Moški naraščaj je tekmoval na istih progah kakor člani. Proge so zahtevale od naraščaja nekoliko več napora in prisotnosti duha, toda držal se je prav dobro. Zenski naraščaj in članice se k tekmam niso prijavile.
Uspehi tekmovalcev so sledeči:
Moški naraščaj v smuku:
1.	Skale Viktor, Celje 1, čas 0'46 min. 2. Knop Ljubo, Celje, 0'51-0. 3. Podpečan Jože, Velenje, 0-53-3. 4. Pretner Ivo, Celje, 107-1. 5. Kus Teo, Trbovlje, 108'4. 6. Vršnik Ävgust, Celje, ITO'1. 7. Faktor Peter, Celje 1, Tll’0. 8. Žohar Oskar, Celje 1, 1T1-3. 9. Rahten Ivo, Velenje in Vidah Viljem, Laško, 1'12’0. 10. Sovine Jože, Celje I, 1T7'0. 11. Marinko Anton, Celje 1, l^'O. 12. Samobor Hubert, Šoštanj, 1-32-2. 13. Vale Edo, Šoštanj, 1'36'0. 14. Rupnik Ivan, Celje I, T39'2. 15. Kukovič Anton, Celje I, L42 0. 16. Kurnik Boris, Šoštanj, r54'4. 17. Uršič Jože, Celje, 2 05T. 18. Ložar Rado, Celje I, 2 07-4. 19. Božič Milan, Celje, 2T4'0. 20. Blagatinšek Ferdo, Laško, 2'160.
Člani v smuku:
1. Galof Oton, Šoštanj, čas 0-25 00 min. 2. Lorbek Rudolf, Šoštanj, 0'34T. 3. Kačič Stanko, Laško, 0 38 0. 4. Žadravec Drago, Laško, 0'39'2.
5.	Belaj Ivan, Celje I, 0400. 6. Majcen Karol, Laško, 042-2. 7. Stavbe Ivan, Celje matica, 0 44 0. 8. Matko Ernest, Laško, 0'47'4. 9. Polutnik Mirko, Celje I, O'SO^. 10. Vaupotič Bogo, Laško, 0 51 0. 11. Končan Herbert. Šoštanj, 0 53-1.
12.	Blagatinšek Jože, Laško, 0-54 0. 13. Šipek Stanko, Laško, 0'54-3. 14. Ferlež Saša, Celje matica, 0 55 0. 15. Ževart Edo, Velenje, l OO-S. 16. Slatinšek Slavko, Šoštanj, 1-02-3. 17. Bolha Ivan, Šoštanj, 1 05 0.18. Golob Karol, Vransko, I TO'O. 19. Planinc Anton, Celje I. 1T2-0. 20. Umek Slavko, Celje I, 1T2-4. 21. Gruden Maks, Celje matica, 1T3-2. 22. Umek Franc, Zagorje, 1-26-3. 23. Emeršič Emil, Šoštanj, 1-34-0. 24. Klenovšek Oton, Zagorje, 2 02-4.
Moški naraščaj v smuških likih:
1. Knop Ljubo, Celje matica, čas 1-24-0 min. 2. Kus Teo, Trbovlje, T28-3. 3. Samobor Hubert, Šoštanj, 1-36T. 4, Podpečan Jože, Velenje, l-39'0. 5. Žohar Oskar, Celje I, 1-55-0, 6. Rahten Ivo, Velenje, 2-02-0. 7. Skale Viktor, Celje I, 2 090. 8. Marinko Anton, Celje I, 2'19-0. 9. Kurnik Boris, Šoštanj, 2-31-0. 10. Fa dor Peter, Celje I, 2 34-0. 11. Vršnik Ävgust, Celje, 2-39-3.
12.	Pretner Ivo, Celje, 2-45'0. 13. Sovine Jože, Celje I, 3-18T. 14. Uršič Jože, Celje, 3-3F0. 15. Ložar Rado, Celje 1, 3-32-0. 16. Rupnik Ivan, Celje I, 3-40'3. 17. Kukovič Anton, Celje I, 3-56'0.
