Celjski tednik CELJE, 14. oktobra 1960 Leto X., štev. 41 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CEIJSKI TISK. DIREKTOR IVAN kEUK-GOJMIH UREJUJE UREDNIŠKI ODBOH ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO SKUPNA SEJA OK ZKS IN OO SZDL V CELJU Odprimo vrata na stežaj IDEJNO POLITIČNEMU IN STROKOVNEMU IZOBRAŽEVANJU NA FODLAGI LANSKIH IZKUŠENJ BO POTREBNO UITOS POGLOBITI IN RAZŠIRITI IZOBRAŽEVANJE. — ODGO- VORNOST POLITIČNIH ORGANIZACIJ PRI SESTAVLJANJU iN IZVAJANJU IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV. — OKRAJ- tlA KONFERENCA ZKS BO 18. IN 19. NOVEMBRA V CELJU. — ORGANIZACIJE SZDL PRED VAŽNIMI NALOGAMI. Pred dnevi je bila v Celju skupna seja Okrajnega ko- miteja ZKS in Okrajnega odbora SZDL, ki jo je vodil sekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. FRANC SIMONIČ. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o тејпо- političnem in strokovnem izobraževanju v letošnji zim- ski sezoni. Razen tega so na seji razpravljali o pripravah na okrajno konferenco ZKS, ki bo 18. in 19. novembra, ter o nalogah organizacij Socialistične zveze v pripravah za republiški kongres, ki bo drugo leto v marcu. Zelo po- membna je bila tudi zadnja točka dnevnega reda, v ka- teri je tovariš Franc Simonie obširno pojasnil in osvetlil nekatere aktualne mednarodne politične dogodke v svetu v zvezi s petnajstim zasedanjem Generalne skupščine združenih narodov. Kot UV4X1 v razpravo je isekre- tar Ldeološke komisije pri Okraj- »em komiteju ZKS tovariš Miro i/lastnak obširno poročal o pro- blemih ideološko političnega in itrokovnega izobraževanja. Nani- «d je dosedanje izkušnje pa tudi uspehe, ki so jih v občinah celj- đcega okraja doslej dosegli ter »akazal nekaj misli, kako bi se »aj iziobraževanje organiziralo v letošnji zimski sezoni, da bi bili u*pehi čim večji. Predvsem je po- udaril, da bi naj izobraževanje letos zajelo čim širši krog ljudi. Iz ozkih okvirov organizacij ZK, « katerih je doslej v glavnem çotekdlo politično ideološko iz- ^raževanje, bo potrebno letos prenesti študij v večjo širino, na trganizacije SZDL, sindikalne po- iružnice ter na mladinske orga- nizacije. Poleg seminarjev, večernih šol in tečajev, katere naj bi obisko- ikovali predvsem odborniki mno- 4ënih organizacij ter člani delav. ^ega in družbenega upravljanja, ho potrebno v občinaii organizi- rati predavanja za širok kvog dr- kntljanov pod okriljem organiza- cij Socialistične zveze. Kjer koli so možnosti za to, bo potrebno skrbeti tudi za poljudno znan- stvena predavanja ter organizi- rati čim več šol za starše. V de- lovnih kolektivih pa bodo morali posvetiti veliko več pozornosti kot doslej, predvsem družbeno- ekorvonnskemu izobraževanju, ki bi naj obsegalo gospodarsko pro- blematiko ter vzgojo in izobraže- vanje organov delavskega samo- upravljanja. Skratka, teoretično izobraževanje naj bi bilo čimbolj povezano s praktičnim političnim delom in s konkretnimi nalogami v podjetju. Ko je tov. Mastnak govoril o potrebi, da se izobraževanje pre- nese čimbolj v širino, je poudaril, da s tem ni rečeno, da članom Zveze komunistov ni potrebno več v svojh organizacijah študi- rati. Ne. Prav nasprotno, pogoji so že tako dozoreli, da se študij lahko prenese v širino, pod okri- lje organizacij Socialistične zveze, kjer morajo ravno komunisti delo usmerjati in nuditi največjo po- moč. Organizacije Zveze komimi- stov, zlasti terenske, pa se bodo lahko bolj kot doslej ukvarjale s praktičnimi in aktualnimi poli- tičnimi problemi na svojem ob- močju. Doslej je bila namreč v nekaterih organizacijah vse pre- več pogosta praksa, da so se na sestankih ukvarjali pretežno s študijem, za reševanje aktualnih političnih problemov pa je naj- večkrat zmanjkalo časa. Organizacije Zveze komunistov bodo na ta način izboljšale svoje delo, saj bo na razpolago več časa za obravnavanje notranjih pro- blemov in za analiziranje pojavov na svojem področju. Na sestan- kih bi morali uvesti tudi prakso, da člani od časa do časa poročajo, kje in kako delajo v raznih druž- benih organih v komuni, v pod- jetju in na vasi. Mimo tega pa bo še dovolj časa, da se na teh se- stankih člani pogovorijo tudi o najvažnejših političnih dogodkih v mesecu. Ce še na kratko strnemo pro- bleme, ki so prišli na tej seji v poročilu in razpravi do izraza, naj omenim še, da so poudarili vlogo in pomen delavskih uni- verz, ki jih je treba nenehno kre- piti in jim pri njihovem delu nu- diti pomoč. Prav tako bo potrebno bolj resno začeti organizirati iz- obraževalne centre v podjetjih. V tem pogledu, kakor tudi glede organizacije kadrovsko-socialnih služb v celjskem okraju, še niso doseženi zaželeni uspehi. Politič- ne organizacije v občinah in pod- jetjih naj tem vprašanjem po- svetijo jKisebno sikrb. To so velike naloge, s katerimi ne moremo odlašati v nedogled. Čim prej jih bomo skušali uspeš- neje reševati, tem hitreje bomo občutili korist od tega. Večja zre- lost in sposobnost organov samo- upravljanja in utrditev dela sve- tov ter zborov proizvajalcev bo brez dvoma prišla še bolj do iz- raza. V današnjem dinamičnem ekonomskem razvoju, in še pose- bej na področju socialističnih družbenih odnosov pa je to nujno potrebno. -ma- Maršal Tito zopet doma Po 29. dnevni odsotnosti, Iso je vodil jugoslovansko delegacijo na petnajsto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, se je predsednik Tito v sredo popoldne vrnil v domo- vino. Po sprejemu na letališču v Batajnici, kjer so ga pozdravili vsi najvidnejši predstavniki Zvez- ne Ljudske skupščine, Zveznega izvršnega sveta, predsedniki re- publiških ljudskih skupščin, za- stopniki političnih forumov, JLA in drugi, je na Trgu Marxa in En- gelsa sprejelo pobornika miru več kot tri sto tisoč Beograjčanov. Tu je bilo tudi množično zborovanje, ki ga je začel predsednik Ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov. Zatem pa je spregovoril predsed- nik Tito, ki se je zahvalil za veli- častni sprejem, nato pa orisal raz- loge, zakaj je sam stopil na čelo jugoslovanske delegacije na zase- UiUiju Generalne skupščine. V na- daljevanju svojega govora, ki ga je zbrana množica ves čas pre- kinjala z ovacijami in tako znova pokazala, kako naši narodi cenijo napore in zasluge tovariša Tita pri urejanju mednarodnih odno- sov in utrjevanju miru, je zlasti opozoril na prizadevanja jugoslo- vanske delegacije, da bi XV. za- sedanje Generalne skupščine pri- spevalo k pomiritvi v svetu. Prav tako je poudaril vlogo neangaži- ranih držav v istem prizadevanju. V SPOMIN NA VELIK DOGODEK IZ NOB P« uspešnih prireditvah in proslavah v Topolšici, kjer so odprli novo kino dvorano, v Šoštanju, kjer so. upokojenci n» množičnem zborovanju razvili svojo zastavo, po otvoritvi novih prostorov izdelovalnice gumiranega papirja v Velenju ter akademiji v Smartnem ob Paki, so bile v nedeljo v Paki pri Velenju še zadnje proslave na čast osmega oktobra, ob- činskega praznika šoštanjske občine. *IH>đaj: pogled na del množice, ki se je zbrala na Paki. Zgoraj: Pe- ler Sprajc (na levi) in Viktor Avbelj med govorom. ¡, Kmalu po deveti uiri se je v novi šoli začela slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, na kateri je o crazvojiu narodnoosvo- bodilnega gibanja na Štajerskem, o pomenu uspe'lega partizanskega napada na Šoštanj, ^ра tudii o uspehih, ki so jih dosegli delovni ljudje Šaleške doline v letih po vojni govoril ipredsednik ljudske- ga odbora Peter šprajc. Po slavnostni seji ljudskega od- bora se je začelo pod vasjo veliko zborovanje, na katerem se je zbralo več kot dva tisoč ^ ljudi. Kakor seje, tako so se tudi te sve- čanosti udeležili: podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka, podpredsednik Iz vršnega sveta LRS Viktor Avbelj, član Izvršnega sveta LRS Tone Bole, nekdanji pomočnik komi- sarja XIV. divizije Matevž Hace, nadalje Franc Simonič, Riko Jer- man, Ivan Kovačič-Efenka, Cve- to Pelko, Jože Marolt in drugL Začetek slavnosti je napovedal simboliziran prikaz vstaje in bor- be naših narodov, kar so nadvse uspelo prikazali recitatorji, pevci in godbeniki velenjske Svobode. Zravem njih pa so