UREDNIŠTVO ZARJE jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 iskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se no i : : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avslro-O^rsko in Bosno K 21-60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : : Posamezne številke po 8 vin. Stev. 406. V Ljubljani, v petek dne 11. oktobra 1912. ZARJA izhdjs vsak dftn razen nedelje in praznikov / •* .* ob pol 11. dopoldne. \ •. UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburprovi ulici štev. 6, II., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana in reklame 40 vin. — i.u.i.tl. "lejema upravništvo. :: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ——— Reklamacije lista so poštnine proste. .. Leto II. Svoje sreče kovač? Dočim evropski mogotci samozadovoljno prežvekajo mirovno formulo, ki so jo kuhali flober teden dni, zagrinjajo politično obzorje penini oblaki in upanje na ohranitev balkanskega miru je malodane zmrznilo. Izbruh splošne vojne na Balkanu ne bi bil le nevaren evropskemu miru, strahotna postane vojna, četudi je le lokalizirana. Grozote vstaj in četa-štva na Balkanu, ki so dušile človeške občutite, bi se nezmerno pomnožile in z bojnim ognjem neznansko narasle. Apel na človečan-štvo bi moral zadoščati za preprečenje krva-ivega klanja. Ampak kaj velja mogotcem in njih zastopnikom človečanstvo! Dinastični imperializem je bil dovolj okruten, odkar se je poročil s kapitalističnim imperializmom, je izgubil vso vest. Zakaj naglašati je treba, da se dogodki na Balkanu niso razvili brez vednosti evropskih velevlasti in tudi ne zoper njihovo .voljo. Nobena vojna nevarnost in nobena vojna ni tako razločno pokazala, kako globoko v nekulturi gazi »prosvetljena »Evropa«. Kako so-lodna je kapitalistična civilizacija barbarstvu m kako oddaljeni so še najciviliziranejši. narodi od resnične demokracije. Naša usoda se razpravlja, za naše življenje gre in za naše blagostanje, ampak besede nimamo, da bi posegli Vmes in ne kladiva, da bi svojo srečo sami skovali. Peščica mogotcev ugiba formulo, ki bi ž njo drug drugega opeharili in prevarali ljudstvo, In ko so jo srečno iztaknili, oznanjajo Evropi mir; ampak veselje nad mirovnim »poročilom skali novica, da je počila vojna. In poslancem, ki hlepe po visokem priznanju, ki hočejo na solnce najvišje milosti, se obeta zabeljena priložnost, da obremene ljudski hrbet t novim tovorom. Krute so te resnice, ampak' tudi poučne! Se nikoli hi bila sebičnost, zahrbtnost in hinavščina imperialistov tako razkrita, kakor to pot in še nikdar ni bila njih sramotna igra tako očita. Kdo je kriv? Anglija. Rusija ali Francija? jAJi jma avstrijska zaveznica Italija svoje prste Vmes? Ali rimski zet ne ve, zakaj je udaril njegov tast na Cetinju? Ali pozna vodnik naše Vnanje politike vse tajne niti, ki jili je spredlo ^ovarstvo evropske diplomacije; ali so ga dotiki iznenadili kakor nas? Mnogo je vprašanj in se več odgovorov, Ali pa so potrebi?j, za bridko spoznanje, da so ljudstva igrače mogotcev, figure, ki jih v krvavi in okrutni igri prebavljajo semintja? To spoznanje nuora razširjati vsak poštenjak. To spoznanje naj ostane fn naj iztečejo dogodki kakorkoli!_________ Bolgarska socialna demokra-*. , cija in vojna. jbočim se danes vse meščanske stranke Navdušujejo za vojno, je kakor na Srbskem, edina bolgarska socialna demokracija ona stranka, ki zavzema nedvoumno in odločno stališče proti vojni. V času, ko je vojni entuzi-azem zaslepljenih mas prikipel takorekoč do frrhunca in so te mase na sofijskih ulicah demonstrirale za vojno, v času torej, ko je bilo .naravnost življenjsko nevarno apelirati na fazum, so šli sofijski sodrugi mirno in zavestno F! -.. ' ■ ■ ------------------ na ulico, da protestirajo proti vojni in mobilizaciji in manifestirajo svojo odločno voljo za mir. Da je pri tem zvesti sodrug Vlasov izgubil življenje, je pač dokaz, kako blazna je vojna strast nerazsodnih množic. Pa ne samo na ulici, tudi v sobranju je edini socialistični poslanec Sakazov neustrašno nastopil proti vojni in mobilizaciji, ravno tako, kakor njegov tovariš Lapčevič v srbski skupščini. Bolgarska socialna demokracija je sicer razcepljena v dvoje smeri. Radikalna frakcija je ostro nastopila proti avtonomiji Macedonije, kakor jo propagirajo meščanske stranke. Radikalna frakcija je namreč mnenja, da bi izvedba te avtonomije sploh ne pomenila nikakšne rešitve balkanskega vprašanja. Kajti avtonomija Macedonije bi bila ravnotako preporna točka za balkanske države in njihove dinastije, kakor tudi za evropsko diplomacijo kakor zasužnjena Macedonija. Sicer pa bi evropske velesile ki so interesirane na balkanskem polotoku, tudi pod nobenim pogojem ne pripustile, da bi se ustvarila v resnici avtonomna Macedonija. Vojna bi koristila samo osvojeval-ni politiki interesiranih velesil. Vojna med Bolgarijo in Turčijo koristi predvsem ruskemu osvojevalnemu stremljenju na Balkanu. Potem stopi tudi ruska tajna konvencija z Bolgarijo v vljavo, po kateri zasede v slučaju vojne s Turčijo rusko brodovje bolgarska pristanišča ob črnem morju. S tem bi bila Rusiji zagotovljena invazija na južno Boltrarsko. odkoder pelje potem najkrajša pot v Carigrad. Voina za »avtonomijo« Macedonije bi, ne da bi dosegla svoj smoter. Bolgarsko totalno izčrpala in oslabljena Bolgarija bi bila potem ruskemu despotizmu na milost in nemilost izročena. Zato bolgarska socialna demokracija odločno nastopa proti tej vojni ter se z vso energijo zavzema za združitev balkanskih narodov v federativno republiko. Ta naloga je za bolgarsko socialno demokracijo in za socialno demokracijo balkanskih dežel sploh tem nujnejša, ker je jasno, da balkanska vojna povzroči lahko splošno svetovno vojno, proti kateri vstaja celokupni mednarodni proletarijat. Cilj oportunističnega krila bolgarske social ne demokracije pa je: Potom samoodločanja k balkanski federaciji. To je v bistvu samo bolj oslabljena formulacija radikalnega programa; Oportunistična smer si obet«-}, da ji bo ta formulacija olajšala neposredni vpliv na narodnostno razpaljeno prebivalstvo. Razpoloženje v Turčiji. Dunajska »Arbeiter-Zeitung« prinaša prav zanimiv članek svoiega carigrajskega dopisnika. Dopisnik slika razpoloženje v Turčiji takole: »Med tem ko poročajo brzojavni uradi iz Sofije in Begrada o divjem domovinskem navdušenju, ki ga je izzvala mobilizacija, vlada v turškem glavnem mestu tesno, težko razpoloženje. Leto dni traja že voina z Italijani. Voina sicer res ni zahtevala velikih izdatkov iz državnega zaklada, ali težko ie oškodovala trgovino. Uvoz blaga iz inozemstva je nazadoval za 15 procentov. Kredit se dobi le še v oderuškimi pogoji. Kupčija skoiaj spi. Vse se je strahovito podražilo: stanovanja in življenjske po- % ,KvGREEN: (Sosedov dom. (Dalje.) J 'raVTako je lahko lagal v drugih točkah in nje-:ova izjava je bila brez vrednosti in nezanesljiva. r Mislila sem sicer, da poznam resnico; vendar sem hotela še dalje raziskovati, da najdem ^okazov za svoje mnenje. Sredstva, ki sem jih hotela uporabiti, da dobim tem več jasnosti v tej zadevi, so bila drzna, toda nadejala sem se od njih takega uspeha, da gospod Gryce od jeze prekipi, ker se mi je bil zaničljivo smejal. Eno in dvajseto poglavje. Sklenila sem objaviti razglas, v katerem Se išče oseba, ki je bila oblečena kot gospa Van Burnamova, ko je zapustila hišo svojega tasta. Vsebina je bila sledeča: »Zginila je gospa, ki je iskala, dne 18. septembra zjutraj sobo v najem. Imela r 'mo-belo ftarirano svileno bluzo in rjavo svi eno krilo. Skoraj gotovo je bila brez pokrivala. Morda •Je tudi 18. septembra zgodaj zjutraj kupila klobuk. Modistke, ki vedo za tozadevna pojasnila, so naprošene, da se zglasijo. Damo iščejo sordniki, ki so v velikh skrbeh za njo. Važna poročila se bogato nagrade. Pisma pod T. Y. Alvord, Liberty Street«. Natančnejšega opisa nisem dala, ker sem Se bala, da zbudim pozornost policije. Pisala sem tudi sledeče pismo: »Velecenjena gospodična Fergusson! Zad-**iič sem bila priča v zadevi, v kateri ste tudi v> podali zelo važno izjavo. Prosim Vas za veliko uslugo. Rada bi namreč imela sliko go-Howard Van Burnamove in prosim Vas, niov^, morete oskrbeti. Prijateljica Van Buna-stnrt sem *n želim rodbino vsaj sedaj, po bi im iUbo,?e nesrečnice, sprijazniti z njo. Ko ela sliko, bi io ookazala mladima damama trebščine. Davke so zvišali. Beda ljudskih mas, zlasti turških je tako grozna, da presega vse običajne evropske predstave o bedi. Naravnost orientalske potrpežljivosti je potreba, da zdrži ljudstvo te razmere. Šele prav zanemarjene so pa množice kmetov, ki jih sedaj dolgi vlaki vlačijo iz Ana-tolije, da se uvrste med čete. Kadar pride ana-tolski kmetje s svoje domačije vmestno vojašnico, tedaj se vprvič do sitega naje, med tem ko njegova družina doma dalje strada. Tudi te žalostne anatolske razmere so plod kapitalizma. Anatolski kmetje bodo nesli svoje življenje na prodaj, njihove-družine bodo prišle doma na beraško palico. Jasno je, da Turčija ne mara vojne, da ji je usiljena. To dejstvo in pa neznatno socialno spoznanje med ljudsko maso je vzrok, da — naša stranka je še preslaba, da bi se mogla uveljaviti — ■ nihče ne navede grozne bede v dokaz proti vojni. Tukaj ne vlada nobeno navdušenje za vojno, pač pa vojna besnost, ki jo podžigajo verski in narodnostni nagibi. Zato bodo prav gotovo izbruhnili tudi notranji nemiri in poboji bodo na dnevnem redu. Preprost Turek jc poslušal, ko je nekdo čital časnikarska poročila o mobiizaciji. »Kaj, že zopet mobilizacija?