člani v smuških likih:
1. Zadravec Drago, Laško, čas 0'58 min. 2. Šipek Stanko, Laško, OTTO. 3. Kačič Stanko, Laško in Stavbe Ivan, Celje, 1T3T. 4. Praprotnik Vinko, Vransko, 1T4-0. 5. Ferlež Saša, Celje, T14-3. 6. Lorbek Rudolf, Šoštanj, T22'0. 7. Mitrovič Panto, Celje 1, 1-25-0. 8. Belaj Ivan, Celje I, 1-30 0. 9. Končan Herbert, Šoštanj, 1-310. 10. Vaupotič Bogo, Laško, T330. 11. Polutnik Mirko, Celje I in Matko Ernest, Laško, 1-35-0. 12. Ževart Edo, Velenje, 1'55-0.
13.	Majcen Karol, Laško, 1-59 0. 14. Meznarič Stanko, Celje, 2-02-1. 15. Čonžek Drago, Celje I, 2-14-3. 16. Golob Drago, Vransko, 2-20-2. 17. Planinc Anton, Celje 1, 2-23-3. 18. Umek Slavko, Celje 1, 2-25-0. 19. Košenina Boris, Šoštanj.
2'30 0. 20. Gruden Maks, Celje, 2'35'1. 21. Kordigelj Damijan, Celje, 2'38-4. 22. Božič Mirko, Celje I, 2-54-0. 23. Božič Janez, Celje, 2.56-1. 24. Galof Oton, Šoštanj, 3-43-0.
VADITELJSKI TEČAJ ZA ČLANE
V	času od 7. do 17. februarja je bil v Sokolskem domu v Gaberju splošni župni vaditeljski tečaj za člane in višji naraščaj. Udeležilo se ga je 22 tečajnikov iz društev Bizeljsko, Braslovče, Celje I, Gomilsko, Hrastnik, Ljubno ob Savinji, Petrovče, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Sv. Peter v Sav. dolini, Velenje, Vransko, Zidani most in Žalec. Tečaj je vodil po 8 ur dnevno župni pred-njak br. Jože Prestor, ki je predelal vse tehnično gradivo, kakor osnovno tvarino, orodno telovadbo teoretično in praktično, vodstvo vrst in drugo. Zlasti temeljito so se predelale članske in nara-ščajske vaje za Prago in župne vaje za deco. Organizacijo strelskih odsekov je obdelal poročnik brat Tkalčec, ki je podal točen opis puške, teorijo v streljanju in je priredil s tečajniki tudi enodnevno tekmovalno streljanje na vojaškem strelišču. Tudi večernega sobnega streljanja v Celjskem domu ni opustil. Kapetan br. Toš je v privlačnem predavanju seznanil udeležence tečaja z grozotami bodočih plinskih vojn ter o odbrani proti njim. S seboj je prinesel več mask različnih modelov in imel je na razpolago tudi popolno opremo z obleko proti plinskim napadom. Brat Klun je predaval o vzgoji naraščaja, župni načelnik br. Grobelnik o pravilnem vodstvu vadbenih ur za članstvo in naraščaj. Župni starešina brat Smertnik je predaval o sokolski ideji in zgodovini, brat Adolf Urbančič je tolmačil v dveh urah proste panoge, brat Cepin je na kratko povedal najvažnejše iz organizacije.
Z veseljem moramo ugotoviti, da so se tečaja poslužila nekatera društva, ki še nikoli niso poslala kakega udeleženca in ki so v resnici prednjaškega naraščaja jako potrebna. Izkazalo se je, da je desetdnevni tečaj nezadosten in da bi za temeljitejšo predelavo obsežne snovi bilo potrebno, da bi tečaj trajal vsaj nepretrgoma 20 dni. Udeleženci so pokazali dobro voljo in z živim zanimanjem poslušali razprave in pouk. Zupa je s prireditvijo tega tečaja na številu vaditeljskega naraščaja zopet pridobila. Želimo, da bi se slični tečaji večkrat ponovih.