v pevsikem zbo- ru nastx)pili tudii člani Prešerno- vega zbora iz Kranja. Ko je ude- ležence zborovanja pozdravil tov. Peter Sprajc, je pred miikrofo stopil tov. Viktor Avbelj, ki je najprej čestital prebivalcem občine za praznik, nato pa dejal: Dan, ki ste ga od vseh v letu posebej določili za svoj občinski praznik predstavlja spomin na iz- redno važen dogodek pred 19. leti. V noči od 7. na 8. oktober 1941. leta so partizani izvršili napad na Šoštanj, ki je tedaj veljal za do- kaj močno nemško in nemčursko postojanko. Najnaprednejši ljud- je tega kraja so pod vodstvom znanih komunistov in skojevcev jasno pokazali okupatorju in do- mačim hlapcem, da se nikdar ne bodo pomirili s fašistično okupa- cijo. Na to mesto, na katerem letos praznujemo občinski praznik, je vezan še drug, morda tudi drugi najvažnejši dogodek iz slavnih dni NOB. Februarja 1944. leta je tu prešla Pako, cesto in progo XIV. divizija. Spominska plošča, ki jo danes odkrivamo, bo opo- zarjala vse mimoidoče na ta veli- ki dogodek iz NOB. V nadaljevanju svojega govora je tov. Avbelj opozoril na velik pomen veličastne epopeje Štiri- najste, ki je tu bila svoje najtežje borbe in Izgubila vsakega tretjega borca. Nato pa je nadaljeval: Ko se danes spominjamo teh dogodkov, je zato brez dvoma na- ša prva dolžnost, da se s hvalež- nostjo in občudovanjem spomi- njamo teh velikih žrtev, da se spominjamo vseh borcev XIV. di- vizije, ki so dali svoja življenja za srečnejšo bodočnost — za so- cializem. Zatem je tov. Avbelj označil pot, ki jo naša država zasleduje v mednarodnih odnosih, zlasti pa je opozoril na vlogo in besede tova- riša Tita na zasedanju Organiza- cije združenih narodov. Po govoru, ki ga je zbrana mno- žica sprejela z dolgotrajnim plo- skanjem, je tov. Avbelj odkril spo- menik, na katerem so vklesane be- sede, da je tod 19. februarja 1944. leta Štirinajsta divizija prekora- čila dolino._ VISOKI GOSTJE V ŽALCU Pretekli teden sita si gospodar- sloo razstavo v Žalcu ogledala tudi podpredsednik Zvezne ljudske sl-aipščine Franc Leskošek in član Izvršnega sveta LRS Mitja Ribi- čič. Oba sta se o napredku in raz- voju indTistrije v žalski občini po- hvalno izrazila. TEDEN VARNOSTI •1)16. dg 22. oktobra) 960 Ze drugič v tem letu prirejamo v našem okraju teden varnosti. T\okrat z vsemi ostalimi okraji v Sloveniji na po-- budo Republiškega sveta sindikatov. Nekdo bo morda postavil vprašanje, če je res potrebno, da ravno temu problemu posvečamo tako pozornost in toliko] skrbi. Da, če bi bilo stanje poškodb pri delu in izven dela,\ pri prometu, v gospodinjstvu ter v drugih dejavnostih boljše, manj kritično in če bi biho splošno zdravstveno stanje dru- gačno kakor pa v resnici je,potem take vzpodbudne akcije gotovo ne bi bile potrebne. i Ker pa temu ni tako, bomo morali izvesti še mnoge dru- ■> ge ukrepe in tudi akcije ter ubrati vsa pota, da bomo sedanje stanje izboljšali. V preteklem letu je bil v našem okraju povprečno v bol- niškem staležu vsak naš delavec (všteti niso družinski člani) vsako zdravljenje bolezni, računajoč tudi poškodbe (razen smrtnih in težjih), pa traja okoli 18 dni. Zaradi takega stanja smo v lanskem letu izgubili precej nad 800.000 delovnih dni, na narodnem dohodku pa smo bili prikrajšani za približno 2 milijardi dinarjev, h katerim pa moramo prišteti skoraj enako vsoto, ki jo je v tem letu moral izplačati iz svojih skla- dov okrajni zavod za socialno zavarovanje. V naši republiki smo imeli v preteklem letu samo zaradi poškodb pri delu okoli 9 milijard škode. Poškodbe pri delu in izven dela (okoli 13.000) so v našem okraju na prvem me- stu na lestvici vseh obolenj. Z izredno naglico raste število poškodb izven dela — še pred dobrimi tremi leti smo jih za- beležili okoli 2500, danes pa smo že presegli številko 5000. Tu je le nekaj številk, ki pa niso samo številke; v vsaki od njih je človek in sicer ne sam, temveč kot član družine — družbe in ravno zaradi tega je tudi celotna ta problema- tika stvar skupnosti — nas vseh. SPREMEMBE V VODSTVU okrajnsh političnih forumov Na skupni seji okrajnih vodstev Zveze komunistov in Socialistične zveze, ki je bila pred dnevi, so razpravljali in sklepali med dru- gim tudi o nekaterih kadrovsikih vprašanjih. ^ Ker je dosedanji organizacijski sekretar pri OK ZKS tovariš Sta- ne Divjak odšel v dvoletno poli- tično šolo, so ga člani okrajnega komiteja ZKS razrešili te funk- cije in za organizacijskega sekre- tarja izvolili tovariša Jožeta Ma- rolta, dosedanjega predsednika Okrajnega odbora Socialistične Zveze. Člani okrajnega vodstva Socialistične zveze pa so za no- vega predsednika izvolili tovariša Franca Lube ja, zveznega ,1 j udske- ga poslanca in predsednika OZZ v Celjxi. . PREDAVANJE O MEDNAROD- NIH PROBLEMIH V sredo je sekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. Franc Simo- nič predaval sekretarjem osnov- nih organizacij ZK ter drugim družbeno-F>olitičnim delavcem celjske občine o aktualnih med- narodnih dogodkih v zvezi s XV. zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov. VREME V NASLEDNJIH DNEH ZA CAS OD 13. OKTOBRA DO 24. OKTOBRA: Sredi oktobra ponovne padavine in hladno, nato približno tridnev- no razdobje lepega vremena in postopoma topleje. Okrog 20. ok- tobra močan dež z ohladitvijo, sneg skoraj do nižin. Nato zopet nekaj dni lepo, a sprva hladno z močno slano. CELJSKI TEDNIK STEV. 41 — 14. oktobra 1960 Odločitev je padla Črne gradnje v Zgornjem Čretu in pri Loicrovcu bodo odstranili v osrednji točki dnevnega reda skupnega zasedanja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora v Celju in seveda tudi v središču pozornosti je bilo poročilo pred- sednika sveta za gradnje in ko- munalne zadeve Slavka Kukovca ter razprava o divjih gradnjah. Preden so odborniki sprejeli zad- njo odločitev, so temeljito prouči- li vse okolnosti, ki so privedle do neprijavljene, pa tudi možnosti za omejitev črne gradnje. Kakor smo zapisali že v zadnji številki našega lista je pristojna komisija zaenkrat ugotovila in popisala 126 takih gradenj, od tega 65 enodru- žinskih hišic, 27 stanovanjskih ba- rak, 4 lesene barake za orodje, 8 gospodarskih poslopij in svinja- kov, 2 drvarnici, 2 garaži ter 8 prizidkov k hišam. V smislu sklepa ene izmed zad- njih sej o preprečevanju divjih gradenj, je ljudski odbor na sled- nji sprejel odločitev, da naj se naselji v Zgornjem Cretu ter pri Lokrovcu postopoma odstranita s tem, da se prizadetim ob pomoči podjetij, kjer so zaposleni ter z njihovimi lastnimi sredstvi, pri- dobijo stanovanja drugje. Kršil- cem, ki so sicer pravočasno vlo- žili prošnje za izdajo gradbenega dovoljenja, pa to zaradi zapozne- losti ni bilo odobreno, naj se omo- goči, da naknadno dobijo gradbe- no dovoljenje pod pogojem, da v celoti plačajo vse obveznosti ter tudi komunalni >prispevek. Seve- da pa morajo biti njihove grad- nje na zazidalnih okoliših, dela pa opravljena tako, da ustrezajo krajevnim prilikam. Razen tega je ljudski odbor sprejel sklep, da vse investitorje divjih gradenj preda sodniku za prekrške. O vseh ostalih tovrstnih gradnjah bo vo- dil računa svet za gradnje; zanje pa velja sklep, da smejo do pre- klica stati le kot provizoriji in da se morajo na zahtevo občine ta- koj odstraniti, najpozneje pa v dveh mesecih, in to brez odškod- nine. Na ločenih sejah obeh zborov so potrdili več odlokov s področ- ja stanovanjske problematike; ta- ko odlok o plačevanju stroškov hišne uprave, odlok o hišnem re- du ter odlok o kategorizaciji sta- novanjskih hiš v državljanski last- nini in o valorizaciji vaških stavb podobnim mestnim stavbam, za ugotovitev hišnine. Razen tega so sprejeli odlok o začasnem izpla- čevanju posebnega dodatka za učno in vzgojno osebje in hono- rarjev na šolah in drugih vzgoj- nih ter izobraževalnih zavodih. Po sprejemu odločbe o upravljanju krajevnih pokopališč so potrdili likvidacijo frizerskega salona »Stane« na Mariborski cesti. V tej zvezi so še rekli naj osnovna sredstva in le'kal prevzame če- salnica »Zora«, ki naj tu uredi svoj obrat. Končno so potrdili pripojitev krojaškega podjetja »Oblačila« v Štorah krojaškemu podjetju »Elegant« v Celju. M. B. V zadnjem tednu po domovini Petek, 7. oktobra V SKOPJU je končal z delom peti kongres SZDL Makedonije. Pri konsti- tuiranju Glavnega odbora so za pred- sednika izvolili Strahila Gigova. Razen tega so izvolili tudi predsednike enajstih komisij. Sobota, 8. oktobra OB ZAKLJUČKU LETOŠNJIH DELOV- NIH AKCIJ je Okrajni komite LMS v Ljubljani orpaniziral festival mladinskih delovnih brigad. .