« je zakričal ves iz sebe. »Saj sem se šele pred dnevi vrnil iz Albanije. To ne gre, to ni mogoče, pri takih razmerah se preneha vse, najboljše bi bilo, prerezati vsem vratove.« Mnenje tega Turka ni nikakor osamljeno, ljudske mase so na robu obupa. Tudi med oficirji je za vlado kaj neprijetno razpoloženje. Pristaši mladoturkov in vladni pristaši so ločeni v dva sovražna tabora. Vlada ni znala postopati tako, da bi si pridobila simpatije. Ako pride do splošne vojne na Balkanu, tedaj bo morala takoj pokazati uspehe, drugače bo prav gotovo izbruhnila vojaška vstaja v Carigradu, ki bo imela za posledico tudi klanje kristjanov. Ako bi ne bilo ravno pred vojno, tedaj bi brla prav gotovo nastala generalna stavka. Pretečeni teden so. pričeli stavkati kočijaži, Jcer Je vlada rieusmilieno izterjavala od njih davke.' KoČijažem so se pridružili še drugi obrtniki, & vojne vesti in mobilizacija sta preprečili, da bi se bilo to gibanje poglobilo. Iz Macedonije prihajajo poročila o bombnih atentatih in v Armeniji more Kurdi. Požar preti torej na vseh koncih in krajih.« Ljubljana in Kranjsko. Tistim, ki se jih tiče! Nekateri naročniki še vedno niso nakazali naročnine. To so taki, ki bodo silno zabavljali, če jim ustavimo list. Pa ne bo nič pomagalo ker ne bomo nobenemu več prizanašali. To je zadnji opomin. — Klerikalno teroriziranje gasilnih društev Splošno ogorčenje je zavladalo po vsej deželi nad koru p tn o pristranostjo klerikalnega deželnega odbora, ki hoče iz požarnih brambovcev ustvariti politične brambovce svoje strankarske strahovlade in ki je iz gasilskega sklada napravil fond za kupovanje duš. Razburjenje nad to politično korupcijo se ni lotilo le prizadetih gasilskih organizacij, temveč vse javnosti brez razlike strank, ki trezno ocenjuje podlost in nemoralnost klerikalnega atentata. Jn katoliški »Slovenec« čuti potrebo, da z veli- Izabeli in Karolini Van Burnamovi, ki že zelo obžalujeti svoje vedenje napram svakinji, mladi dami želita videti sliko svoje svakinje. Upam, da boste radevolje ustregli moji žeji; zagotavljam Vas izrecno, da sem jo izrazila le z dobrim namenom in ostajam s toplimi pozdravi Amelia Buttenvorth. P. S. Prosim naslovite 564, avenija, p. a. gospodu J. H. Denham!« fo je bil trgovec, ki sem pri njem kupovala zelenjavo. Naročila sem mu, da mi odgovor, takoj ko ga sprejme, pošlje z merico krompirja na dom. Moja služkinja, pretkana mala Lena, je dobila nalog, da vrže pisma v nasprotnem koncu mesta v nabiralnik. Razglas je nesel eden njenih ljubimcev v uredniško pisarno. V odsotnosti služkinje sem se v duhu pečala tudi z drugimi rečmi. Toda ni mi bilo mogoče. Vedno sem sc morala pečati z izjavo Ho-\vardovo in jo skušala spraviti v soglasje s svojim mnenjem. Prepričala sem se, da je prav tako, kakor je izprva svoje izjave podkrepljeval na vse mogoče načine, pozneje z enako trdovratnostjo in doslednostjo trdil ravno nasprotno in dajal najnevrjetnejša pojasnila. Če je bila dama, ki ga je najprvo spremila v hotel J >. pozneje pa v hišo njegovega očeta, res gospa Van Burnamova, je bil mnogo bolj omahljiv m poslušen, kot ga je označeval njegov nastop m govor. Ce je bil z drugo damo v hotelu D., in je morda z njo nameraval pobegniti, tedaj je previdnost dvojice lahko umljiva. Pozneje sem osredotočila svoje misli okolo druge točke. Ce je bil Moward s svojo ženo v hotelu, tedaj je bila v zavojih, ki sta jih vrgla proč in ki jih je pobrala in s seboj odnesla neka ženska, črno-bclo kiižasta svilena obleka. Ali bi jih ne bilo mogoče zopet najti? Ce bi bilo to mogoče, bi jih bil gotovo že dobil gospod Gryce. Toda ni se našla niti črno-belo karirana svilena obleka, pa tudi ne žen- ska, ki je po Ma\vardovi izjavi odnesla zavoje. Ali ni bila razlaga prav priprosta: te ženske sploh ni bilo. Zavoji so bili odstranjeni na drug način, in v zavojih tudi ni bilo črno-bele križaste obleke. Toda na kakšen način se je dvojica iznebila zavojev? Sklenila sem napraviti izprehod po dotičnih cestah, in sicer šele okolo polnoči, zakaj le v sličnem položaju bi mi bilo mogoče odkriti na teh cestah ugoden kraj, kjer bi se dalo hitro in gotovo odstraniti precej obsežne zavoje. Toda opolnoči mi ni bilo mogoče se potikati po teh cestah! Ne da bi bila boječa, toda čuvati moram svoje dobro ime. K sreči sem se domislila, da mi je bila kuharica tožila o hudem zobobolu. Takoj sem stopila v kuhinjo, z roko si je tiščala zateklo lice, strašno je stokala in čakala, da se Lena vrne: — Vidim, da se je Vaš zobobol shujšal. Temu moramo odpomoči. Če se Lena vrne, pošljite jo takoj k meni, ž njo pojdem v lekarno, da dobimo kako sredstvo zoper bolečino. Lena je bila začudena, ko sem ji takoj po njenem povratku sporočila, naj me spremi do lekarne, kier hočem dobiti kako zdravilo za kuharico. Ker se m upala ugovarjati, je le pripomnila: »Zelo pozno je že!« Odgovorila nisem na to, zato se je vdala, ne da bi še kaj vprašala. V 3. aveniji je lekarnar, pri katerem navadno kupujem svoje potrebščine. Tja sem namenila svoje korake, a napravila sem mal ovinek, da sem dospela po 20. cesti v Lexing-tonovo avenijo. Ko sva se bližali mestu, kjer so videli skrivnostno dvojico, sem gledala prav pozorno na desno in levo, da bi ne izgrešila prostorčka. Lena mi je sledila kot senca. Govoriti se ni upala. Nočni moj izprehod ji je vzel ves pogum. Naenkrat tne je trepetajoča po vsem životu prijela za roko. — Tam prihajata dva moška, — je zašepetala. ko brizgalno gasi požar, ki ga je deželni odbor s svojo politično nepoštenostjo zanetil. Ampak klerikalni časnikarski ognjegasec ima pri svojem opravilu malos reče in malo uspeha, zakaj vse govoričenje o reformi gasilstva so prazne čenče, dokler »Slovenec« ne pojasni: zakaj je tajništvo klerikalne stranke v zloglasni okrožnici izpraševalo no političnem prepričanju V posameznih gasilnih društvih delujočih oseb. Gasilci po deželi se rekrutirajo povečini iz pristašev liberalne in klerikalne stranke, zato smo v vsej zadevi objektivni sodniki. Radovedni smo. če je v gasilskih organizacijah toliko možate odločnosti, da se bodo uprle klerikalnemu nasilstvu, če je toliko samozavesti da bodo obvarovale napram deželnemu odboru svojo samostojnost in da ohranijo gasilska društva? nijh namenu; požarni brambi. — Nove železniške delavnice v Šiški. Kol se čuje, bodo pričeli razširjevati dTžavne železniške delavnice, progo in kurilnico prihodnje leto. Tozadevna dela bodo končana istočasno z novo progo Novo mesto—Metlika. Torej v teku treh let. $ — Konzumno društvo za Ljubljano in oko« lico ima v Ljubljani in okolici 6 prodajalet^ Kdor Še ni član, lahko pristopi. Pristopnina zna:-ša 1 K delež 30 K, ki se plača v obrokih. Blagd v vseh prodajalnah je prve kakovosti in prt zmernih cenah. Postrežba solidna. — Kruh Iz pekarne konzumnega clruštva za Ljubljano in okolico se je članom zelo prM ljubil. Dobi ste v vseh zadružnih prodajalnah] Cene so: belemu kruhu 40 vin. kitogram, rže-} nemu kruhu 40 vin., družinski hlepci po 56 vin^ tehtajo pa 1.75 kg. — Umrli so v Ljubljani: Marija Resch, za-i sebnica, 63 let, Elizabetna cesta 2. — Matevž Kovač, užitkar, 73 let, Radeckega cesta 11. —• Štefan Lapajne, c. kr. okrajni glavar v pok^ 57 let. Rimska cesta 7. Jožefa Kovačič, delava čeva hči, 16. let. Juri Demšar, posestnik, 52 lefcj — Josip Strah užitkar, 73 let. — S trebuhom za kruhom. V sredo se je t južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Ma* cedonccv, 37 Hrvatov in dva Slovenca, naazj je pa prišlo 40 Hrvatov, 37 Hrvatov se je odpe* Ijalo na Dolenjsko. — Sam se je izdal. Na Glincah je prišel vi nedeljo Angelo Bontulin v gostilno Frana Pir-3 nat in tam navzočim gostom začel prodajati zlat prstan, dežnik ih sekiro. Med gosti pa jo bil posestnik Franc Sojer iz Viča, ki je sekira takoj spoznal kot svojo last. Orožništvo je uz-i moviča aretovalo ian sodišču izročilo. — Bratomor. Franc Burger, vulgo Luk;** nov, doma v Mestu (Vodice), je že mlad od-l šel v Ameriko. Pred par meseci se je povrni^ domu in pričeli so z njegovim denarjem po-i pravljati domačo hišo. Njegov starejši brat mrt je bil nevoščljiv, da postane mlajši (okrog 24 let stari France gospodar. Zato je za časa zidanja! prišlo med njima že večkrat navzkriž. Pred tremi tedni sta se pošteno sprla. V tem prepiru je ranil starejši mlajšega z nožem v levo roko; ne da^bi ta to opazil. V sredo pa se je ponašal starejši proti zidarju-sosedu Francetu Burgar^ ces, moj brat je sedaj mirnejši, odkar sem gdi oklal. Ko o tem izve brat France, se raztogoti in se izjavi zidarju: »A tako, bom tudi jaz nje-S ga, toda takrat, ko ne bo tebe zraven.