ŽUPNI VADITELJSKI TEČAJ ZA ČLANICE
V	času od 20. februarja do 1. marca se je vršil v Sokolskem domu v Gaberju desetdnevni vaditeljski tečaj za članice. Udeležilo se ga je 16 članic iz društev Celje-matica, Celje I, Dol pri Hrastniku, Hrastnik, Mozirje, Sv. Jurij ob j. žel., Sv. Jurij ob Taboru. Sv. Peter pod Sv. gorami, Sv. Peter v Sav. dolini, Velenje,
Vransko, Zagorje ob Savi in Žalec. Tečaj je vodila savezna pred-njačica s. Tončka Stiftarjeva, ki je obdelala proste vaje članic in ženskega naraščaja za vsesokolski zlet v Pragi. Predelala je telovadni sestav teoretično in praktično, priredila vadbene ure za deco in vadbene ure brez orodja. Priredila je z udeleženkami razne igre in dobro izkoristila ves razpoložljivi čas. Sestre je v tem tečaju pozdravil župni starešina brat Smertnik, ki je prednašal tudi o ideji in zgodovini Sokolstva. Tečaj je obiskala savezna prednjačica sestra Skalarjeva in navzočne z vzpodbudnimi besedami pozdravila. V Celje je prišel tudi savezni podnačelnik brat Kovač, avtor praških prostih vaj, ki si je na tečaju ogledal izvajanje vaj in bil z uspehom zadovoljen. V tečaju je predaval kapetan br. Toš o vlogi in nalogah ženstva pri obrambi proti napadom iz zraka. Sestre so poljudno predavanje z zanimanjem poslušale in izvedele marsikaj novega. Sestra Milka Lojkova je poučevala kola in priredila telovadno uro za naraščaj, sestra župna načelnica Mirka Grudnova,, ki je tečajnice večkrat obiskala, je priredila telovadno uro za članice. Z organizacijo se je bavil brat Cepin.
Kratko odmerjen čas desetih dni ni zadostoval, da bi se do podrobnosti predelala vsa bogata snov iz področja telesne vzgoje, vendar je bila udeleženkam dana prilika, da so se za nadaljnje delo pri društvih in četah dobro usposobile. V župi primanjkuje zlasti vaditeljic za številne ženske oddelke. Ta vrzel je z navedenim tečajem nekoliko izpopolnjena. Sestram tečajnicam želimo, da bi se pri edinicah s pridom uveljavljale kot vaditeljice. Zdravo!
Gozdni tek za našo župo je določen za 27. marec 1938 v Celju_ To je prva tekma v tej disciplini, ki bo pokazala prve sadove sistematične vadbe v prostih panogah po načrtu, ki so ga vse edinice prejele. Upamo, da bo udeležba iz naše župe zadovoljiva in da bomo discipline prostih panog dvignili na višino, ki je bila nekoč. Sedaj pride na vrsto nova mlajša generacija, ki mora gledati, da se z veseljem prime teh panog. Prijavite v smislu navodil!
Br. Ivan Kovač, avtor članskih prostih vaj, je posetil v ponedeljek 28. februarja in torek 1. marca župno načelništvo v Celju,. Br. Kovač se je osebno zanimal kako napreduje po župi vadba prostih vaj, dal potrebne smernice za nastop v Pragi in želi, da bi vsa društva z vajami brezhibno nastopila. Po dobljenih informacijah, se je pohvalno izrazil o delovanju župe.
Lesene puške za moško deco so že naročila nekatera društva ter bodo na župnem zletu nastopila s posebno točko »Vaje s puškami«, ki so objavljene v št. 2. »Soko«,. Vaje je sestavil br. Ban, Dosedaj je skupno naročenih preko 100 pušk.
Predelava prostih vaj se vrši sedaj po okrožjih in so prav marljivo na delu nekatera okrožja, ki so imela že več delovnih sestankov. Stremeti moramo, da se bodo po edinicah v celoti izvajale vaje že do aprila, kajti nastop z vajami mora biti brezhiben.