\a prvem zboru jo bilo okoli 20 brigad. Nedelja, 9. oktobra TOVARNA »SAVA« iz Kranja je na Vrhniki odprla obrat za proizvodnjo gu- mirane konfekcije. Ponedeljek, 10. oktobra TOVARNA motornih vozil >Avalai iz Beograda je izvozila prvo pošiljko malih turističnih avtobusov v Egipt. Torek, 11. oktobra V POČASTITEV 11. OKTOBRA, praz- nika makedonskega ljudstva, so podelili nagrade »11. oktober«, odprli umetniško razstavo, nadalje nov študentski dom v Skopju in podobno. V vseh krajih pa so ta praznik počastili z vrsto proslav in prireditev. Sreda, 12. oktobra JUGOSLOVANSKA invesüoijska banka je med drugim odobrila posojilo za grad- njo novega hotela v Celju. MESEC ТЕНтКЕ V dneh od 15. oktobra do 15. novembra 1960 bomo tudi v na- šem okraju praznovali »Mesec tehnike«. To je akcija, ki bo iz- vedena v vsej naši republiki. Značilno pri tem je, da je pro- gram dejavnosti v tem mesecu plod tesnega sodelovanja Okraj- nega odbora Ljudske tehnike in Društva inženirjev in tehnikov našega okraja. To sodelovanje je rezultat spoznanja, da bomo na- šo družbeno dolžnost, širiti teh- nično znanje med delovne ljudi, le tedaj dobro opravili, če bomo našo javnost v tej smeri v bodo- če skupnim nalogam ustrezno kar najbolj koristno povezali. Iz dneva v dan namreč zahteva iz- redno nagel in neustavljivi raz- voj tehnike v svetu od nas vseh, predvsem pa od organizacij ljud- ske tehnike in društev inženirjev in tehnikov, da čim boljše in s čimbolj sodobnimi metodami po- vezujemo v praksi idejo politeh- nične vzgoje na sploh s tehnično vzgojo našega delavca v proiz- vodnji. Le tako bomo prav reše- vali še vedno pereče vprašanje naših tehničnih kadrov, s tem pa dali tudi pomemben prispevek k nenehnemu zboljševanju proiz- vodnosti dela. Zato želimo, da bi tako začeto sodelovanje med društvi ljudske tehnike in društvi inženirjev in tehnikov postalo trajna metoda dela, ker bo le-to jamstvo za še večje uspehe v širjenju tehnične- ga znanja med delovne ljudi. Nadaljnji pomen »Meseca teh- nike« je v tem, da z vrsto prire- ditev seznanjamo naše državlja- ne o področjih in uspehih dose- danjega dela društev Ijxidsì^ tehnike. V ta namen so organi zirane razstave in tekmovanj^ vseh vej ljudsko-tehnične deja}), nosti, da tako pokažemo širin, našega dela. Naši delovni uspeh naj pritegnejo v vrste društev klubov ljudske tehnike nov^ moči, predvsem jja našo mladino^ ki bo našla v teh društvih SirolJ pogled v nastajajoči tehnični svet. Petnajst let dela organizacij ljudske tehnike je za nam\, Zbrane so ogromne izkušnje, dte. lali pa smo tudi napake. Zato j^ prav, da v tem mesecu z us» skrbnostjo proučimo dobre in sin. be strani našega dela, odpravinu napake in slabosti, koristne iz. kušnje pa vsebinsko poglobim^ ter jih z občutkom družbene od- govornosti izpopolnjujemo. Spo. znati bomo morali v vsej širini vlogo dejavnosti društev ljudskt tehnike v sedanji razvojni stopnji in izvesti ustrezne organizacijska dopolnitve, če hočemo, da bovu kos novim nalogam. Želimo v tem smislu »McsecJ tehnike« mnogo uspehov, da Ц tako kar najboljše uresniiievaA geslo »Tehniko ljudstvuU \ Več odlokov s SEJE ObLO ŠOŠTANJ — V VELENJU SAMOSTOJNA GLAS- BENA ŠOLA — ODLOK O NADURNEM DELU PROSVETNIH , ^..........._.................... DmUA\GEY _________._________......______.... Konec preteklega i'u.'Mina je bila najprej skupna, zatem pa še lo- čeni seji obeh zbarov Občinskega ljudskega odbora Šoštanj. Na skupni seji so se najprej sezna- nili z izvajanjem družbenega pla- na v prvem polletju ietašnjega le- ta. Po izvolitvi komisiije za odliiko- vanja; za predsednika je bil iz- bran tov. Peter Spra j C, predsed- nik Občinskega ljudskega odbora; so imenovali še inž. Vekoslava Božiča za predsednika odbora za gTat^njo zdravstvenega ^doma v Šoštanju. S tremi glasovi proti in tremi vzdržanimi so na lastno prošnjo razrešili šefa uprave za dohodke tov. Hermana Kralja. Končno 'so pooblastili predsed- stvo ljudskega odbora, da se z rudnikom lignita pogovori o na- kupu 24-stanovanjskega bloka v Velenju. Na ločenih sejah so odborniki potrdili odlok o zaključnem raču- nu stanovanjskega sklada za lan- s!ko leto, nadalje odlok o potrditvi občinskega investicijskega sklada za pretöklo obdobje in sprejeli predlog komunalnega sklada za tekoče leto. Njegovi dohodki bodo znašali 66.1 milijona dinarjev. Mimo tega so se strinjali tudi z ustanovitvijo vrtnarije s toplod- nim ogrevanjem v VeLenjia, teot podjetjem v izgradnji. Sprejeli pa so tudi predlog o osamosvojitvi oddelka glasbene šo'le v Velenju in s tem o usitanovitvi šole, ki bo začela z delom prvega januarja prihodnjega leta. V tej izvezi so sprejeli odločitev, da se naj in- ventar med sedanjima šolama razdeli taiko, da bosta obe lahko nemoteno delovali. Doslej je bil namreč oddelek v Velenju pri- ključen matični glasbeni šoli v Šoštanju. V razpravi o tem odlo- ku se je iporodila tudi misel o ustanovitvi oddelka glasbene šole v Šmartnem ob Paki. Končno so odborniki izglasovali še ipredlog o plačevanju nadurnega dela pro- svetnim delavcem. Po tem odloku bodo plačevali učiteljem 270 di- narjev za ijaduro, predmetnim učiteljem 310 ter profesorjem 360. Ta sklep je ljudsiki odbor šostanj- ske občine sprejel navzlic temu, da situacija v občinskem prora- čunu ni rožnata. Spričo tega so opozoriili na možnost, da proti koncu leta ne bo mogoče ^-^plače- vati vseh nadur. Navzlic temu j€ očitno, da so odborniiki z velikim razumevanjem rešili problem, ki je prosvetne delavce spravljal v neenak položaj s strokovnimi de- lavci v gospodarskih organizaci- jah. M. B. O BODOČIH NALOGAH SO SE POGOVORILI V torek je bil v Celju sestanek vseh sekretarjev osnovnih orga- nizacij Zveze komunistov na pod- ročju celjske občine, ki ga je sklical Občinski komite ZKS. Na sestanku so govorili o nalogah v zvezi s pripravami na konferen-' co delavskih svetov, ki bo 21. in 22. oktobra v Celju. Ker smo tik pred zimsko izo- braževalno sezono, so se pogovo- rili tudi o nalogah za čim boljšo organizacijo politično ideološke- ga izobraževanja. To izobraževa- nje bo letos dobilo večjo širino, saj bo v podjetjih potekalo pod okriljem sindikalnih podružnic. na terenu pa pod vodstvom orga- nizacij Socialistične zveze. Razen tega so govorili še o nekaterih or- ganizacijskih in kadrovskih vpra- šanjih. Ob zaključku je sekretar ko- miteja tov. Tone Skok med dru- gim poudaril, da so predvsem ko- munisti odgovorni za uspešno iz- vajanje družbeno političnih na- log v gospodarskih organizacijah in na terenu. Zato morajo nalo- ge sprejemati in izvajati z zavest- no disciplino ter biti pri tem za vzgled drugim. -ma- POGLED PO SVETU stvari se niso premaknile ni- kamor, roke se niso stegnile, da bi se pobotali, kaj šele stisnile. Generalna skupščina OZN v 15. letu po vojni je pokazala, da se zastopniki človeštva ne zavedajo, kaj pomeni mir, da ne čutijo, kam lahko privede hladna vojna, kakor je dejal predsednik Tito ob odhodu iz Amerike. Pismo petih držav Eisenhoweru in Hruščevu je ostalo brez uspeha. Eisenhower je odgovoril, da bi bil sestanek med njim in Hruščevim samo formalna poteza brez vsebine, Hruščev pa zahteva, da se Eisen- hower opraviči zaradi Us in za- radi vsega, kar je povzročilo po- slabšanje odnosov med ZDA in SZ. Eisenhower se je sestal z Macmillanom in Menziesom, Wadsworth pa je napadel LR Ki- tajsko. Na sestanku sta se Eisen- hower in Macmillan dogovorila . z Avstralcem, da bi spodbil reso- lucijo petih držav, Wadsworth pa je z napadom na Kitajsko napa- del tudi SZ in z obojim podrl vse, kar je Generalna skupščina zgradila. Eisenhower je že v pismu petim predsednikom izrazil misel, da ne gre samo za nasprotja med SZ \n ZDA. Avstralski predsednik Men- zies