« Janez je odšel v mraku po opravkih v bližnjo kovačnicah —■ UH lil lili —I—J — Ne bojim se moških, — sem odvrnila-kratko. Toda to ie bila pravzaprav velika laž* zakaj na takem kraju in v takih okoliščinah sera! se jih prav pošteno bala. Oba moža, ki sta prihajala vedno bližje^ sta bila videti dobre volje. Ko sta pa opazila^ da mirno nadaljujeva svojo pot, ne da bi sd brigali za njiju, sta se zadovoljila s tem, da sta nama zaklicala nekaj šaljivih besed. — Kuharica Vam je v resnici lahko hvW* ležna, — je zašepetala Lena. Na vogalu 3. avenije sem obstala. Do tedaj še nisem našla nobenega pripravnega mesta. Ali bom imela v aveniji več sreče? Podi plinovo svetilko sem se ustavila in premišlje-J vala. Nisem opazila Lenine nepotrpežljivosti in tudi tega ne, da me je vlekla za rokav. Gledala sem na vse strani po cesti in čakala nadaljnega' razvoja. Trdovratna vera v to, kar sem si domišlje-vala, je odklanjala povest o stari ženski, ki da’ je na prosti cesti pobrala zavoje in jih odnesla s seboj. Zdelo se mi je tudi skrajno neverjetno, da bi bila dvojica zavrgla- zavoje kar sredi ceste. Vozovi cestne železnice so drdrali mimo mene. Lena me je vedno nestrpneje vlekla za rokav, jaz pa sem se razgovarjala sama s seboj: če je bila njegova žena in vse vkup le neumna šala, tedaj bi bilo mogoče, da sta zavrgla zavoje. Toda saj ni bila njegova žena, nista se šalila, igra je bila resna, čeprav sta se ob njej smejala in zabavala. Gotovo sta skušala iznebiti se teh reči na pameten način, da bi njuna skrivnost ostala tajna. Toda kam — kam sta jih spravila? Zagledala sem edino trgovino, ki je bila še odprta in razsvetljena. Bila Je pralnica, last Kitajca, in skozi veliko okno sem ga lehko opazovala, kako je marljivo likal perilo. — Oh! — sem zaklicala in z velikimi koraki odhitela onostran ceste. Lena je stekla za menoj. (Dalje.) 'Mlajši brat gre za njim, vzame seooj malo sekirico. Ko se že Janez vrača iz kovačnice domu, ga na potu dojde brat France in Pj> kratkem prerekanju dvakrat udari baje z ušesi sekire po glavi tako hudo, da se brat mrtev zgrudi. Nato pa takoj odide na vodiško orožniško postajo in se hladnokrvno javi, da je premišljeno (nalašč) umoril svojega brata. Prinesel je s sabo tudi omenjeno sekirico. Kazal ni nobenega razburjenja in obžalovanja, ko je vse to pripovedoval orožnikom. Na vprašanje orožniške postrežnice: »Kaj bodo pa sedaj mati počeli!« je odgovoril: »Bodo imeli vsaj mir pred nama. Midva pa bova oba preskrbljena.« Stražmojster ie bratomorilca odpeljal še v sredo zvečer v Kamnik. _ — Mesina zastavljalnica naznanja, da se vrši tameaečna dražba v avgustu 1911 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine, draguljev itd.) in v oktobru 1911 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) v četrtek flne 17. t. m. od 8. do 12. 'dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica 2. — Izgubljeno in najdeno. Kuharica Neža (Vrtačnikova je izgubila črn polsvilnat dežnik. —f Ga. Marija Schreycva je izgubila čapeljno pero, ki j,e bilo sestavljeno iz 18 manjših takih peres. — Izvošček Juri Mosar je izgubil črn Iiavelok. — Prostak 27. pešpolka Alojzij See-mann jes izgubil vrečico, v kateri je bila zelenkasta častniška pelerina. —Šivilja Terezija Košakova je izgubila žensko ročno torbico, v kateri je imela čez 5 K denarja. — Posestnik Matevž Zadnikar iz Črne vasi je izgubil rdečo denarnico, v kateri je imel 300 K denarja. — Služkinja Frančiška Zajčeva je izgubila polsvilnat jčrn dežnik. Žena mitniškega paznika Marija jpajkova j c našla dežnik z rožnim vencem. — Hotelski sluga Fran Niessmarr-je našel vre-cico z nabitim samokresom. — Kakšne skrbi tiče v glavah Idrijskih kle-jrikalcev? Klerikalni občinski odbornik, rudar Kavčič, je v zadnji seji občinskega odbora idrijskega vložil dobesedno sledečo resolucijo: »Naše mesto Idrija zahvaljuje državo za pre- inoge .dobrote. Prebivalstvo se živi po veli- em delu od eraričnega rudnika, imamo ljudski Soli, kateri vzdržuje erar, 'državno realko, kjer posebno.'vidimo, kaka dobrota je za mesto, da fe v državni upravi, ker bi mesto brez visokih tfoklad ne moglo vzdrževati zavoda — do malega vse živi pri nas od c/kr. erarja. To je mestno županstvo doslej tudi vedno upoštevalo ter sc v ta namen udeleževalo javnih državnih slovesnosti. Zlasti ob' rojstnem dnevu našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I., vladarja, ki feh spoštujejo in slave tudi neavstrijski narodi Jtižem sveta, je izkazovalo tudi naše županstvo vedno, da ga Bog ohranjuje, s1 tem. da je razobešalo IS. avgusta z občinske hiše zastavo. Letos županstvo tega ni storilo, dasiravno se je zahtevalo to od odbornikov Slovenske Ljudske ^ , ,c’ razobeša pač pa še v,edno ob raznih prilikah, n. pr. 1. majnika. Ker bi utegnil radi Jc^a o nas Idrijčanih kdo soditi, da nismo zvesto udani^ državi in našemu vladarju, prosim jgospoda župana, da blagovoli pojasniti, zakaj fc dne J(S, avgusta opustil starodavno navado ni dal razobesiti z občinske hiše zastave. J repričaneseni, da naj smo stranke te ali one, *v esti državljani smo vsi, ter ljubimo našega p!agega vladarja Franca Jožesa I., kateremu sc imamo poleg drugih posameznih dobrot, ravno delavci zahvaliti, da je nam odprl pot do Javnosti z odobrenjem splošne in enake volilne pravice. Kot delavec izjavljam, da sem pogrebni dne 18. avgusta zastavo na občinski hiši. Kci bi bila zastava vsaj majhen dokaz naše »valeznosti onemu milemu vladarju, ki je odprl navadnemu rudarju pot do časti —• župana našemu delavskemu mestu. Zato si usojam vpra-gati g. župana, zakaj ni odredil, da bi bila dne avgusta visela zastava tudi z naše mestne hiše?« — Pripominjamo, (lata'iifferpcladia tiT zrasla na njegovem zeljniku; mož jo je s težavo prebral. Značilna pa je v vsakem oziru... — Draginjo mesa je laže prenašati, iako gospodinja priredi iz Maggijevih kock po 5 vin. govejo juho, katero potrebuje za pripravo drugih juh, omak, prikuh, ragout itd. Kakor znano, narejene so te kocke iz najboljšega mesnega ekstrakta in vsebujejo vse dodatke naravne goveje juhe. — Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 11. oktobra, specialni večer: 1. Veselica narodnih noš v Solnogradu. (Aktualno.) 2. Leline se ženi. (Komična privlačnost.) 3. Oprostitev kapitana. (Ameriška drama.) 4. Panne. (Komedija.) 5. Prostovoljka. (Drama. Samo zvečer.) 6. Poljske cvetke. (Koloriran naraven posnetek.) 7. Avguštin piše ljubavni roman. (Komično.) — Jutri senzacijska učinkovitost »Smrtna žrtev«. Vitascope Co., Berlin. Štajersko. — Hrasinik. V nedeljo, dne 13. t. m. ob 3. popoldne se vrši v gostilni g. Franc Eržena važen rudarski shod Dnevni red: 1. Protest proti nameravanemu poslabšanju službenega reda, 14dnevna plača in pa volitve v rudarsko zadrugo. Poročevalec sodrug Karol Malovrh. 2. Draginja, delavsko ljudstvo in parlament. Poročevalec sodrug Vekoslav Mrak. — Rudarji! Udeležite se v velikem številu tega važnega ■shoda: in pripeljite tudi svoje žene s seboj! — Iz Zidanega mosta. Zopet nam je ugrabila nemila smrt vrlega tovariša železničarja. Sodrug Stropnik Ignac je dne 5. oktobra po dolgi mučni proletarski bolezni za vedno zaspal. Pokojnik je bil vrl sodrug in večleten zapisnikar podružnice pravovarstvenega društva. Bil je vsem priljubljen in miren značaj. Pogreb pokojnika je bil dne 7. oktobra ob žalnih zvokih 'doneče železničarske godbe in ob obilni udeležbi tovarišev domače postaje kakor tudi zunanjih — bile so zastopane: Opčina, Št. Peter, Ljubljana, Celje, Pragersko itd. Tržaško tajništvo je zastopal sodr. Kopač, ki se je ob odprtem grobu v toplih besedah poslovil od pokojnika. Sprevod je štel blizo 200 udeležnikov, kar izpričuje dovolj, kako priljubljen je bil. Tudi se tem potom žalujoča vdova in sorodniki prisrčno zahvaljujejo vsem darovalcem krasnih vencev kakor tudi vsem udeležnikom tovarišem in gosp. uradnikom, posebno še postajenačelniku za naklonjenost in sočutje. Mi pa ti kličemo, clragi sodrug: Sladko spavaj. — Smrt vsled stekline. 1. t. m. je šel kočar Jurij Penič v Lesičnem blizu Kozjega mimo hiše posestnika Andreja Kolarja. Pred hišo ga je ugriznil Kolarjev pes in mu na nogi odtrgal kos mesa. Penič si je rano Sam obvezal in se dalje ni za njo brigal. Rana je pa začela otekati in Penič je od bolečin začel besneti. Te dni je umrl po hudih bolečinah. Truplo so odnesli v svrho sodnijske obdukcije v mrtvašnico v Pilštanj. Smrtni padec s poda. V graščini Plevna pri Žalcu uslužbeni hlapec Anton Kramar se ie po-'dal pozno zvečer spat na pod. Na stopnjicah na mu je spodrsnilo in je padel v globočino. Obležal je na tlaku z razbitimi udi in je po dveh urah v hudih bolečinah umrl. Goriško. — Porotno zasedanje v Gorici. Pred gori-ško poroto je bila razprava proti bivšemu ma-jorju-avditorju Frideriku Kausek zaradi goljufije. Obtoženi bivši major je bil uslužben na Dunaju, ko je dobil potom nekega posredovalca pri tukajšnji »Cooperativi« posojilo. Kot garanta sta bila podpisana stotnik-avditor Janša in polkovnik Vaclav Moravek. Da je vse v redu, je bil na listinah tudi pečat in podpis stotnika Ryska. »Cooperativa« je izplačala enkrat 1000 kron, enkrat 2859 K 87 v. Kausek je plačal ob- flLEV N. TOLSTOJ: ~ ~ v ~ Kralj Asarhadon. «• k*' Asarhadon je osvoji! državo kra- lja Lajlija, vsa mesta je bil opustošil in požgal, ,vse prebivalce pregnal v svojo lastno deželo, bojevnike pobil do zadnjega moža, kralja Lajlija pa je zaprl v kletko. Ponoči, ko je ležal na postelji, je kralj Asarhadon premišljeval, kako smrt bi dal pretrpeti Lajhju; nenadoma je zaslišal čisto blizu sum. Takoj je odprl oči in videl je starčka ž dolgo, sivo brado in milo zročimi očmi, ki je stal pred njim. »Ti hočeš Lajlija usmrtiti?