Delovni zbori po okrožjih. Okrožna načelništva sklicujejo v poedine kraje na svojih področjih delovne zbore zaradi predelave prostih vaj. Opazilo pa se je, da ti zbori ponekod niso bili obiskani tako, kakor bi bilo pričakovati že zaradi bližajočega se župnega zleta in vsesokolskega zleta v Pragi. Opozarjamo, da so delovni zbori, ki jih sklicujejo okrožna načelništva, za vse prizadete edinice brez izjeme obvezni in da se jih morajo udeležiti vsi oni pripadniki, na katere se vsakokratni razpisi okrožnih načelništev nanašajo.
Prve prijave za Prago so zaključene. Prijavilo se je članov telovadcev 148, netelovadcev 131, članic telovadk 87, netelovadk 86, moškega naraščaja 56, ženskega 45, skuja 553 udeležencev.
Orodne telovadbe na župnem zletu se naj udeleži čim več edinic s svojimi oddelki. Zatorej vadite že sedaj redno, da bo tudi orodna telovadba brezhibna.
Revija narodnih noš na župnem zletu. Ob priliki župnega zleta bodo nastopile tudi naše krasne narodne noše iz vse župe. Edinice naj skrbijo, da bodo prišle za ta zlet na dan vse narodne noše, ki jih imajo naši pripadniki ali nam naklonjeni. Posebno udeleženke zleta v Pragi, ki nimajo kroja, si morajo nabaviti narodno nošo. Treba pa je predvsem gledati na to, da bodo narodne noše pristne.
Župni zlet mora biti mogočna manifestacija sokolske misli in dela, zatorej mora vsak posameznik in posameznica gledati na to, da bo omogočila strnjeno kolono sokolske armade za pohod v Celje. Klic sokolske trombe naj odmeva v vsaki vasi, ki Vas vabi na ta velik sokolski praznik. Pripravljajte se z vso silo in vse dneve na 12. junij 1938. Zdravo!
Taborenje. Skoro vse edinice so se že odzvale in prispevale k nabavi šotorov. Tako. bo letos v naši župi do malega vsem edinicam omogočeno, da se bodo poslužile v najizdatnejši meri taborenja. Ona društva in čete, ki še niso prispevala svojega deleža, bodo nedvomno to v najkrajšem času storila.
Predpisan plavalni kroj za razne tekme je določen sledeče: Za savezne in medsavezne plavalne tekme po mednarodnih pravilih: plavalni triko črne barve s telovadnim znakom sredi prs. Za četne, društvene, okrožne in župne plavalne tekme: črne kratke izrezane hlačke, telovadni znak v sredini hlačk spredaj, 2 cm izpod gornjega roba.
KOLEDAR PRIREDITEV SOKOLSKEGA OKROŽJA SEVNICA
6.	junij: Krško — Otvoritev Sokolskega doma in razvitje nara-
ščajskega prapora.
19. junij: Boštanj — Društveni nastop.
26. junij: Sevnica —• Proslava 30-letnice obstoja društva, razvitje društvenega prapora, ki mu kumuje Nj. Vel. kralj Peter II. in okrožne tekme.
24. julij: Senovo — Društveni nastop.
7.	avgusta: Radeče — Otvoritev Sokolskega doma in okrožne tekme
članstva in naraščaja.
14.	avgust: Rajhenburg — Društveni nastop.
4. september: Loka pri Zid. mostu —• Društveni nastop.
POPRAVEK K ŽUPNIM VAJAM ZENSKE DECE Razstop
II.	1. Prva in druga: stoja izstopno z d. v stran.
Vse: Predročiti, venček navpično.
2.	Prva in druga: S prisunom 1. stoja spetno.
Vse: Z lehtmi drža.
3.	Prva in druga: Stoja izstopno z d. v stran (na značko).
Vse: Odročiti, venček v d. navpično.
4.	Prva in druga: S prisunom 1. stoja spetno.
Vse: Z lehtmi drža.
I.	sestava
I. 1. in sopjeno s čelnim lokom dol predročiti not, venček navpično. 2. Z d. s čelnim lokom dol odročiti, ...
III.	Sestava
VRI. 4. Priročiti —• 2. in 4. telovadka s prisunom d. stoja spetno, 1. in 3. telovadka obratno.