torej ni bil nič kaj originalen s svojim amandmajem k resolu- ciji petih. Tito, Nehru, Naser, Su. kamo in Nkrumah so s svojo re. solucijo hoteli koristiti miru, ve- like države pa so s svojim ma- nevrom pokazale, da jim je OZN samo^ toliko časa prav, dokler služi 'njihovim interesom. Pred svetom je spet velikanski vprašaj, kaj storiti, da se res ne zgrne mračna usoda nad člove- štvo. Lord Home, britanski zu- nanji minister, pravi da je mo- žen spopad, ki bi nastal po na- ključju. Zato je treba skrbno pri- praviti nov sestanek na vrhu. Macmillan je pokazal svoje me- šetarsko srce, vendar sta se s Hruščevim zmenila za sestanek v letu 1961. Kaže, da je Macmillan v vlogi posredovalca med ZDA in SZ že zato rad, ker Anglija s tem vzdržuje svojo svetovno vlogo, v resnici pa mu za kom- promis ni veliko. SZ naj pokaže miroljubnost! Toda kako? Hru- ščev odgovarja, da bi ZDA rade organizirale špionažno službo pod zastavo OZN. Morda je zadel. Kongo kaže, da bi bilo vojski OZN težko zaupati. Kako ji dati komandni kader, ki bo prav upo- števal Zahod, Vzhod in izvenblo- kovske države? Poleg vsega drugega prihaja z vso silo pred svet nemško vpra- šanje. Nemci imajo največji su- ficit v mednarodni plačilni bilan- ci, največjo zlato rezervo, ogro- mna sredstva torej, in še podporo Zahoda. Iz strahu pred socializ- mom pospešuje Zahod nemški re- vanšizem, ki je že sam na sebi dovolj živ. Wermacht bo dobila atomsko orožje. SZ protestira z noto, v OZN govori Gomulka. Francoska politika do Alžira je v zagati. Hipoteka, ki jo je pre- vzel de Gaulle s svojim ugledom, ni več trdna. Njegova rešitev al- žirskega problema je nekaka kvadratura kroga. »S politiko sa- moodločbe bomo nadaljevali, ker vemo, da Alžirci ne bodo šli od Francije. Zato smo proti neodvi- nosti Alžira in proti francoskemu Alžiru«. Ni čuda, če je eden naj- vidnejših Francozov, filozof in pisatelj Sartre nastopil v vlogi Zolajevega J'accuse zoper fran- cosko vojsko, ki nadaljuje paci- fikacijo Alžira in menda priprav- lja — samoodločbo. — In končno še — 40-letnica koroškega plebi- scita. Na delu so vse avstrijske šovinistične organizacije, kakor da se ni nič spremenilo! Nemci sicer priznavajo sem in tja, da so si sami spletli bič, ki jih je udaril leta 1945, v praksi pa ne kažejo nobene volje, da bi krivice, ki so jih zagrešili nad slovanskim sve- tom, popravili. Da bi ta obletnica dobila še svojo osvetlitev od na- šega zahodnega soseda, je tržaški župan pogrel misel na italijansko Dalmacijo, ki da se bo nekoč mo- rala vrniti k materi Italiji. T. O. Počitniški dom v Gornjem gradu Svet za zdravstvo in socialno varstvo Občinskega ljudskega od- bora v Celju dela na tem, da bi najpozneje čez dve leti odprl v Gornjem gradu počitniški dom, v katerega ne bi pošiljal samo otroke v šolskih počitnicah, tem- več bi v njem uredil še rekre- acijski center. Tako bi bil ta dom odprt skozi vse leto. Medtem, ko bi v času šolskih počitnic sprejel do 120 otrok, bi znašala »kapacite- ta v zimskih mesecih okoli de- vetdeset otrok. 1500 otrok na letovanju Ljudski odbor celjske občine ima dva obmorska socialno zdravstvena počitniška domova in sicer v Baski ter v Bakarcu. V letošnjem poletju je v Baski letovalo 541 otrok v šestih izme- nah, v Bakarcu pa 240 otrok v štirih izmenah. Razen tega je pri- stojni svet pošiljal otroke še na letovanja v Savudrijo, Debeli rtič, Rovinj ter na Mozirsko kočo. Ce vsem tem dodamo še število otrck v dnevnih letovanjih, po- tem ugotovimo, da je ljudski od- bor organiziral v letošnjem letu prijetne počitnice kar tisoč pet sto svojim najmlajšim prebival- cem. O DRUŽBENEM STANDARDU Z REDNE TISKOVNE KOFERENCE V CELJU V ponedeljek dopoldne je bila v Celju redna tiskovna konferen- ca, na kateri je najprej sekretar Občinskega komiteja Zveze ko- munistov Tone Skok razložil na- črt družbeno političnega izobra- ževalnega dela v letošnji zimski sezoni. Zatem sta predsednik ob- činskega ljudskega odbora Franc Rupret ter podpredsednik Beno Krivec seznanila udeležence s pri- pravami ljudskega odbora na ob- ravnavo preskrbe in celotne de- javnosti s p|»dročja družbenega standarda v celjski občini. Na predlog članov zbora proizvajal- cev bodo odborniki obeh zborov razpravljali o tem problemu že na naslednji seji. Analiza tega živ- Ijensko važnega problema pa bo ne samo osvetlila dejanskega sta- nja, temveč tudi pokazala na do- bre in slabe strani. Zato naj bi zaključki skupne seje obeh zborov Občinskega ljudskega odbora v Celju pomenili začetek sistema- tičnega proučevanja družbenega standarda v komuni. Mimo tega bodo o tem problemu razprav- ljali še na bližnji konferenci de- lavskih svetov celjske občine, saj bi sicer ostali samo na pol poti, če ne bi te probleme in zlasti na- loge približali še organom delav- skega samoupravljanja. V drugem delu tiskovne konfe- rence je bilo še govora o izvaja- nju odlokov o agrominimumu ter o realizaciji plana proizvodnega sodelovanja. M. B. Novi prostori Praznik šoštanjske občine so dostojno počastili tudi člani delovnega kolektiva Izdelovalnice gumiranega papirja v Ve- lenju, saj so ta dan izročili namenu ne samo novo tovarno, temveč tudi nov stroj v njej. Slavnosti so .se udeležili vsi najvidnejši predstavniki ljudskega odbora in občinskih političnih organi- zacij, tako Peter Šprajc, Stane Ravljen. Janko Zcvart. Anton Močilnik, Rafko Žagar in drugi. Kot je v govoru poudarila predsednica delavskega sveta Marija Gašperič, je kolektiv z otvoritvijo novih delovnih prostorov združil tudi proslavo desetlet- nice oDstoja podjetja in desete obletnice delavskega samoupravljanja. Medtem, ko so v majhnem kolektivu že pred leti re- šili problem strokovnega kadra, nadalje aiirmacije izdelkov, pa jih je v nadalj- njem razvoju močno oviralo pomanjka- nje ustreznih prostorov ter strojev. Zato so se odločili za gradnjo novih delav- nic. Naloga ni bila lahka, toda ob po- moči in razumevanju ljudskega odbora so tudi to uspešno rešili. Na slavnostni otvoritvi novih prosto- rov izdelovalnice gumiranega papirja v Pogled na novo tovarno. — Predsednica delavskega sveta Marija Gašperič med govorom Mesec tehnike 15. X. — 15. XL Spored prireditev Od 15. do 25. oktobra: Republiška razstava prototvpske dejavnosti društev in klubov LT v mali dvorani Uniona. Otvoritev v soboto ob 17. uri. 16. oktobra ob 9. uri: Spretnostne vožnje za tovorne avtomobile pred upravn. poslop- jem Tovarne emajlirane posode. 17. oktobra ob 18. uri: »Slovenski dom tehnike«. Preda- vata inž. Jugovec in prof. inž. Friderik Gerì v dvorani Narod- nega doma. 18. oktobra: Predvajanje filmov republiškega programa. izdelovalnice gumiranega papirja v Velenju Velenju je spregovoril podpredsednik Občinskega ljudskega odbora Anton Mo- čilnik, ki je kolektivu čestital za do- sežene uspehe, hkrati pa poudaril zgo- dovinski pomen občinskega praznika ter gospodarski razvoj občine v letih po vojni. Kolektiv velenjske izdelovalnice gu- miranega papirja je že doslej zabeležil nekatere prav lepe proizvodne uspehe. Se lepša perspektiva pa se mu odpira zdaj. Medtem, ko so lani izdelali 140 ton gumiranega papirja, ga bodo letos že 170. Za gradnjo novih prostorov ter za nova osnovna sredstva pa so potrošili okoli >7 milijonoT dinarjev. -mb ZAKAJ SAMO DOPOLDNE? Z zgraditvijo nove tržnice v Ce- lju so bili urejeni tudi prostori za prodajalne sadja, zelenjave, mesa in kruha. Razumljivo je, da so ti lokali odprti v času. ko se tudi na tržnici odvija življenje, to je v dopoldanskih urah. Težko pa je razumeti, zakaj so te po- slovalnice zaprte popoldne. Mor- da bi opravičilo za to našli v po- manjkanju kadra, toda navzlic temu se zdi, da bi podjetja lahko uredila tako, da bi tudi te proda- jalne delale ves dan. ŠE VEDNO PREMALO ZA GRADNJO STANOYANJ NA ŠIRSI OSNOVI Razprava o tako imenova- nih divjih, oziroma črnik gradnjah je na seji obek zborov Občinskega ljudske- ga odbora v Celju vzbudiU upravičeno pozornost. Četua sklepi, ki so jih ljudski oà borniki soglasno sprejeli, ni so presenetili, saj jih je ro dila zahteva, da je treba t\ di pri gradnji stanovanj J ostalih stavb upoštevati t spoštovati