« je vprašal starček. i ie odgovoril kralj. »Samo ne vem, Kakšno smrt naj bi mu izbral«. »Lajliju?« Lajli si vendar ti sam«, je rdejal starček. >>1 o ni res«, — je odgovoril kralj. »Jaz sem Jaz, Lajli je Lajli.« »Ti in Lajli sta eno«, — je rekel starček. »Tebi se Ie dozdeva, kakor čla bi ti ne bil Lajli in Lajli ne ti«. »Kako naj bi se mi to dozdevalo?« je odvrnil kralj. »Jaz vendar ležim tu na mehkem ležišču, obdan od voljnih sužnjev in suženj, in se bom jutri prav tako kakor danes gostil s svojimi prijatelji, dočim sedi Lajli v kletki kakor tič in se bo jutri z visečim jezikom zvijal na kolu, dokler ne pogine, in njegovo truplo bodo psi raztrgali na kosce.« „ , »Njegovega življenja ne moreš uničiti«, je dejal starček. »In tistih Štirideset tisoč bojevnikov, ki pem jih pobu in katerih trupla sem nakopičil do griča?« je odvrnil kralj. »Jaz živim, njih pa ni več; torej vendar lahko uničim življenje.« »Zakaj veš, da jih ni več?« »Zatd, ker jil* nič več ne vidim. Predvsem pa so oni pretrpeli muke in jaz ne; njim se je slabo godilo, meni pa je bilo prijetno v duši.« »Tudi to se ti zdi le tako. Ti si se sam mučil la ne oni.« »Tfiaa na xaz.itmeni«- le rlalal krati- rokov'616 K 96 ^ potenrnlč več'. Pri civilnem procesu sta »garanta« izjavila, da nista nič podpisala; istotako strotnik Ryska. »Cooperativa« je dobila tudi pismo majorjevega očeta, upokojenega oskrbnika, da plača on za sina. Ali tudi s te strani ni bilo nobenega glasu več. Dolg in obresti ter stroški z zavarovalnino vred so narasli do 1. junija 1912. na K 8190.63. Slednjič je zavod podal ovadbo na državno pravdništvo, ko se je dognalo, da majorjev oče ne živi več že od 30. septembra 1910; obljubo za plačilo z njegovim podpisom pa je dobila »Cooperativa« 30. maja 1911. — V preiskavi je bivši major povedal, da je slabega zdravja ter da ni imel namena oškodovati »Cooperativo«. Imel je polno dolgov, tako je bil dolžan 8000 K uradniškemu kreditnemu društvu na Dunaju, 2086 K tovarni za pohištva Man & Prandstatter, potem še 1900 K. Izvedelo se je tudi, da je imeni Janša in Moravek že zlorabljal pri drugih posojilih. Obtoženec je rojen 24. dec. 1860. na Moravskem, sedaj je knjigovodja, poročen. — Vprašan, če je kriv, pravi, da ne, ter pripoveduje, da je bil bolan na živcih ter da so ga premeščali iz krajavkraj. Ker je bil zadolžen je nekega dne prišel k njemu vojaški referent, ga izpraševal o dolgovih in mu svetoval, naj prosi za upokojitev; v dekretu je pisano, da je služil zvesto državi. Potem je iskal službe, končno jo je tudi debil. Jokal je, ko je pripovedoval, da on, bivši major mora sedaj prodajati žganje. Branitelj Kausekov je bil tukajšnji okrajni sodnik Vinci, določen uradno, ker K. ni mogel dobiti nikakega branitelja. Zahteval je oprostitev obtoženca. Na podlagi pravoreka porotnikov ki so zanikali hudobni namen, je bil Kausek oproščen obtožbe. Trst. — Ženski shod bo vnedeljo 13. f. m. ob 5. popoldne v gostilni »Internacional«, ulica Boccaccio 25. Dnevni red: Vojna in žena. So-družice in sodruge prosimo, naj poskrbe za potrebno agitacijo. — Žalostna polemika. »Edinost« od pretečenega četrtka polemizira z »Zarjo« zaradi »Žalostnih povesti«, ki smo jih objavili. Kdor hoče polemizirati, si mora biti na jasnem o tem, kaj hoče nasprotnik. Ne sme pretvarjati misli nasprotnikovih in mora vedeti tudi, zakaj polemizira. Vse te stvari so pa polemistom pri »Edinosti« tuje kakor dno oceana. Kaj smo povedali v »Žalostnih povestih«? Konštatirali srno, da Je neumno, ako očitajo klerikalci tržaškim narodnjakom premalo lojalnosti, kakor je neumno, da očitajo tržaški slovenski nacionalci protidina-stične ideje ital. nacionalcem. Konštatirali smo z besedami dr. Čoka, da je napisala »Edinost« članek »Italia iredenta« zato, da je opozorila kompetentne faktorje na Dunaju in v Trstu na obstoj in nevarnost iredentizma, da je pred javnostjo razkrila in osvetlila elemente, ki so državi nevarni in da je sodni dvor sam priznal, da izhaja iz tetiidenice lista in članka, da mu ni bil namen hujskati proti državi. Ko smo to konštatirali, smo delali dobesedno: »Edinost se jezi, ako ji očita »Slovenec« prekucniške namene, ona si pa domišlja, da sme v narodnem imenu opozarjati oblast na obstoj in nevarnost ital. iredentizma, in si domišlja, da sme s prstom pokazati na osebe, ki goje to protidinastično. torej strogo kaznjivo dejanje.« To smo dejali mi. »Edinost« pa pravi: Ker je torej dr. Čok vršil dolžnost branitelja in pobijal trditve državnega pravdnika, mu »Zarja« očita, da je s tem kazal s prstom na osebe, ki goje kaznjivo dejanje. Ako je dr. Čok čital »Zarjo«, se je prej-kone nrepričal. da ne znajo uredinki »Edinosti« niti Citati več slovenščine ali so pa prepričani, da smejo natveziti svojim potrpežljivim bralcem vsako budalost. Da bo »Edinost« vedela, da vemo še nekaj več, ji povemo še sledeče: Pred kratkim ie objavila »Edinost« dopis iz Istre in ie tam imenovala osebe, ki so včlanjene baje pri nekaterih fredentičnih društvih In k! so; prisostvovale nekaterim iredentičnim slavnostim v Italiji. Objavila je pa »Edinost« dotična imena zato — kakor sama pravi — ker se je bala, da so policiji neznana. Mari ni to vohunstvo najgrše vrste? Mari se temu ne pravi kazati s prstom na osebe, ki vrše kaznjiva dejanja. Zakaj prepričani smo, da jih »Edinost« ni imenovala zato, da bi imela pri svojih bralcih posebno spoštovanje do dotičnih oseb. Potem smo konštatirali, da so zmagali hrvaški nacionalci pri zadnjih volitvah v Pulju s pomočjo mornarice. Dejali smo, da bi bili z enako pomočjo zmagali tudi italijanski nacionalci in da ni prav, ako se to zmago proslavlja kot zmago narodne ideje: Nadalje smo povedali, da sc jc čutil dr. Laginja dolžnega zahvaliti se mornarici na posebno vdan način in da je čutil potrebo še enkrat opozoriti državne oblasti na obstoj in nevarnost italijanskega iredentizma. Povedali smo, da je izdal dr. Laginja oklic na volilce, v katerem pripoveduje, da pomenja zmaga hrvaških narodnjakov v Pulju zmago zvestobe nad nezvestobo in za vso monarhijo, da pomenja ta zmaga zmago proti onim, ki gredo za tem, da se odtrže Istra od ostalih delov naše manarhi-je. Dejali smo, da je grdo ako se objavljajo taki vohunski in klečeplazki oklici, s katerimi se zbuja pri drugih narodih mnenje, rda smo narod policistov. »Edinost« pa pravi: (čitajte pa-zno) ...ker smo se-veselili te volitve kakor zmage naše ideje proti sovražnemu nam italijanskemu iredentizmu, nam očita »Zarja«, da zbujamo pri drugih narodih mnenje, da smo narod policistov in vohunov. Kdor primerja naše besede in besede »Edinosti«, ugane takoj,* da smo grajali špijonstvo v oklicu in ne narodnega navdušenja zaradi puljske zmage. Uredniški posel je težak. Marsikdaj se zgodi, da mora pisati človek težke reči s trudno glavo. Ampak, ako je bil urednik»Edinosti« zaspan in ni vedel, kaj čita, je moral odložiti polemiko na’ drug dan. Ako ni bil zaspan in ni bil truden,' je pa mogoče dvoje: Ali sploh ne ve nikdar kaj čita, ali pa naenoma pretvarja misli nasprotnikove. Polemika na poslednji način Je seveda komodna. Toda gr'da in neokusna Je! Nadalje se »Edinost« jezi nad našo trditvijo, da so tr-; žaški Slovenci prepričani, da erar ne dovoli tržaški občini graditi hiše pred Naro"dnim domom iz posebne ljubezni do Slovencev. Je žalostno! To verjamemo. Toda res je, 'da Je tako.1 Ne pravimo, da vladajo take ideje med inteligenco, ampak narodno delavstvo je tako prepojeno takih idej, da bi se človek zjokal, ko posluša take reči. Saj pa tudi ne more biti drugače. To so sadovi dolgoletne poniževalno lojalne politike tržaških narodu jakov, katerim s« šele socialni demokratje povedali. Fda je nehati s prosjačenjem in da je treba zahtevati pravicel’ Ako bi šel urednik »Edinosti« med narodno ljudstvo, bi se kmalu prepričal, da imamo pravj — Gospodu ravnatelju ljudske šole v Rojanu bi svetovali, da spodobno ravna s strankami, ki prihajajo k njemu zaradi šolskih zadev. Če kdo želi, da se njegovemu otroku P°' daja poduk v slovenskem' jeziku namesto V italijanskem ali pa obratno, Je želja, kateri ima gospod ravnatelj ugoditi ne glede na to. če jc to njemu prijetno ali ne. Gospod ravnatelj ima( navado šikanirati slovenske matere ali očeta,’ ki želijo, da taki ostanejo njih otroci. Nimamo nič proti italijanskemu ljudstvu, in proti italijanski kulturi. Toda če gospod ravnatelj v svojem prevnetem italijanskem šovinizmu misli, da bo s šikaniranjem, žaljivim in nespodobnim ravnanjem koristil stvari, ki jo zastopa, se hudo moti. Vedenje tega gospoda je nespodobno za šolskega ravnatelja. Naj si pa ne domišljujc. da je nedotakljiv. Delavstvo njegovega šolske-^ ga okraja želi biti uvaževano in rešpektiranoJ — Zasačeni vlomilci. Pred kratkim so iz-| vršili neznani vlomilci predrzen vlom v _tr«o^ vino s papirjem Glešič v Trstu. Dolgo so iskali »Ali bi rad razumel?