Sestop
I. 3. Prva in druga: Stoja izstopno z 1. v stran. Vse: Predročiti, venček navpično.
4. Prva in druga: S prisunom d. stoja spetno. Vse: Z lehtmi drža.
POPRAVEK K ŽUPNIM VAJAM MOŠKE DECE
I.	sestava
II.	2. Drža.
IZ ŽUPNEGA PROSVETNEGA ODBORA
Od 62 edinic naše župe je poslalo letna poročila o prosvetnem •delu 22 edinic, t. j. komaj 35%. Župni prosvetni odbor ne more iz teh poročil dobiti jasne slike o delu vseh edinic in si seveda tudi ne more predočiti pravilnega stanja v župi. Da pa more župni prosvetni odbor uravnati svoje delo po danih prilikah, mora te prilike poznati. Zato so potrebna poročila.
Bratje prosvetarji! Ne smatrajte pošiljanja poročil za gol formalizem in birokratizem! Prvi predpogoj za uspešno sodelovanje med društvenimi in župnim prosvetnim odborom je redno pošiljanje poročil.
IZ SAVEZA SKJ
OBVEZNA TELESNA VZGOJA
Na zadnji plenarni seji uprave SKJ v Beogradu je sprožil to važno vprašanje zastopnik Celjske sokolske župe br. Smertnik. Razvila se je zelo živahna razprava, na podlagi katere je bilo potem soglasno sklenjeno:
Zakon o obvezni telesni vzgoji stremi za tem, da obvezno dovede mladino do istega cilja, h kateremu teži Sokolstvo, prostovoljnim potom. Radi tega uprava SKJ v želji, da najiskreneje pomaga izvajanju tega zakona, sklene:
1.	Načelništvo Saveza SKJ naj dostavi v najkrajšem času sokolskim edinicam navodila za razširjenje dosedanjega programa kakor to zahteva zakon o obvezni telesni vzgoji, in sicer na panoge, ki jih dosedaj Sokoli niso imeli v svojem vadbenem načrtu (n. pr. pouk v streljanju, poznavanje terena, vaje na terenu, najnujnejše o bojnem strupu).
2.	Načelništvo Saveza SKJ naj takoj zbere podatke v sokolskih edinicah, ki imajo že pogoje za izvajanje odredb tega zakona pri svojem članstvu in da pozove te edinice, da potom žup in Saveza predlože prošnje za odobrenje izvajanja obvezne telesne vzgoje v smislu zakona pri svojih sokolskih pripadnikih, tako da oni ne bi morali posečati praznične tečaje izven sokolske telovadnice in svo-* je sokolske edinice.
3.	Načelništvo Saveza SKJ naj skrbi, da tudi ostale sokolske edinice kar najprej usposobijo prednjake za ta posel, da bi tudi one mogle delovati v smislu sklepa pod 2).
4.	Starešinstvo Saveza SKJ naj izposluje od pristojne oblasti rešenje, da bi bili vsi Sokoli, ki so državni ali samoupravni uradniki,
ali uslužbenci, kateri delujejo v sokolskih edinicah na izvajanju zakona o obvezni telesni vzgoji pri pripadnikih svojih edinic, oproščeni takih dolžnosti v izvensokolskih organizacijah.
S tem sklepom pristopa Sokol KJ k izvrševanju zakona, čigar iniciator je bil dalekovidni in modri naš blagopokojni kralj Aleksander I. Zedinitelj.
Uprava župe Celje poziva vse svoje edinice, da takoj izvrše vse predpriprave za izvrševanje te velevažne naloge. Časi so resni!
Čuvajmo Jugoslavijo!