red, načrtnoi smotrnost graditve in razvo- ja mesta in slično, so se ven- darle porodile nekatere mi- sli in ugotovitve, ki jih nt kaže prezreti. ' Navzlic »krutosti« odlo- čitve, da bo treba odstraniti vse divje gradnje v Zgor- njem Cretu ter pri Lokrov- cu, se v drugem delu isteji sklepa zrcali skrb za človeka. V praksi bo namreč ta ukref izveden tako, da bodo pri- stojni organi ljudskega od- bora skupaj s kolektivi, kjer so investitorji teh graden) zaposleni in skupaj s priza- detimi najprej poiskali pri- merna stanovanja ter se šele nato lotili rušenja hiš. Problem divjih gradenj p* je opozoril tudi na to, da s$ delovni kolektivi še uedn« premalo storili za gradnjt stanovanj na širši osnovi. T» dokazujejo tudi slednji pri- meri, saj spada pretežni dé graditeljev teh hišic mea člane največjih delovnih ko- lektivov kot Železarne « Storah (22), Cinkarne (121 Tovarne emajlirane posod (12), Ingrada (8) itd. Ce i namreč v kolektivih organi zirali akcijo za gradnjo sta- novanj na širši osnovi, po-' tem bi ne prišlo do teh gru' denj. V nasprotnem primer* bi interesenti koristneje na- ložili svoja skromna sred' stva, pa tudi material in de- lo v regularne gradnje. Se- veda pa bi pri tem moraU dati ustrezen delež tudi pod' jet ja. Ogromna večina divj^ gradenj se je na območja celjske občine začela že prei približno tremi leti. Nastan* torej vprašanje, kje so bil revizijski organi, da tega po java niso preprečili že v na Stanku. Izgovor, da so bil graditelji že v tistem čas« predani sodniku za ргекгзЦ v postopek, ni prepričljiv, sM znova dokazuje šibkost ob- činsice revizijske službe. Vi- cina teh graditeljev je naitt' reč že pred letom in vei plačala denarno kazen zar&' di divjih gradenj. Ko pa s* za prekršek plačali, .ro z de' lom nadaljevali in nihče j^^ ni več preganjal. Primer da' je slutiti, da je občinslc* gradbena revizija šibka in d* bo treba misliti na njeno polno kadrovsko zasedbo. ■ P^azprava je še pokazal* da bo moral ljudski odbor v kratkem določiti nove 2^' zidalne okoliše, saj je pritisk gradbenih interesentov če- dalje večji in hujši. CELJSKI TEDNIK STEV. 41 — 14. oktobra 1960 Najprej človek - potem dinar v torak je bil v Celju plenum ^icrajíiega sindikalnega sveta, na ^terem so obravnavali probleme yarH'Cöti pri delu. Najprej je go- ^il predsednik Okrajnega sin- lilcalnega sveta Jože Jost, ki je poudaril, da si morajo samo- ^avni organi prizadevati, da bi y podjetjih ustvarili ustrezale de- javne pogoje. Ko je o tem govorU, te dejal: »Podjetja vlagajo velike ^te za razne ukrepe, ki dopri- jiašajo k skrbi za delovnega člo- veka. Te vsote gredo v milijone, f mnogih podjetjih pa istočasno je odpravijo malenkosti, ki bi lah- ^0 obvarovale človeka. In vendar je moramo zavedati, da je itudi to ^b Eza človeka. Cello zelo po- membna s!krfb.« Za nj'im je posredoval udeležen- »etn plenuma podrobne podatke ¿r. Fluđernik. V celjskem okraju aaašajo dohodki vseh zaposlenih Y enem letu okoli 12 milijard di- (ÄTJev. Istočasno pa v našem oJaraju samo zaradi obolenj in gezgod izgubimo 4 milijarde di- jiarjev. Ta primerjava priča, da preventivna dejavnost ne sledi gaglemu razhvoju našega gospo- ¿ar'Sfcva. To dokazujejo tudi šte- vilke o številu oboleni, ki iz leta »doto rastejo. Samo v enem letu ifgubijo gospodarske organizacije y celjsikem lokraju preko četrt mi- lijoaa delovnih dni. Razmeroma Eajveč obolenj je v premogovni- kih, močan pciraat nesreč pa be- ležijo tudi v kovinski industriji, kair je zlasti anačilriio. I>r. FludernLk je natanko obraz- ložil, ikatere naloge čakajo sindi- каЗпе organizacije, samoupravne organe in ipodjetja nas'ploh, če hočemo, da bo teden varnosti ko- ristil, če hočemo, da se ibo stanje popravilo in če dejansko v pod- jetjih stremijo za tem, da bi delavcu, ki ni več samo delavec, temveč uipravljalec, tudi v resni- ci ohranili zdravje in življenje. Rri tem je poudaril, da nam mora biti prva dkíTb vzgoja delavca in preddelavca, odrejanje delavca na delo, ki mu ustneza, in pra- fočasno zdravljenje. Dr. Fluder- B& je v razipravi opozoril tudi na socialne prilike zaposlenih, ki Bmogokrat negativno vplivajo, a • kaiterih ne govorimo radi, čeprav tu pogosto srečamo prvi vzrok za nesrečo. Posöbno pozornost je vzbudülo izvajanje Franca Kleca, ki je ana- liziral neikaibere slabosti, ki jih vsaik dan srečujejo, a ki bi jih lahko odpravili in ki bi imele za gospodarstvo velik pomen. Pove- dai je, da ob hitrem gospodar- skem razvoju prevečkrat pozabi- mo na človeka, a se vendar vsi zavedamo, da gospodarstvo raz- vijamo prav zato, da bi delovne- mu človeku ustvariti iboljše živ- Ijenske pogoje. Pri tem naletimo na girozne iz- jave. Tako je na primer v nekem podjetju izgubil življenje 19 letni fant pri delu in nihče se ni vpra- šal — kalko je do tega prišlo in kdo je kriv. Dovolj se jim je zdelo, da so poslali na pogreb šest članov kolektiva. Istočasno pa vemo, da bi bil ves kolektiv in vse upravno osebje na nogah, če bi se v računovod- stvu pokazal primanjkljaj — re- cimo samo za nekaj tisočakov. Zadevo bi celo obravnavalo so- dišče. Ker pa je izgubljeno >SA- MO« človeško življenje, mlado življenje, ni posebnega razburja- nja. To je dejstvo, ki ga moramo imeti vselej pred očmi, čeprav moramo priznati, da smo v zad- njem obdobju za zaščito delavca veliko nasredili. Plenum je bil tudi mnenja, da bo morala dejavnost v letošnjem tednu varnosti izvirati iz občin- skih centrov in da se bodo za te probleme morali odločno zavzeti samoupravni organi podjetij. Ne gre namreč samo za iteden varno- sti, čeprav tudi ta do neke meje koristi. Teden varnosti se mora raztegniti na vse leto. —mi Problemi delitve doliodka Pred kratkim je posebna komi- sija Okrajnega sindikalnega sve- ta s sodelovanjem oddelka za delo pri Okrajnem ljudskem od- boru obravnavala probleme v zvezi z delitvjo dohodka podjetij. Z ozrom na sedanje objektivne težave so se razmerja delitve do- hodka nagnila v škodo podjetij, kar lahko bistveno vpliva na de- lovno storilnost in še bolj na za- vest delavcev. Problem najlepše ponazoruje primer ene izmed celjskih tovarn- V tem podjetju so izdelali dober pravilnik za nagrajevanja po učinku in uspehu podjetja. Ves kolektiv ga je proučil, tudi pre- izkusili so ga. Ko pa so izdelali obračun delitve osebnega dohod- ka za prvo polletje, so se lahko samo začudili. Finančni uspeh ni ustrezal vzloženemu delu. Proizvodnost so v tem obdobju povečali za preko 10 odstotkov, odstotek porasta osebnih dohod- kov pa je bil bistveno nižji — skoraj za polovico. Ce bi pa upo- števali realno vrednost osebnih dohodkov, bi bila slika še neu- godnejša. Zakaj? V tem obdobju so porasle ce- ne surovinam (kar za 30 odstot- kov) — hkrati pa ima to pod- jetje določeno raven cen za svo- je proizvode. To pomeni, da so se stroški podjetja občutno povečal in končno da so porušili tudi in- terno delitev osebnega dohodka po kriterijih, ki so si jih pred tem zastavili. Izračuni so namreč po- kazali, da jim je zmanjkalo kar 21 odstotkov od potrebne vsote za osebne dohodke. V tej sili so se odločili, da bodo načeli sklade podjetja, vendar tudi kljub te- mu ukrepu niso mogli vsega iz- ravnati. Istočasno pa je zmanjše- vanje skladov za podjetje zelo neugodno — otežuje še stare ob- veze in zapira penspektivnost podjetja. Brez denarja namreč ne more biti razvoja podjetja. Pretežna večina kolektiva je tako delitev osebnega dohodka sprejela brez posebnih razprav. Vendar pa so mnogi tudi vpraša- li, zakaj so potem bile potrebne vse razprave, zakaj vsa organiza- cija za prehod na razdeljevanje osebnih dohodkov po vloženem delu, če končni obračun tega ne zmore? Ta vprašanja so umestna in pravilna, saj bo problem tre- ba rešiti. Sicer zametujemo ves trud in napore za uveljavljanje spodbudne j šega sistema nagraje- vanja, hkrati pa brezpogojno kra- timo pravice upravljanja delav- cem. Sklepi, ki jih ni možno iz- vajati, so pač lahko samo üu- zija. Komisija je zato izdelala po- sebno poročilo za okrajni zbor proizvajalcev, kjer bodo te pro- bleme še podrobneje obravnavali. Vendor uspeh - celo lep Osrednja tema razprav sa- moupravnih