« »Da, rad.«. »No, stopi semkaj« — je dejal starček, dočim je kazal z roko na kopalno kad, polno vode.« Kralj se je 'dvignil in šel h kadi. »Sleci se in stopi v kad!« Asarhadon je storil, kakor mu je ukazal starček. »In zdaj. kakor hitro te oblijem s to vodo«, — je dejal starček, dočim je zajel vode v skledico, »se moraš z glavo potopiti!« Starček je nagnil skledico nad kraljevo glavo in kralj se je potopil. Kakor hitro se je to zgodilo, se je prenehal čutiti za Asarhadona in se je čutil za drugega. In obenem se je videl na bogato okrašenem ležišču poleg lepe žene. Še nikdar ni videl te žene, vendar ve, da je njegova soproga. Žena se vzravna, mu pravi: »Moj dragi soprog Lajli, truden si bil od naporov včerajšnjega dne in zato si spal dalje kakor navadno, ampak pazila sem na tvoj počitek in te nisem zbudila. Zdaj pa te čakajo knezi v veliki dvorani. Opravi se in pojdi k njim.« In ko je Asarhadon spoznal Jz teh besed, Ha je Lajli, se niti najmanje ni začudil nad tem, mnogo bolj pa se je čudil, da doslej še ni vedel tega. Vstal je, se opravil in odšel v veliko dvorano, kjer so ga pričakovali knezi. Knezi so sprejeli svojega kralja klanjajoč se do zemlje, potem so se zopet dvignili in so na njegov migljaj sedli predenj, najstarejši izmed knezov pa je takoj začel govoriti. Nemožno je, je dejal, da se še dalje trpe žalitve hudobnega kralja Asarhadona; treba je iti z orožjem nadenj. Toda Lajli sam ni soglašal s tem, ampak je zapovedal, da se pošljejo k Asarhadonu poslanci, ki naj ga opozore, ter je odpustil kneze. Potem je imenoval častivredne može za poslanike in jim skrbno zabičil, kaj naj sporoče kralju Asarhadonu. ^ Po rešitvi te zadeve je očlšel Asarha*don, ki se )e zdaj vedno čutil za Lajlija, v gorovje, da bi lovil divje osle. Lov je bil uspešen. On sam je usmrtil dva osla in po povratku se je gostil s \ -svoiimi Driiatelii in gledal xJaa.jiuženl Drugi dan odide, kakor navadno, na dvor, kjer so ga pričakovali prosilci, obtoženci in to-žitelji, ter je opravljal svojo službo kot kralj in sodnik. Potem zopet odide na svojo največjo zabavo, na lov. Ta dan se mu posreči usmrtiti staro levinjo in obadva njena mladiča živa vjeti. Po lovu se zopet gosti s svojimi prijatelji ob plesu in godbi in prebije noč pri svoji ljubljeni soprogi. Tako živi dneve in tedne, pričakujoč povratka poslancev, ki jih je bil poslal h kralju Asarhadonu, svojemu prejšnjemu jazu. Poslanci se vrnejo šele čez mesec in sicer — z odrezanimi nosovi in ušesi, in poročilo, ki ga prineso, se glasi: »Kralj Asarhadon sporoča Lajliju, kar se ie zgodilo njegovim poslancem, zgodilo se bo tudi njemu samemu, če takoj ne pošlje določene množine srebra, zlata in cipre-sovine in ne stopi sam osebno predenj.« Lajli prejšnji Asarhadon, vnovič skliče kneze in se posvetuje z njimi, kaj bi bilo storiti. Vsi so soglasnega mnenja, da je treba začeti vojno proti Asarhadonu, ne da bi pričakovali njegovega napada. Kralj izjavi, da je zadovoljen s tem, in gre na čelu vojske v boj. Celih sedem dni traja pohod. Vsak-dan pregleduje kralj bojne čete in opominja svoje bojevnike k hrabrosti. Osmi dan trči njegova vojska v široki dolini na bregu reke z Asarhadonovo vojsko. Pogumno se bijejo Lajlijeve čete, toda Lajli, prejšnji Asarhadon vidi, da se vale sovražniki kakor mravlje s hribov, da preplavljajo vso dolino in zmagujejo njegove čete. Tedaj plane na svojem bojnem vozu v sredino bojnega meteža ter bode in seka sovražnike. Toda nasproti stotinam Lajlijevih bojevnikov stoje tisočine Asarhado-novih in slednjič Lajlija samega ranijo in vja-mejo. Devet "dni ga vlečejo v verigah obenem z drugimi vjetniki sredi Asarhadonovih čet. Deseti dan pride y Ninive, kjer ga vtaknejo V kletko Manj ocl lakote in ran mučita vjetega vla-3arja sramota in onemogla jeza. ker čuti, da mu : ie nemožno. sovražniku uoviniti ifSfi zlo. ki ga mora pretrpeti. Le eno more: svojim sovražnikom pokvariti veselje, da bi se radovali ob njegovem trpljenju; zategadelj je trdno odločen, da' stanovitno in brez godrnjanja prenese vse, karkoli pride nadenj. . : Dvajset dni sedi v kletki in čaka usmrtitve. Vidi, kako vlačijo njegove sorodnike in prijatelje na sodišče, sliši javkanje in stokanje mučenih, katerim odsekavajo roke in noge ali jin^ z živega telesa trgajo kožo od trepetajočega mesa; toda vse to ga pušča na zunaj hladnokrvnega, ne pokaže ne sočutja ne strahu. Vidi, kako peljejo evnuhi njegovo ljubljeno ženo V. verigah; ve, 'da jo vtaknejo kot sužnjo v Asar-hadonov harem, ali tudi to naj večjo sramoto prenese brez tožbe. Ampak zdaj odpreta dva rabljeva hlapca njegovo kletko, zvežeta mu z jermeni roke na^ hrbtu in ga peljeta k okrvavljenemu sodišču^ Lajle vidi oster, okrvavljen kol, s katerega so. pravkar trgali truplo njegovega umorjenega! prijatelja, in takoj si pravi, da zdaj njegovo lastno telo nataknejo na kol. Ko mu strgajo obleko s telesa. Lajli stra-, homa gleda svoje medlo, prej tako krepko in le-, po telo. Dva rabeljeva hlapca pograbita to te za suha ledja, dvigneta ga kvišku in ga >t0 nasaditi na kol. . ... • »Zdaj pride smrt, uničenje«, gg11‘ ;'“J pozabi, da je sklenil do konca V ihti in prosi usmiljenja. Toda «dice £a nae >)0 slusči »Ampak saj to ne more biti«, misli potem, »saj samo spim. Le sanje so.« In prizadeva si, da se zbudi. »Saj vendar nisem Lajli, saj sem vendar Asarhadon.« _ »Ti si Lajli, toda tudi Asarhadon,« slisij govoriti glas in čuti, da se začenja smrtna mu-ka. Zakriči in v tistem hipu pomoli glavo iz vo-j rde. Starček se nagnje nadenj in mu vlije iz skledice na glavo zadnje kapljice vode. »O, kako strašno sem trpel! In kako dolgo Je to trpelo!« — pravi Asarhadon. ■ »Kako "dolgo?« govori starček. »Komaj Sj bil potopil glavo pod xo'do, že si jo takoj zopei krivci brez uspeha. Končno se je posrečilo policiji da je dobila sled, ki jo je peljal v malo Papirno trgovino Franca Mancettija na Aque-pottu. Mancetti je doma iz Rima in je bil več let (skladiščnik velike tvrdke za papir Somlars. V Njegovi trgovini je dobila policija več pri Gle-$iču ukradenih stvari. Nadaljna preiskava je pognala, da je bil Mancetti v zvezi z bratoma Carmelluti in sedlarjem Brešičem. Odkrili so jtudi veliko papirno skladišče na cesti Scor-fceria. kjer so imeli vlomilci spravljenega papirja in pisarniških potrebščin za več kakor 10.000 kron. Skoro vse to blago je bilo okradeno pri Smolarsu, nekaj pa pri Glešiču. Kam je izginil ncnar, ki so ga vlomilci odnesli iz Glešičeve Magajne, še niso mogli dognati. Pri aretirancih ga niso dobili. Umetnost in književnost. — Iz slovenske gledališke pisarne. Jutri v koboto dne 12. oktobra (za abonente nepar) se jvprizori prvič poleg izborno uspele Blodkove enodejanke opere > V v donjaku« «B onboii-'t o c li e«, dvodejanska tragikomedija modernega francoskega dramatika Georgesa Cour-telina, ki ga imenuje Anatol France po duhu in Slogu pravega in vrednega naslednika Molierju. (Courteline je fin duh bister opazovalec; njegov slog je, kratkorečeno, brez vsega nepotrebnega fiakita, in vendar naraven in živahen; značaje pčrtuje ostro, v karakteristiki gre rad do karikature, ki pa ni nikoli nezmiselno razpotegnjena risba, nego preudarno, umetniško duhovito poudarjanje značilnih potez, da bijejo res-jhične poteze tem krepkeje na dan. Njegove osebe so na prvi pogled marijonete; ko se pa Zaglobiš vanje, zapaziš nenadoma, kako isti-nite so do zadnjega utripa, in da je njegova Krama kakor v epigram koncentrirano sve-jtovno naziranje. Le velik umetnik more podajati najbridkejše resnice v navidezno tako šaljivi obliki. S Courtelinom je pridobljen našemu Paru nov znanec, ki ga bo slavno občinstvo «rez dvoma prištelo med svoje najljubše. Slovensko gledališče. Sinoči so igrali P^vič v sezon- veselo žaloigro v treh dejanjih »Veliki mrtvec« danske pisateljske dvojice Ma-gnusen in P. Saranov. — Imenovana komedija »e zelo zabavna in vpliva s svojimi originalnimi, ironično burkastimi in satirično jako smešnimi prizori v resnici tragikomično na na poslušalca. To je satira v burki, bridka re-suicajiovedana z groteskno pozo, da nazadnje poslušalec skoraj ne ve, ali bi svoj obraz za-tegnil v vesele ali resne poteze. Smeh na levem, jok na desnem licu — nekako taka čuv-Stva budi »Veliki mrtvec«. — V igri srečamo pisatelja Cederlunda, veselega, zadolženega Vinskega bratca, ki nima v svoji družini in »ned tovariši in sploh pri ljudeh nikakega ugleda. Žena Ra goljufa z njegovim prijateljem, kritika trga njegove spise, gledališče mu vra-pa drame, svet se mu roga. V tem dobi od Vlade potovalno štipendijo 600 mark. Gre v MHipt in ko se dve leti ne vrne, ga proglase ^rtVeeem, in začne se njegova slava. Ustano- so muzej, kjer se hranijo njegove stvari, »Vdajajo se njegova zbrana tlela, se komentiralo in širijo. Njegova žena ga sicer s besedami Pbožuje, a se že pripravlja na poroko z njego-• Prim prijateljem. Kar se mrtvim proglašeni pisatelj nenadoma vrne. Seveda ga nihče noče ^poznati, zapro ga in proglase blaznim. Slednjič postane ravnatelj svojega muzeja a njegova žena je vdova pri živem možu in živi s Svojim ljubimcem. — Kot se vidi, je v stvari dosti resnice in zdravega jedra, pod smešno krinko je skrit bridkoresen obraz. Površen gledalec ga sicer ne vidi, ker ostane samo pri režeči maski iri se mu ne zdi vredno gledati •n misliti globokeje. — Predstava je bila pre-pej dobra, edino nekoliko prepočasi se je igralo. Zlasti gospod Buhoslav je v glavni ulogi pokazal svojo najboljšo stran. Živo in kolikor mogoče resnično je podal svojega pisatelja, ozna- dvignil iz nje. Glej, ni še bila iztekla vsa voda ,lz skledice. Ali si zdaj razumel?