ODLIKOVANJA ČLANOVA STRELJACKIH OTSEKA SSKJ VOJ-NICKOM MEDALJOM DOBROM STRELCU
Na molbu SSKJ, da se i članovima streljačkih otseka saveza pri streljačkim utakmicama po društvima i četama dodeljuju medalje dobrom strelcu, Gospodin Ministar Vojske i Mornarice usvo-jio je ovu molbu i izdejstvovao sledeči ukaz Njegovog Veličanstva kralja (Službeni vojni list br. 5 od 1938 god., strana 155 i 156):
U ime Njegovog Veličanstva Petra II., po milosti Božjoj i volji narodnoj, Kralja Jugoslavije, Kraljevski namesnici na predlog Ministra vojske i mornarice, a na osnovi čl. 3, Zakona o ustroj-stvu vojske i mornarice, naredjuju:
Da se u nastavi gadjanja puškom (karabinom) puškomitra-Ijezom, avtomatskim poštoljem i ručnim i puščanim bombama, posle drugog stava tač. 615 doda treči stav, koji glasi:
»Napred predvidjena odlikovanja važe i za članove Streljačkih družina Streljačkog saveza kraljevine Jugoslavije i Streljačkih otseka Saveza sokola kraljevine Jugoslavije. Uslove pod kojim se dodeljuju napred predvidjena odlikovanja Streljačkim družinama Streljačkog Saveza kraljevine Jugoslavije i Streljačkim odsecima Saveza sokola kraljfevine Jugoslavije, propisače Ministar vojske i mornarice. — Ministar vojske i mornarice neka izvrši ovaj ukaz.
Dj. br. 947, 26. januara 1938 god., Beograd.
Pavle s. r.	R. Stankovič s. r.	Dr. Perovič, s. r
Župni zlet 12. junija 1938
naj bo revija vsega Sokolstva!
SOKOLSKI TISK
Junaštvo u istoriji balkanskih Slovena. Jugoslov. sokolska matica je izdala pod tem naslovom knjigo Bolgara Dimitra Lazova, do nedavno starešine zveze Junaka, velikega pobornika za zbližanje vseh Južnih Slovanov. Kot profesor zgodovine se je z veliko ljubeznijo in temeljitostjo poglobil v preteklost in značaj balkanskih Slovanov, iz njihovih borb, stremljenj in žrtev je izoblikoval in osvetlil herojsko podobo narodnih junakov, borcev za narodno svobodo. Slikovito in s poletom prikazuje razvoj duha junaštva v idealu, ki je tudi človeško velik in ki naj k njemu teže tudi danes Sokoli in Junaki. V tem znamenju poziva obe slovanski organizaciji na Balkanu k bratskemu sodelovanju v razvijanju duhovne in ma-terijalne narodne sile.
Knjiga obsega naslednja poglavja: 1. Nekoliko geografskih in zgodovinskih pojasnil, 2. Bizanc ob slovanskih navalih, 3. junaštvo kot koncepcija, sistem in nov etični problem, 4. junaštvo kot moralni kodeks balkanskih Slovanov, 5. zaključki. — Knjiga bo sokolskemu članstvu v mnogih pogledih zelo dobrodošla in koristna. Čeprav obsega nad 80 strani, je njena cena le 7 din.
Dr. A. Pechlat: Tyrševo sokolsko telesno vežbanje obsega: cilj sokolskega telesnega vežbanja po Tyršu, načela in sredstva sokolske telovadbe, Tyršev telovadni sestav in metodiko. Načelništvo saveza je odredilo to knjižico kot učbenik za vse, ki posečajo društvene, župne in savezne prednjaške tečaje. Cena 5 din.
Prof. dr. Alfred Pihler: Kultura i telovežba je prevod knjige »Kultura in telovadba«, ki jo je slovenski spisal dr. Viktor Murnik, ter koncizno in zanimivo obravnava odnose med duhom in telesom v zvezi s cilji in delom Sokolstva. Cena 8 din. Kakor prejšnja bo tudi ta knjižica nudila dragoceno snov tehničnim in prosvetnim sokolskim delavcem.
Dopisnice k velikemu vsesokolskemu zletu v Pragi 1938 je izdala COS in se naročajo pri JSM po 2 din. Na izredno posrečen prisrčen način prikazuje serija 6 kart ljubke dogodke iz življenja sokolske dece, ki se pripravlja in odpravlja na zlet v Prago.
NA DROBNO! Pooblaščena knjigarna NA VELIKO!
Franc Leskovšek, Celje, Glavni trg 16
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, umetninami in muzikalijami Prodaja mon polnih zvezkov in tiskovin Pošt hran. rač. Ljubljana 16.143