organov v celj- skem okraju, vsaj večine, je gotovo problem obnavljanja podjetja. Ta problem je v celjskem okraju še toliko te- žavnejši, ker je industrija številčno dovolj močna, za- radi izrabljenosti pa ne more slediti razvoju. V začetku leta je bila za- snovana široka akcija za združevanje prostih sredstev podjetij, s čimer bi bistveno zmanjšali obdobje obnavlja- nja industrije v celjskem okraju. Od tedaj je minulo že skoraj leto, in prav je, če se ozremo na dosežene uspe- he, oziroma ugotovimo — kaj smo dosegli. Vse do meseca marca so obstajali objektivni pogoji za obsežnejšo akcijo v tej smeri. Brez pretiravanja bi v teda- njih pogojih lahko združili v sklad združenih sredstev vsaj ckoli 750 milijonov dinarjev. To je veljalo vse dotlej, do- kler ni izbil na površje pro- blem obratnih kreditov in težavne situacije na tem pod- ročju. Po tem so pogoji za zdru- ževanje prostih sredstev pod- jetij bili vse težji, saj so mo- rala podjetja v mnogih pri- merih uporabiti lastna ne- razporejena sredstva za ob- ratne kredite. Predvidena skupna vsota je tako seveda 1 kopnela. To pa ne pomeni, da je > akcija za združevanje sred- : stev v celjskem okraju pro- ' padla. Kljub težavni situaciji^ so podjetja združila v skupen ' sklad za pospeševanje indu- ' strije v celjskem okraju sko-• raj 200 milijonov dinarjev. ; To pa je v sedanjih pogojih že lep uspeh. Vsota je bistve-' no manjša od predvidene, a je hkrati za štirikrat večja od vsote, ki so jo podjetja ', združila v preteklem letu, če- ravno so tedaj bili ugodnejši pogoji za združevanje. Res je tudi, da se je za tri četrtine zmanjšalo število podjetij, ki so dobila posojilo iz družbenega sklada. Ven- dan nam prav ta primer lepo ponazoruje kako pravilna je bila zahteva, da v okrajnem merilu najprej ugotovijo — katera industrija ima pred- nost. Saj je gotovo, da bi si- cer nastala nepotrebna ne- godovanja, kar bi morda ško- dovalo pozitivni ideji zdru- ževanja prostih sredstev pod- jetij. Vzpodbudna pa je tudi ugotovitev, da gospodarstve- niki v celjskem okraju kljub težavni situaciji niso opustili dobre zamisli. To pa hkrati kaže, združevanje sredstev ni nastalo brez trdne osnove, saj je gotovo, da bi sicer v se- danjih pogojih docela pro- padlo. -mi IZ URBANISTIČNEGA NACRTA MESTA CELJA CELJE DANES, JUTRI PORAZDELITEV POVRSIN Urbanistični načrt usmerja raz- voj mesta v sikladu s topograf- skimi razmerami in z obstoječim stanjem objektov. V grobem lah- ko rečemo, da se bodo železniški in industnijski objekti še nadalje širili vzhodno od magistrale sever -jug, ostale mestne površine pa proti severu in zahodu. Industrijske površine. Za raz- voj industrije na območju mesta so bili vseskozi ugodni pogoji. Na- vzlic temu pa zaradi neracionalno grajenih, že zastarelih industrij- skih objelîtov odpade na posa- mezaiika, zaposlenega v industriji več kakor 100 m- industrijske po- vršine, kar je nad povprečjem na- prednih držav. Predvidevamo lah- ko torej temeljite rekonstrukcije in nove gradnje, poleg tega pa lahko v kratkem času pričaku- jemo v Celju zaradi potreb že ob- stoječih podjetij in zaradi močne surovinske baze še ustanovitev novih podjetij. Zaradi tega pred- videva urbanistični načrt formi- ranje vseh centralnih gradbenih objektov ob cesti na Ostrožno. To naj bi bila zasnova bodoče meha- nizirane industrijske proizvodnje gradbenih elementov. Sedanji ob- jekti gradbene industrije ob Kers- nikovi in Ipavčcл^i uiici se po na- črtu ne povečajo razen v toliko, da se uredijo potrebne čistilne naprave. Industrija gradbenega materiala pa ima ugodne per- spektive tudi na Polulah, kjer že sedaj obratuje apnenica in kam- nolom. — Lokacije za ostale de- javnosti, tako za industrijo insta- lacijskega materiala, kovinske ga- lanterije ter kemiično in elektro- industrijo, pa so predvidene južno od bežigrajsike ceste in severno od bodočega tovornega kolodvora. Obenem bodo tu velika skladišča za industrijsko blago v neposred- ni bližini večine industrijskih ob- jektov in tovornega kolodvora. 2e izven cone plinov, nad Bežigraj- sko cesto je predvidena lokacija za porajajočo se živilsiko industri- jo in s;kladišča. Vendar pa je danes poglavitno, da se že obstoječa industrija re- organizira in preide na moder- nejši način produkcije. Ne le, da zastarele naprave ne ustrezajo za- htevam po varnem in zdravem okolju pri delu, marveč je njihov vpliv navzven, to velja še posebej za Cinkamo, zelo kvaren. Trdi- tev, da piha veter le v smeri za- ihod-vzhod ne drži, saj je plin Cinkarne čutiti tudi v mestu. Površine, določene za obrt. — Za potrebe sosesk naj se v sose- skah samih ustanovijo servisi, ta- ko obrtni kakor izposojevalni. Za manjše obrtnike lokacije še niso predvidene, vsekakor jih je treba določiti v vsaki soseski. Urbani- stični načrt upošteva tudi avto- servise, katerih pomembnost po- gojuje od dne do dne večja mo- torizacija. Iz enakega razloga predvideva načrt tudi lokacije za več bencinskih črpalk in sicer na JLfjubljanski cesti pri kopališču,- na Mariborski cesti pri bodočih velikih garažah, na Bregu in na Teharjih. Specialne otorfcne delav- nice naj po načrtu ostanejo v sta- , rem mestnem jedru, kjer že ima- jo tradicijo. Površine, predvidene za trgovino. — Osnovnim potrebam sosesk slu_ žijo sedanje trgovine v staremu mestnem jedru. V soseskah pred-" videva načrt osnovno preskrbo,' trgovine v starem jedru pa naj nudijiO predvsem tudi vse speci- alne aiPtikle. Večja grosistična podjetja in veleblagovnice naj bi bile nasproti nove železniš'ke po- staje. Uprava. — Mestni upravni cen- ter, to je občinski Ijiudski odbor in pripadajoči organi naj bi bili nameščeni ob vezni cesti v bližini .avtobusne postaje. Ta kompleks obsega psolopje in trg za zboro- vanja. Upravna poslopja gospo- darskih in družbenih organizacij bodo po načrtu imela svoje me- sto deloma v obsitoječih zgradbah v starem mestu, deloma pa bodo imela svoje prostore v novem sre- dišču, sodstvo bo imelo z novo- zgrajenim Okrajnim sodiščem ter obstoječim okrožnim sodiščem, tajništvom za notranje zadeve in zapori, svoje jedro še nadalje v starem mestu. Površine, določene za zdrav- stvene ustanove. — Po načrtu naj bi bille zdravstvene postale osno- vane v vsaki soseski, poleg tega pa naj bi centralni zdravstveni zavodi ostali na sedanjem mestu, posamezni objekti bolnice pa se naj razširijo še do vezne ceste. Športno igrišče Glazija s svojo dejavnostjo moti paciente, zato predvideva načrt na tem mestu ureditev bolniškega parka. Ce bi se pozneje izkazalo, da je načrt predvidel premajhne lokacije za zdravstveni center, bi se morale dodatne lokacije določiti v naj- bližnji okolici mesta in bi se mo- rala centralna zdravstvena posta- ja razdeliti na posamezne oddelike. Površine namenjene šolam. — Načrt predvideva lokacije za osemletke v vseh stanovanjskih soseskah. Poleg tega nal bi vsaka šola imela v bližini tudi igrišče in dijaški dom. Za mesto bo še dalj časa zadostovala ena sama ginonazija, ki se bi naj preselila v eno izmed sedajnih osnovnih šol. V pcrsotore sedanje gknnazije naj bi se preselila predvidena osemletka za sosesko Otok. Z gradnjo osemletke v Novi vasi bomo'zagotovili pouk severno od magistrale. V sedanji II. osnovni šoli pa naj bi dobilo mesto učite- ljišče. S tem naij bi doseglli dekon- centracijo osnovnih šol v mest- nem jedru in jih približali sta- novanjskim soseskam. Šole, ki po- sredujejo srednjo izobrazbo in so torej pomembnejše za širšo oko- lico, pa se bodo tako skoncentri- rale ob prometnih poteh. Lokacija za glasibeno šolo je predvidena v bližini kulturnega centra, lokacija za srednjo tehniško šolo pa v bli- žini industrijskih objektov. »Sotla« potrebuje prostore Tik ob cesti pred križiščem v Podčetrtku stoji rimienkasta hiša, kjer je poštni urad, krojaška de- lavnica, privatno stanovanje in še trgovski lokal. Hiša je zgraje- na v breg, tako da je zadnji del pritličja že v zemlji in prav tu ima prostore trgovina. Vsekakor so zato prostori vlažni in prav nič primerni za trgovino. V sobotnem popoldnevu sem priklical direk- torja trgovskega podjetja »Sotla« Franca Renierja med naspol za- prta vrata. Res je, marljivo je po- magal čistiti in pospravljati v po- slovalnici, čeprav je direktor. »Sotla« ima namreč še več po- slovalnic: v Imenem. Golob inj e- ku in Virštanju, pa je menda osrednja v Podčetrtku najbolj na tesnem in mokrotnem. »To pa drži, da smo na tesnem. Vse natlačimo v lokal, pa je ra- zumljivo, da tovariš Jurjovec ob sanitarnih pregledu ni prav zado- voljen. Zadnjič so nam celo pre- povedali poslovanje. Verjemite, mi bi radi imeli v redu, toda pod takimi pogoji pa je resnično tež- ko. Zdaj, ko smo dobili vlak, pa se bo promet še povečal in Pod- četrtek bi moral dobiti prostore za pošteno trgovsko poslovalnico. Tukaj v Obsotelju smo oddaljeni od večjih središč, zato bi morali trgovino založiti v skladu s širo- kimi željami potrošnikov. No, ne- kaj so že pokrenili! Upam, da bomo kmalu pričeli graditi trgov- sko poslopje, vidite, tam na vrtu ob križišču! To je kar primeren kraj: ob glavni cesti in blizu že- lezniškega postajališča. Veste, naj- bolj si želim, — kaj naj rečem? — novo poslopje za našo »Sotlo«, primerno železniško postajališče in razvoj — pa ne se smejati! — »atomskih toplic!