« Asarhadon ne odgovori in le z grozo gleda (Starčka. , »Ali si zdaj razumel«, starček še enkrat povdarja, da si ti sam Lajli in da bojevniki, ki Si jih pobil, prav tako niso nič drugega kakor ti sam? In ne le bojevniki, tudi živali, ki si jih usmrtil na lovu in jih povžil na svojih pojedinah, Judi te so eno s teboj. Mislil si, da je življenje le v tebi samem, ampak razparal sem pajčolan prevare pred tvojimi očmi, in videl si, da si toi il samemu sebi zlo, če si ga storil drugim, -e eno življenje je v vsem, in v tebi samem se Razodeva le en del tega edinega življenja. In le L, tem. enem delu življenja, ki je tebi samem, moraš življenje napraviti boljše ali slabše. 1 ouse pa ga moreš napraviti le po tej poti, če podpies plotove ki ločijo tvoje življenje od življenja drugih bitij, ee gledaš na druga bitja ka- ■ ,Ve I ^U^1S- I oda ti nimaš moči, da umčis življenje v drugih bitjih. Življenje bitij ki si jih usmrtil, se je sicer odmaknilo tvojemu Pogledu, a ni uničeno. Menil si sebi podaljšati "ivljenje in drugim j?a skrajšati, ampak tega liti ne moreš storiti. Življenje ne pozna ne časa, te prostora. Življenje je en trenutek, in življenje je doba na tisoče let, in tvoje lastno življe-ije, kakor tudi življenje vseh vidnih in nevidnih pitij sveta, je enako. Življenja ne moremo ne uničiti ne spremeniti, ravno zato ne, ker je sa-jftio eno življenje. Vse drugo je le videz.« Ko je bil to govoril, je starček izginil. — L Drugo jutro je kralj Asarhadon zapovedal, Pa izpuste Lajlija in druge vjetnike in je za j^edno prepovedal yvse usmrtive v svojih deže- * Tretji dan je pozval k sebi svojega sina pd« i onipa,a in mu ie izr°čil vlado; sam pa je fe bii v i)UŠČav0- da Premišljuje o tem, kar mu Seli nnDovec*al sirček. Potem je romal po dele živlimestih in vaseh, in je pridigal ljudem, da' te misiiiofvi! eno ln da/tor-e zl° J0" «a za store .drugim. čil je z vsemi hibami in tragiko, ki je potrebna. Zvesto mu je stala na strani nezvesta žena, ga. Danilova, ki je znala perfidno varati svojega moža, in ki je tako žalovala za njim, kakor bi bilo res. (J. Bukšek je bil eleganten kavalir in zahrbten prijatelj, in g. Skrbinšek zelo neodkritosrčen tovariš. G. Bratina sc je nam v tej igri predstavil. Govori gladko! to že lahko 'konštatiram. Kaj več o njem — drugič. Ostali so bili kolikor toliko na mestu, in je 1'I splošen vtis prav zadovoljiv. Občinstvo se je dobro zabavalo, a dosti ga ni bilo. —r. ; Zadnfe vesti. VOJNA NA RALKANIJ. , ~ ČRNOGORSKO-TURŠKA VOJNA. v Črnogorski porazi? Solun, 11. oktobra. Podrobnosti o bitki pri Beranah še niso znane. Zagotavljajo pa, da so bili Črnogorci odbiti. Pri boju na črti Giisinje so Turki baje tudi porazili Črnogorce. Samomor črnogorskega divlzionarja. Podgorica, 11. oktobra. Črnogorski divi-zionar Bosovič je baje izvršil samomor, ker kljuh večurnem« ariteljerijskemu ognju, v katerem je porabila artiljerija vse strelivo, ni mogel zavzeti turških postojank. Črnogorski naskok. London, 10. oktobra. Reuterjev biro poroča iz Podgorice: Črnogorska armada je pričela v sredo dopoldne vojno z naskokom na utrjene pozicije nasproti Podgorici. Po štiriurnem ognju artiljerije so zapustili Turki plavniško višino Črnogorci s0 se pomeknili dalje in so naskočili Dečič. Popoldne so dobili Turki pomoč. Pričel se je splošen boj. Podrobnosti o boju pri Podgorici. London, 10. oktobra. Reuterjev biro poroča _ naslednje podrobnosti o boju pri Podgorici: Ob 8. zjutraj je sprožil najmlajši kraljevi sin, artiljerijski kapitan, princ Peter, prvi top proti Turkon. Godba vglavnem taborišču je igrala črnogorsko himno. Čez 21 minut je močno utrjeni gori Dečič. Ob dveh popoldne Plavnica. Ko so Turki zapustili do zadnjega Plavnico, so se pomikali Črnogorci dalje proti močnou trjeni gori Dečič. Ob dveh popoldne so se izkrcale turške čete na bregu skaderske-ga jezera, ne daleč od črnogorske meje. Razvil se je boj, ki je trajal nepretrgoma na vsej črti do včera. Turške vest? o boju pri Podgorici. Carigrad, 10. oktobra. Uradno ee niso potrjene vesti o boju pri Podgorici. Grozote vojne. Cetinje, 11. oktobra. Vse vasi proti Bojani gore. Ljudje beže proti Skadru. Kmetje pripovedujejo, da so črnogorski vojaki pobili mnogo turških že n in otrok ? lovdov parnik »Skutari« so obstreljavali Črnogorci eno uro. Vse obmejne vasi so zapustili prebivalci. V Skadru je 17.000 Turkov in 7000 mohamedanskih Albancev. Turki utrjujejo mesto. Boj pri Beranah. Carigrad, 11. oktobra. Črmogorci so zasedli Berane. Boj traja še dalje. Minister Noradun-gian je konstatiral, da so Črnogorci naskočili Berane, še preden so napovedali vojno. Zato tudi turške čete niso prekoračile meje. Cetnije, 11. oktobra. Črnogorci so zasedli Berane. Boj traja še. Turki imajo velike izgube. Prebivalstvo v Beranah je Turkom sovražno. Carigrad, 11, oktobra. Voino ministrstvo objavlja o boju pri Beranah sledeče: Boj pri Beranah traja z vso silo še dalje. Rifaat bej nam je sporočil, da se mu ie posrečilo potisniti Črnogorce na črnogorsko ozemlje. Srbske vesti o boju pri Beranah. Belgrad. 11. oktobra Listi poročajo, da so vstaški Srbi zrušili pri Beranah turško vojašnico zasedli mostove in se pridružili Črnogorcem. Dva turška bataljona sta se baje uda-la, 18 bataljonov nima zveze z glavnimi četami. DOGODKI NA TURŠKEM. Turška mobilizacija. ^ Solun, 10. oktobra. Turška vlada je naročila železnici Solun-Carigrad, da je pripravljena vsako uro na vojaške prevoze iz Ana-tolije. Mobilizacijska komisija je izdelala vojaški vozni red za vse proge; ves tovorni in osebni promet bo ustavljen. Vsi vseučiliščnlki vpoklicani pod orožje. Carigrad, 11. oktobra. Sultan je na predlog velikega vezirja izdal irade, ki poziva vse vseučiliščnike in odreja*, da gredo na bojišče. Podmorske mine v Dardanelah. Carigrad. 11. oktobra Vlada je sklenila, da se odstranijo vse podmorske mine v Dardanelah in da se omogoči turškemu brodovju prosta pot v Arhipel. Pomanjkanje premoga. . Carigrad, 11. oktobra. Ker je vlada rekvi-zirala vse premogovne zaloge, primanjkuje premoga za tuje trgovske ladje. Turčija je embargirala grške ladje. Solun, 10. oktobra. Pomorska oblast je po naročilu turške vlade embargirala grške trgovinske ladje: dokler se ne prekinejo diplomatske zveze med Turčijo in Grško, ostanejo ladje zaprte v turških lukah in turška vlada povrne grškim družbam vso škodo. V slučaju, da Izbruhne vojna, pa se Turčija ladij po pomorskem pravu polasti. Carigrad. 11. oktobra. Onim grškim ladjam, ki so bile prodane francoskim družbam, Je danele vla4a . Oife Albanci na turški strani. Solun, 10. oktobra. Pričakovanja balkanskih držav, ki so računale na albansko vstajo, se niso izpolnila. Arnavli so se izjavili solidarne s Turki in se hočejo z njimi bojevati ramo ob rami zoper sovražnika. Okoio dvajsettisoč Arnavtov se je zbralo na Kosovem polju ob grobu sultana Musada; odondot krenejo zoper Srbijo. Angleški poslanik pri sultanu. Carigrad, 11. oktobra. Sultan sprejme danes angleškega veleposlanika v posebni avdi-ienci. Turški odgovor na črnogorsko vojno napoved. Pariz, 11. oktobra. »Agence Havas« objavlja poluradno turško noto, češ da nasprotuje črnogorska vojna napoved določbam haškega dogovora: Preden je Črna Gora segla po orožju, je moiala apelirati na posredovanje tretje države. Poostritev tiskovne cenzure. Carigrad, 11. oktobra. Vojno ministrstvo Je prepovedalo vnanjim poročevalcem bivanje na bojišču. Enako prepoved izda tudi za domače poročevalce. Vojno ministrstvo je časopisju striktno ukazalo, da objavlja le uradna poročila z bojišča in le kontrolirane brzojavke.' Tiskovni urad razglaša, da so prepovedane posebne izdaje z vojnimi poročili; v slučaju potrebe bo uradni list izdajal posebne izdaje. Vse vojaške vesti bo objavljal tiskovni urad. Klanje kristjanov? Peieburg, 11. oktobra. Iz Carigrada v Odeso došli potniki pripovedujejo o besnem sovraštvu turškega prebivalstva zoper kristjane, zlasti zoper Grke in Armence. Položaj je tak, da vsak hio lahko izbruhnejo protiarmenski pogromi. Moratorij v Turčiji. Carigrad, 11. oktobra. Vsled vojne krize namerava turška viada proglasiti moratorij, po katerem mirujejo vse plačilne obveznosti. Turški vojni zaklad. Bukarešt, II. oktobra. Minuli teden so prepeljali v Carigrad 130 miijonov frankov iz zakladnice bivšega sultana, Abdul Hamida v vojne svrhe. m AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Plenarna seja. Dunaj, 11. oktobra. Predsednik Dobernig je otvoril včerajšnjo sejo ob pol 12. Poročevalec Langenhahn poroča o proračunu skupnega finančnega ministrstva. Delegat Nemec (soc. dem.) izjavlja, da ni vnanji minister v tako resnem položaju nič dru-zega vedel povedati, kakor da bo Avstrija z vsemi sredstvi skrbela za varstvo Malisorov. Na pritožbe v ravnanju z avstrijskimi delavci na Pruskem je minister menda pozabil. Avstrijskim državljanom pa je treba najmanj toliko varstva kakor Malisorom hli katoliškim Albancem. Delavci so večinoma katoličani in so avstrijski davkoplačevalci in vojaki, ker le mimogrede prebivajo v tujini. Vnanji minster naj se vendar pobriga za interese avstrijskih delavcev v Nemčiji. Proračun skupnega finančnega ministrstva se je sprejel. Nato poroča poročevalec Langenhahn o proračunu skupnega najvišjega računskega dvora. Skupni finančni minister polemi- ziral proti zvajanjem delegata Nemca in je pral vnanjega ministra. Po sklepni besedi poročevalčevi se je proračun skupnega najvišjega sodnega dvora sprejel. Potem je poročal poročevalec dr. pl. Grab-mayer o računskih sklepih najvišjega računskega dvora o skupnih izdatkih in dohodkih za leto 1909. Delegat Schulsmeter (soc. dem.) kritizira obliko sklepnih računov in zahteva, da se polo-že računi na podlagi koledarjevega leta. Zlasti se obrača proti vračunanju kreditnih ostankov. Dokler se ne ukrenejo potrebne reforme, bo ostala nejasnost in iz nje se utegnejo roditi naj-hujša sumničnja. Pred-ednik skupnega najvišjega računskega dvora Plener se brani proti očitkom delegata Schumeierja. Proračun skupnega najvišjega računskega dvora se sprejme. Nato se seja zaključi. Prihodnja seja danes dopoldne. Volni odsek. Dunaj, 11. oktobra. Na včerajšnji seji se je izročila vojni upravi vrsta peticij, v katerih se stavi zahteva, da se pripadnikom armade prepove pristopati pridobitnim in gospodarskim zadrugam. Po kratki debati se je sprejel predlog delegata Exnerja, da člani vojnega odseka nadaljujejo svoje informativno delovanje preko dobe delegacijskih razprav. Delegat Korytovski je podal v imenu pod-odseka poročilo o poljedelskih dobavah in je predlagal celo vrsto resolucij. Poročilo se je vzelo na znanje in resolucije so se sprejele. Peticija za pospeševanje aviatike se je od-kazala vojnemu ministru. , i *., OGRSKA DELEGACIJA. ||jp Plenarna seja. '7 Dunaj, 11. oktobra. Na včerajšnji seji se je pričela razprava o proračunu vnanjega ministrstva. Po govorih delegatov, ki so se vsi obširno pečali z balkanskimi razmerami, je govoril vnanji minister grof Berchtold, ki se je zahvaljeval delegatom, rda odobravajo njegovo vnanjo politiko. Vsako teženje njegove politike je merilo na ohranitev ihiru. Končal je: »Naša balkanska politika rti osvojevalna politika, to pa se ne pravi, da' nismo interesirani ob dogodkih na m. smo odločeni, da jin varujemo v v^er? okoliščinah.« (Avstrijska vlada naj bi se raje pobrigala za življenjske interese avstrijskih narodov!) v Ko je govorilo še več govornikov, so preši? v Specialno debato, nakar se je proračun vnanjega ministrstva sprejel v vseh podrobnostih, dovolili so se tudi dodatni krediti. Prihoclnja seja danes dopoldne ob 10. MOLOHOVE ZAHTEVE. Posvetovanje. Dunaj, 11. oktobra. Včeraj opoldne so se scsli^ elani predsedstva, funkcijonarji in poročevalci odsekov avstrijskih delegacij na posveto-vanje, katerega so se udeležili tudi skupni finančni minister BilinsRi, vnanji minister grof Berchtold in ministrski predsednik grof Sturgkh. V teku debate, ki se je sukala okolu izrednih kreditnih predlog vojne uprave, se je oglasil tudi vnanji minister grof Berchtoid in je pripovedoval, da pri teh kreditih ne gre za mobilizacijske kredite, ampak za kredite, ki jih je že bivši vojni minister Schonaich označil za »potrebne«. Slednjič se je seveda ogreval za to. da se Molohu dovole njegove zahteve. Koliko zahteva Moloh? Dunaj, 11. oktobra. Ogrska vlada je včeraj povabila ogrske delegate ob pol 5. popoldne na posvetovanje, ki se je razglasilo za zaupno. Na tej konferenci sta podala ministrski predsednik Lukacs in finančni minister Teleszky izjave o vsebini in obliki vojaških dodatnih kreditov. Armadna upravazaliteva 125 milio-nov, ki se razdele na tri leta. Vojna mornarica zahteva 27 miijonov. Razentega dobi mornariško poveljstvo še 27 miijonov. NAŠA GROBOVA. Zagorje ob Savi, 11. oktobra. Umrla sta sodruga rudarja .Josip Klemenčič in Tomaž Komovc. Pogreb je jutri 12. t. m. ob 8. zjutraj Sodrugi naj se pogieba mnogoštevilno udeleže. Deželna konferenca zidarskih organizacij na jugu. (Konec.) Blagajniško poročilo. Dohodki od 1. januvarija do 30. septembra 1912. Prispevki podružnic po 4 v od znamke........................... K 2406,33 Prispevki centrale po 2 vin. od znamke ........ » 1247,26 Obresti ...................... » 58,67 Razni dohodki...................... » 78,70 Skupaj K 3790,96 Prebitek 31. decembra 1911 . K 2273,43 Skupaj . K 6064,39 Izdatki od 1. januvarija do 30. septembra 1912. Plača tajniku K 1280,— Agitacija, vožnja in dijete . » 976,18 Tiskovine » 281,20 Pisalna miza in pisalne potreb ščine . » 565,06 Stanarina , » 141,40 Poštnina, brzojavi .... « » 59,76 Razno » 26,- Skupaj . K 3329,60 Prebitek v blagajni 30. septem bra 1912 . K 2734,79 Skupaj K 6064,39 Tajništvo je sprejelo 380 pisem, odposlalo pa 320. Razen tega je tajnik izvršil celo vrsto intervencij in peticij iia obrtno sodišče ter je urejeval »Stavbinskega Delavca«. Kef je delo za zidarsko organizacijo naraščalo od dneva do dneva, da ni bilo mogoče vsega izvršiti, smo bili prisiljeni ločiti klesar-sko tajništvo od našega in je klesarska organizacija prvega julija t. 1. nastavila v Nabrežini lastnega tajnika. Ali vzlic temu ni bilo mogoče izvršiti vse potrebne agitacije med zidarji v v Trstu in na deželi. Zato smo dogovorno s centralo nastavili pri našem tajništvu Se enega so-druga, ki ima nalogo izvrševati vsa drobna dela v Trstu in jaz izvršujem potrebno agitacijo na deželi, katere dosedaj ni bilo mogoče. To je kratko poročilo, iz katerega lahko razvidite, kaj smo v tem letu napravili in kaj smo za člane dosegli. Na naše uspehe smo lahko ponosni, naj le kriče naši nasprotniki, da nismo za zidarje nič dosegli. To poročilo mora prepričati vsakogar, da je naša organizacija za svoje člane veliko dosegla. (Burno odobravanje.) Sodrug Gabrijele poda poročilo nadzorstva in izjavi, da je nadzorstvo našlo vedno vse račune v redu. Zato predlaga, ,da se poročilo soglasno sprejme. Predsednik otvori debato k poročilu, kit-* tere so se udeležili sodrugi: Indrigo (Pulj), Zrinski (Zader), Kamenšek (Ljubljana), Lasič (Vrtojba), Levic In Arlosa (Trst), Pazeto (Tržič), Medeat (Muša), Meisner (Dunaj). Vsi so se strinjali s poročilom, da je sodrug Petejan napravil vse, kar je bilo^ v njegovi moči. Nadalje so izražali in priporočali razne želje posameznih podružnic, katere naj tajništvo v bodoče upošteva. Nato je bilo poročilo soglasno sprejeto. Pri drugi točki dnevnega reda »Organizacija In agitacija« je poročal sodr. Petejan, ki je predvsem povdarjal jx>trebo discipline v organizaciji. Podružnice se morajo držati skle-j pov zveznih zborov in deželnih konferenc. Si* stem zidarske organizacije v Avstriji je zelo 'demokratičen. Deželna zastopstva in podruž-i niče imajo v agitaciji popolno svobodo. Zvezd pusti podružnicam nekoliko od vsake prodana .zuamkej.. s teni prispevkom §i morajo podruž-J niče vzdržati vso agitacijo in plačati svoje na-stavljenee, ki niso odvisni od centrale, temveč od podružnic svojega okraja, katere jih plačajo. Zato je potrebno, da se podružnice zavedajo svoje dolžnosti in odgovornosti. Kakor ste razvideli iz poročila, se je napravilo precej agitacije, a še ne, kakor bi bilo treba. Videli ste tudi, koliko agitacija stane. Do sedaj so podružnice prispevale po 4 vin. od prodane znamke in centrala 2 vin. To je do danes zadostovalo in še imamo 2735 kron prebitka. Ali to le zato, ker je k temu prispevala tudi klesarska organizacija z 80 kronami mesečno. Danes smo sami in imamo s prvim septembrom še enega nastavljenca več. Naravno je, da se stroški povišajo. Potrebno je, da podružnice od sedaj naprej nekoliko več prispevajo, ako hočejo, da se bo izvršila potrebna in zahtevana agitacija. Zato predlagam, da se poviša prispevek tajništvu za en vinar pri znamki, t. j. od 4 na 5 vin. Nadalje je potrebno, da se tudi tedenski prispevki plačujejo tako, kakor opravilnik zahteva. Po opravilniku se morajo plačati prispevki v tisti višini, kakor je visoka minimalna plača v dotičnem kraju. Ako je minimalna plača 40 vin. na uro, se plača za organizacijo 40 vin. na teden. Ako je plača 50 vin. na uro, se plača 50 vin. na teden in tako naprej. Cim višja je minimalna plača, tem višji so tedenski prispevki. Pri nas se organizacije tega niso držale, temveč so plačevale vedno inzje prispevke, kakor so v resnici minimalne Plače. I o se ne sme več pustiti. Prihodnje leto se mora to urediti. Nič ne de, ako začasno izgubimo nekaj članov, bodo že nazaj prišli. Kapitalisti se pripravljajo in organizirajo vedno bolj, da branijo svoje kapitalistične interese. Kavno tako se morajo tudi delavci organizirati. isoki prispevki niso škodovali organizaciji še nikjer. Dokler so zidarji v Avstriji plačevali mnnn ST V1"-na teden, je organizacija štela 10.000 elanov. Danes, ko plačujejo po 60 do o« vin. na teden, imamo nad 30.000 članov. Zidarji so razumeli, da čim več plačajo za organizacijo, tein več od nje lahko zahtevajo in tem bolj so močni. Zato moramo prepričati naše zidarje o potrebi in koristi visokih prispevkov. toi^N\rda^e Je, govoril o gibanju zidarjev leta v fWi!i jufu boni° imeli prihodnje leto gibanje vn?