« Tedaj bi se kraj, kot je Podčetrtek, pričel spet razvijati.« »Lepe želje, tovariš direktor! Kaj pa zasebno: kakšen »Fičo« morda?« Nič ni odgovoril, toda v gromkem smehu, ki ga prisrčno sprosti tovariš Renier, je posred- no povedal, da bi se takšnemu brnečemu »prijatelju« ne odrekel. Upamo, da se bodo vsaj izpoveda- ne želje v precejšnji meri uresni- čile. Z novo trgovino bi Podčetr- tek v spodnjem delu kmalu dobil še prijaznejše lice, a direktor »Sotle« še bolj prisrčen in prije- ten nasmeh. Celje skozi objektiv ■ Občini^i ljudski odbor v Ce- 1јш «c je letos vendar odločil, da ko uredil Ljubljansko cesto. Sedaj, ko «o ureditvena dela in razšir- janje cestica T teku, šele lahko pray presodimo za kako veliko delo gre. Saj so morali razriti vso ce- «to, razširiti cestišče in mostove, ■rediti novo podlogo in končno ta- ke široko cestišče asfaltirati. И Sicer pa je bilo o pranjah v Celju izgovorjeno in zapisanih že mnogo besed. Dobrih in slabih, ki pa so vse merile na vprašanje — zakaj gredo gradnje tako počasi »aprej. Morda pa je obratovodja tegu gradbišča ali inženir, ki mu je gradbišče poverjeno »ujek velik *el odgovora na to vprašanje. Ce It to res ali ne, opozorilo: »Ne pohajkuj po obratih!« veliko pove. ■ Drugače pa je glede avtobus- nega postajališča v Celju. Tu so ■•redili končno red. Avtobusi ob- *t«Jajo le na postajališču, to pa je •fejcno tako, da posamezni avto- ■?si stojijo vselej na istih mest:h, |.' so oštevilčeni. Ljudje, ki se pe- 'Jejo T neko smer tako že ▼ na- P'ej vedo,- kje stoji njihov avto- Gneča je sicer še ostala, ven- "•r neprimerno manjša kot je bil«. H Začetek Ljubljanske ceste je že urejen. Tu je cesta tako široka, da se Celjanom, ki so vajeni ozkih cestišč, zdi skoraj preširoka. Hkra- ti pa je to novo cestišče priča o uspehu, ki ga je dosegla mestna Uprava za ceste in kanalizacijo. Tako obsežne naloge doslej niso imeli:-že prvo pa so odlično rešili. Začetni uspehi vsaj tako kažejo. H Celjani smo dobili novo trž- nico. Nekateri pravijo, da ni lepa, večina pa meni, da ustreza okolju. Vsekakor pa so gospodinje zado- voljne. Kadar dežuje ni na tržnici nekdanjega mrtvila, a tudi sicer je tržnica živahnejša. Nekaj pa le povzroča pomisleke, tu in tam celo hudo kri ... In sicer — zakaj pro- stor okoli tržnice ni zaprt za pro- met z motornimi vozili. Naš objek- tiv je tu ujel celo traktor! Prve polletne konference v štirih podjetjih šoštanjske občine so že bile polletne konference, na katerih eo predvsem govorili o gospodarjenju. V velenjski termoelel^trarni so se delav- ci ▼ prvi vrsti sanimali za rekonstruk- •ij«. v 1«вт«ш imdmstrijvkem k»mbÌBat« v Šoštanja pa so grajali iejttv«, da ko- lektiv še ni prešel na nagrajevanje p» enoti proizvoda. V llizarstv« ▼ Velenje 8o grajali preiibk* 4ej«TMMt folitičmik •rgamizaeij. Nova melodologljo.. v sredo je zasedal okrajni svet za družbeni plan in finance. Raz- pravljali so o metodologiji per- spektirvnega planiranja, ki bi naj odslej slonela na predlogih osnov- nih gospodarskih organizacij. Ta- ko bodo lahko dosegli večjo ho- mogenost planov, dobiU bodo re- alnejšo podobo in tesnejšo pove- zanost z značilnostmi posameznih panog gospodarstva. Nova smer in politika v plani- ranju in sestavljanju perspektiv- nih načrtov bo tako postala de- jansko odraz potreb in teženj s terena, kar bo v veliki meri ko- ristilo tudi razvoju posameznih gospodarskih panog. CiTAJTE CELJSKÌ TEDNIK EKONOMSKE ENOTE »TUDI PRI CELJSKEM TISKU« Tudi v celjski tiskarni so s 1. oktobrom uvedU nagrajevanje po enotah in delitev osebnih dohod- kov po učinku in z ozirom na uspeh podjetja. Nov sistem de- litve osebnih dohodkov je vzbudi^ veliko zanimanje, hkrati pa ži- vahne razprave. Sodijo, da bodo s stimulativnejšim nagrajeva- njem odpravili nekatera ozka grla v proizvodnji in povečali produktivnost. Tovariš direktor... Ob neki priložnosti sem poslušal razpravo o vlogi de- lavca v samoupravljanju. Tedaj so si bili edini, da sti- mulativno nagrajevanje osvobaja delavca mezdnega odnosa. Vendar pa to ne po- meni, da se pri akordih in normah neha vse delo na tem področju. Tedaj sem še slišal stavek, v katerem je ogromno logike — »Tedaj, ko bo šofer upal vprašati di- rektorja: »Tov. direktor, če- mu sem vas peljal s služb, vozom na Bled,« bomo glede samoupravljanja še mnogo dalj naprej. Ta stavek vsebuje res pre- cej logike in precej resnice. Saj je gotovo, da bo dela- vec resnični upravljalec le tedaj, če ga ne bo zanimalo samo njegovo delovno mesto, temveč vsa problematika podjetja in če mu bo to do- voljeno. To pa je tudi smi- sel tega kratkega, a po- membnega stavka. Izboljšati metode dela DA BO USPEH IZOBRA2EVA NJA SE VECJI Kjo so pred dnevii na skupni seji okrajnih vodstev Zveze komuni- stov in Socialističae zveze raz- pravljali o idejno političnem iz- obraževanju, sta iposiegla v razpra- vo tudi predsednL'k OO SZDL tov. Jože Marcii in sekretar OK ZKS tov. Franc Simonie. Zaradi važ- nosti problemov is področja iz- obraževanja objavljamo iz njune razprave nökaj misli. Tovariš Jože Marolt je uvodo- ma dejal, da je treba dobre re- zultate politično vzgojnega dela ter dcsedanje pozitivne izkušnje pri tem razširiti in uveljaviti v vseh občinah, predvsem pa v ti- stih, kjer doslej niisio dosagli v tem pogledu večjih uspahov. O vse- bini in zaiključkih te sHcupne seje bodo morali v oibčinskih poLiitičnih forumih temeljito razpravljati. Ker smo neposredno pred letoš- njo izobraževalno sezono, bo po- trebno v občinah čim prej, v ko- likor to že niso storili, sestaviti jasne in konkretne programe iz- obraževanja ter jih potem tudi uresničevati. Lani so ponekod dosegli kar le- pe uspehe, letos pa je naloga po- litičnih forumov v občinah ne le, da razširijo izobraževalno dejav- nost, ampak bo potrebno predvsem izboljšati metode dela in učinko- , vitost, da bodo šole, tečaji in se- minarji čim bolj koristnL Se ved- no se dogaja da pri sestavljanju prcgramov posamezne organiza- cije gledajo preveč ozko, upošte- vajoč svoje ožje interese. Zato je potrebno, da se vsi zainteresirani forumi v občini skupaj domenijo, kakšen program in koncept izob- raževanja ustreza njihovim mož- nostim in potrebam. Mnogokje se hi'tro navdušijo za neko šolo ali tečaj, toda potem, ko pride do dejstev, navdušenje pojenja. Zato morajo i>ri sestav- ljanju programov sodelovati ne le delavske univerze, temveč pred- vsem politične organizacije, ki so tudi za izvedbo programa odgo- vorne. Pri tej naj v občinah dobro ocenijo stanje, možnosti, pognoje in potrebe. Prevelika ožina pa tu- di prevelika širina v tem pogledu, če ni pogojev za to, hi utegnila škodovati. Vsekakor pa je potrebno, da idejno politično izobraževanje pre- nesemo bolj v širino, pod okrilje organizacij Socialistične zveze in tako odpremo na stežaj vrata čim širšemu krogu državljanov, ki vedno bolj kažejo potrebo po iz- obraževanju. Seminarji za pred- sednike delavskih svetov, šolskih odborov in člane odborov mno- žičnih organizacij