« /.irx,n.U 1,1 v DaImaciji. Nadalje go-dpUc?-0 'ž !1 agitaciji, ki je polna fraz in demagogije, s katero mislijo razbiti našo orga-mzdcija Do danes se jim to ni posrečilo. Edino, kar se jim posreči, je to, da odtrgajo od orga-luzauje indiferentne, da niso potem organizi- sfroim gOVOrL° "a5i agitaciji' ki slon» strogo na stalisču razrednega boja brez obzira en, prispevki dežel-, na 5 vln*,n da se spremeni več točk deželnega opravilnika. Na to se je izvolil deželni odbor, v katerega so bili izvoljeni"slčdeči sodrugi: -J°rsil? ?.etelan’ Predsednik; Mihael Sigon, Alojz Lukežič, Justin Francia. Anton Babič, odborniki; Franc Gabrijeli, Ivan Čok, nadzornika; zaupniki na deželi: Gvidon Brezar, Istra; Ivan Kamenšek, Kranjska; Anton Dot, Goriška; Ant. Zrmski, Dalmacija. Pri točki »Raznoterosti« priporoča sodrug Petejan podružnicam, da vpeljejo plačevanje zimskih prispevkov, t. j. v tistem času. ko se ne plačujejo redni prispevki. S temi prispevki si podružnice lahko napravijo precej lokalnega sklada, iz katerega podpirajo bolne člane kakor delajo to v Trstu. Nadalje predlaga, da naj konferenca izreče zahvalo listoma »Zarji« in »Uvoratore«, ki sta vedno prinašala poročila o zidarskem gibanju. Nadalje priporoča delegatom, da naj agitirajo med zidarji, da naj kupujejo m se naroče na »Zarjo« in >-Lavora-tore«. Vsi predlogi in priporočila so se sprejeli. Ker se nihče ni oglasil k besedi, je zaključil predsednik konferenco, ki je trajala pet ur, Z Zl~°'k,ici na mednarodno solidarnost. 1 ako se je končala druga zidarska konferenca, ki je jasno pokazala razvoj in moč zidarske organizacije na jugu. Sklepi te konference bodo za organizacijo koristni le tedaj ako se delegatje potrudijo, da te sklepe uresničijo Zatorej na delo za organizacijo! Iz zgodovine Bolgarov. V sedanjih zapletljajih na Balkanu ima vodilno vlogo Bolgarska. Bolgari so danes pravi slovanski narod, a prvotno so bili v najtesnej-šem plemenskem sorodstvu s Turki, svojimi današnjimi največjimi sovražniki. Najstarejši Bolgari so bili turško-tatarskega pokolenja in doma v Aziji. Iz Azije so se napotili na južno Rusko in leta 075. so prestopili Donavo. V deželi, ki se danes imenuje po njh, so podjarmili sedem slovanskih narodov in ustanovili znatno državo. Kmalu so se turški premagalci popolnoma pomešali s prvotnimi naselniki Slovani in oozabili svci jezik; od tega časa so Bolgari največje slovansko pleme na balkan- j skem polotoku.^ Bolgarski carji so imeli mnogo ljutih bojev z Grki, dokler ni vstala na obzorju sila, ki so se ji morali ukloniti vse balkanske države: Turčija. Leta 1393. so Turki uničili starodavno bolgarsko državo, razdrli so glavno mesto Tirnovo in odpeljali najuglednejše Bolgare s seboj. Od tega leta je bila Bolgarska, kot država in kot narodna skupina, skoraj 400 let mrtva, brez pomena. Tudi njihovo versko življenje so zatirali tujci, prešlo je v roke grškega duhovništva. ki je zvesto podpiralo Turčijo. Šele v 19. stoletju so se pričeli Bolgari zopet zavedati svojega narodnega bivstva. Njihov prvi boi je veljal osvobojenju cerkve in res je morala porta leta 1870. priznati samostojnega poglavarja bolgarski duhevščini. Ta uspeh je spodbudil Bolgare, kovali so dalekosežne načrte-, izgnati Turke. Osnovali so zaroto na najširši podlagi in ko so leta 1875. krščanski Bošnjaki prijeli za orožje, so tudi Bolgari menili, da je prišla njihova ura. V maju prihodnjega leta je prišlo do splošnega upora, ki je bil pa slabo pripravljen in brez pravega vodstva. Turki so poslali nad Bolgare svoje najdivjejše čete, ba-šibozuke, ki so uprizorili po gorah uprav mesarsko klanje. 60 krajev so uničili in nad deset tisoč ljudi pomorili. Te strahote turških baši-bozukov so imele za posledico, da je posegla Rusija vmes in tako je prišlo leta 1877. do rusko-turške vojne. 3. marca 1878 je bil sklenjen mir pri San Stefanu^ S tem mirom je bila ugotovljena velika kneževina bolgarska s turško nadoblastjo. Nova država bi bila morala s turško obsegati vse ozemlje, kjer so prebivali Bolgari, tudi Makedonijo do Egejskega morja. Proti temu sta ugovarjali Avstrija in Angleška, ker bi bila taka Bolgarska pravzaprav le ruska pokrajina in na berlinskem kongresu je morala priznati Rusija znatno zmanjšano Bolgarsko. Le ozemlje severna od Balkanskega gorovja je tvorilo kneževino Bolgarsko,, ki je bilo pod turško nadoblastjo. Ozemlje južno od Balkanskega pogorja, okolo Plovdiva, je postalo avtonomna turška pokrajina z imenom »Vzhodna Rumeli-ja.« Pokrajini je bil določen krščanski guverner, ki ga imenuje sultan. Makedonija je ostala poplnoma turška. Osvobojenje Bolgarov je prišlo torej šele do pol pota in boj se je nadaljeval. Prvi bolgarski knez je postal princ Aleksander Battenberški. Novi knez se je otresal najprej prijateljstva Rusov in izločil njih upliv v deželi. S tem korakom si je nakopal besno sovraštvo peterburške vlade in njenih bolgarskih prijateljev. Leta 1885. je izbruhnil v Vzhodni Rumeliji upor, turškega guvernerja so vjeli in razglasili so, da se priklopi Vzhodna Rumelija Bolgarski. 21. septembra 1885 je prišel knez Aleksander v Plovdiv in s tem svečano priznal združitev Rumelije z Bolgarsko. Srbija je zavistno gledala na rastočo moč Bolr garske, napovedala ji je vojno. 19. novembra 1S85 je knez Aleksander premagal Srbe pri Slivnici, udrl je v Srbijo, dokler ga ni ustavila Avstrija. Sedaj je bila/ tudi Turčija voljna pti-i znati spremembe, Bolgarija in Vzhodna Rumelija sta postali enotna država. A že prihodnje leto je Rusija spodrinila kneza Aleksandra. Odpovedati se je moral kneštvu in zapustiti deželo. Rusija je sedaj menila, da je tik pred uresničenjem svojih nakan: Bolgarsko ponižati do ruske vazalne države. Ali Stambulov, ministrski predsednik v Bolgariji je z železno pestjo zabranil vsako akcijo bolgarskih prijateljev Rusije in pripravil pot novemu knezu, ki je bil izvofien v sobranju leta 1887., Ferdinandu Ko-burškennt. Velevlasti nekaj let niso hotele priznati novega kneza. V teh letih sta Ferdinand in Stambulov uredila razmere v precej razdrapani državi. Ali Stambulov je žel od Koburžana le nehvaležnost. Leta 1894 je moral Stambulov odstopiti. «Leto pozneje je padel kot žrtev zarote, zahrbtno so ga umorili. Ta umor je bil dolgo časa grda pega Bolgarov, ki so počasi, a krepko napredovali in dolgo časa je trajalo, preden so velevlasti priznale kneza. Pred tremi leti, 1909, je postala Bolgarska neodvisna in knez Ferdinand je postal car vseh Bolgarov. Odgovorni urednik f- ran B a r 11. Izdnia in zalaga založba »Zarie«. Tiska r ’• •IMMHttmmMMtlllimiimtM Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, :: V muzi kalij itd. Stereofipija. D Litografija. I ■rS -------------------------- r-- Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne po-nrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdrav-vika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih: Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo. Priporočam svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov iz najraznovrstnejSega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici In na dvorišču .pokopališkega oskrbništva. Istotam so na razpolago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega Izdelka. Naročila, bodisi iz granita, aijenita, labra-dorja, ltraSkega In beljaSkega marmorja itd., jako točno in z nizkimi cenami. Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenah. Fr. Kunovar, kamnosek LJUBLJANA, poleg Sv. Križa, novo pokopališče. MAČEK & K2S-, LJUBLJANA založniki c. kr. priv. južne železnice Franca Jožefa cesta štev. 3i priporoča veliko izbiro jesenskih novosti za gospode in dečke. 3>Taročila, pc meri ee lss^rrš© točno im. solidLao, _ Strogo realna postrežba. Najnlžje cene. Občno konsuinno društvo ------— v Zagorju »——— . (vpisana zadruga z omejenim poroštvom) vabi svoje člane na izredni občni zbor ki bo v nedeljo dne 13. oktobra 1912 ob 3. popoldan v dvo-; — ---- rani gospoda Rihard Mihelčiča.- Dnevni red: Freosnova zadružnih pravil. Vstop je dovoljen samo članom konsumnega društva. Zagorje, dne 30. septembra 1912. Franc Klobčič zapisnikar. Nadzorništvo: Ivan Wallefld predsednik- Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Avstro-Amerikana Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro 83 Z s 22 0 z najnovejšimi brzoparnlkl z dvema vrtlnlcama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vlnom^ svež kruh, posteljo, kopelj itd. Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ. Ljubljana, —------------ Kolodvorska 'iica Stev. 26. —--------