naj bi nudili najosnovnejše znanje za uspešno opravljanje teh družbenih funk- cij. Tovariš Franc Simonič pa je med drugim poudaril, da je potreibno pri organizaciji izobraževanja ko- ordinirati delo vseh političnih or- ganizacij in angažirati pri tem tu- di razna strokovna združenja in aktive, kot na primer društvo in- ženirjev in tehnikov, društvo eko- nomistov itd. Vse izobraževalno delo vedno bolj uspešno usmerjajo občinski politični forumi. Glede material- nih sredstev pa bo prav, če bodo za to dejavnost zagotovili sredstva občine v svojih proračunih. Svoj delež pa bi morala pri tem pri- spevati tudi podjetja, kajti poleg strokovnega izobraževanja na de- lovnem mestu je potrebno vzga- jati tudi upravljavca, za kar pa je potrebno družbeno-politično in ekonomsko izobraževanje. Ob zaključku je tovariš Simo- nič poudaril, da so se občinski politični forumi izredno uspešno lotili teh nalog ter jim izrekel v tem pogledu priznanje. -ma- Jezero ob progi S knjižnih polic študijske knjižnice Cerne F.: Razgovori z iipravljalci o go- spodarstvu. Ljubljana 1959. S. 19619/9. Dimitrijevic R.: Teorija književnosti sa primerima. Epska poezija. Beorad 1959. S 19998. Kuntarić M.: Blagoje Bersa. Zagreb 1959. S. 20004. Lalević M. S.: Priručnik za nastavu sintakse srpskohrvatskog jezika. Beo- grad 1957. S. 19169/47. Levine M.: Psihoterapija u medicinskoj praksi. Beograd 1959. S. 20011. Lustenberger W.: Šolski rî.d po gru- pama. Beograd 1959. S. 19169/49. Morton A. L.: Istorija Engleske. Sara- jevo 1955. 20005. Mory F.: Individual'izovana nastava i grupni rad. Beograd 1959. S. 19169/49. Neurath O: Istorija antičke privrede. Beograd 1957. S. 19981. Raković В.: Elektronika. I. Beograd 1959. S. 20008. Stanković J.: Nastava crtanja u osnov- noj školi. Beograd 1956. S. 19169/45. Stimulativno nagradjivanje (:po jedinici proizvoda:) u privrednim preduzećima. Beograd 1960. S. 17167/7. Šušteršič F.: V objemu podzemlja. Ljub- ljana 1960. S. 19980/2. Terčak S.: Celjski Stari pisker. Ljub- ljana 1959. S. 19980/1. Troclet L. E.: Medjunarodno socijalno zakonodavstvo. Beograd 1958. S. 20007. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 8 dp 18, ob sobotah od 8 do 15. Pred začetkom sezone т celjskem sledališčn v sredo, 19. t. m. bo s premiero Brechtove drame »Galileo Galilei« v režiji Branka Gombača Sloven- sko ljudsko gledališče v Celju za- čelo z deseto sezono svojega po- klicnega udejstvovanja. Premiera pa bo že dvajseta predstava v tej sezoni, saj so celjski gledališčniki v predsezoni na gostovanjih od- igrali že 19 predstav iz repertoar- ja pretekle sezone. Med temi go- stovanji moramo predvsem ome- niti trodnevno turnejo po Dolenj- ski, kjer so odigrali sedem pred- stav drame »Korczak in otroci«. Z novim avtobusom, ki ga je gle- dališkemu kolektivu prav te dni preskrbel okrajni ljudski odbor, bodo celjski gledališčniki še laže i/polnili vse svoje obveznosti gle- de gostovanj po okraju. Celjsko gledališče razmeroma pozno uprizarja Bertolta Brechta, tega velikana nemške dramske tvornosti, vendar pa sočasno % gledališči v Sovjetski zvezi. Polj- ski in v Angliji. Uprizoritev kate- rega koli Brechtovega dela pred- stavlja veliko preizkušnjo za gle- dališki ansambel. Dramsko pesnitev »Galileo Ga- lilei« je Brecht napisal îv pre- gnanstvu na Danskem, v Sven- borgu leta 1938 in prva verzija je doživela več popravljenih izdaj, vendar pa je to delo doživelo prv* ' uprizoritev šele leta 1944 v Ziiri- chu. Galileijeva osebnost se nam ka- že v tem delu v velikem razponu protislovij, ki presegajo navadno človeško mero. Ta znanstvenik klone pred grožnjami telesnih muk, kapitulira pred svetom in pred lastno vestjo, ter sramotno prekliče svoj lastni nauk. Galilei je prikazan kot človek, |ki ima prav, kot eden izmed velikih he- rojev prihodnjih petstotih let, ki podira vse ovire, a klone in po- stane zločinec. »Galilejev zločin«, pravi o tem Bertolt Brecht, mora- mo smatrati za »izvirni greh« so- dobnih naravoslovnih ved. Atom- ska bomba je tako kot tehnični, каД(.ог tudi kot družbeni pojav klasični končni proizvod njegove- ga znanstvenega dela in njegove družbene moči.« Veličina in bogastvo tega Brech- tovega dramsikega dela naj bo dokaz, da se v času vedn* novih odkritij in sprehodov v vesolje, tudi naš gledališki kolektiv acave- da svoje odgovornosti in ве e •▼Ш jimi močmi x Brechtovimi besđ dami vključuje т kr*g tiste тЈ čine ljudstva, ki dan na da« p«l navija: »Nikdar več vojne, шжцЈ nost usmeriti v korist ljudem!« I Dramo je zrežiral Branko Gon». bač, sceno je zasnoval Sveta Лџ. vanović, koreograf je dr. Henrik Neubauer, glasbo pa je napisal Marjan Vodopivec. V glavni vi*, gi se nam bo predstavil Pavi« Jeršin, sodeluje pa ves ansambel, pomnožen s člani Delavskega опхц in dijaki. Pogovor z gledališkim občinstvom z novo sezono итаја Slovensko ljudsko gledališče novost: pogovore z občin- stvom, ki jih bodo priredili uprava in ansambel celjsekga gledališča т želji navezati z občinstvom čim tesnejše stike in prikazati, kako pride do predstave in kako osebje gledališča predstavo pri- pravlja. To obliko povezave z občin- stvom bodo celjski gledališčniki pripra- vili pred vsako pomembnejšo premiero. Na teh razgovorih bodo sodelovali poleg vodstva gledališča in članov kolektiva še vsi soustvarjalci predstave: poleg re- žiserja še scenograf, prevajalec, kostu- mgoraf, komponist scenske glasbe in ko- reograf. Prvi tak »Pogovor z občinstvom« bo jutri, v soboto, 15. tega meseca ob 16.3t uri Y foyerju gledališča. Režiser drame »Galileo Galilei«, s katere premiero bo Slovensko ljudsko gledališče v Celju т sredo, 19. tega meseca odprlo novo se- zono, Branko Gombač, prevajalec Brech- tove drame Janko Moder, koreograf dr. Henrik Neubauer, scenograf Sveta Jo- vanović, komponist Marjan Vodopivec in kostumograf Alenka Bartl-Serševa, ka- kor tudi vsi člani celjskega gledališkega ansambla, bodo odgovarjali na vprašanja publike. Uprava in kolektiv celjskega gledališč« vabijo vse prijatelje, da se v čim več- jem števila udeležijo tega pogovora. Brez pomoči ne bo šlo Svet za kulturo pri Občin- skem ljudskem odboru v Ce- lju je te dni že razpravljal o novem petletnem perspek- tivnem načrtu razvoja kul- turne in prosvetne dejavno- sti, njenih ustanov, društev in podobno. Razveseljivo je, da je k razpravi o teh na- črtih in problenuih povabil tudi najvidnejše predstavni- ke prizadetih ustanov in or- ganizacij. Tako je debata do- bila širšo osnovo istočasno pa kritičnejši izraz. Kaj je pokazala? V prvi vrsti to, da smo zlasti na kulturnem in znan- stvenem področju storili v Celju v povojni dobi prema- lo. Res je, da smo dobili ve- ličastno poslopje Talijinega hrama, poklicni gledališki ansambel, študijsko knjiž- nico in v zadnjem času težko pričakovani začetek obnove Stare grofije. Razen tega je novo življenje zaživela tudi amaterska dejavnost. Vse to je res in neizpodbitno. Toda, če pogledamo težave, s ka- terimi se borijo te ustanove — vse od Muzeja, Studijske knjižnice. Glasbene šole. Mestnega arhiva pa tja do nekaterih prosvetnih društev in tako dalje — potem mora- mo priznati, da smo pri tem zaostali. Problemov in težav je še toliko, da jih tudi v naslednjem razdobju petih let ne bo mogoče urediti. Za rešitev teh problemov ne bo zadostovalo niti desetletje. Sicer pa, nimamo namena, da bi zdaj in na tem mestu ugotavljali, kdaj bo vse to urejeno. Ne, za nas je bolj razveseljivo dejstvo, da se je ljudski odbor lotu teh nalog z veliko odgovornostjo in da jih hoče postopoma reševati. To dokazuje tudi sklep, ki so ga odborniki sprejeli na slavnostnem zasedanju v po- častitev občinskega praznika in ki govori o gradnji kul- turnega centra. Predlog novega petletnega perspektivnega načrta po- stavlja vsaj na kulturnem področju v prvo vrsto zahte- vno po zgraditvi kulturnega doma, zgraditvi nove glasbe- ne šole ter popolno obnovo Stare grofije, oziroma zgra- ditev prostorov za študijsko knjižnico. Za rešitev vseh teh vprašanj v petih letih bi potrebovali okoli 850 milijo- nov dinarjev. Problem je tu, in sicer težak in zahteven. Hkrati z njim pa se pojavlja vprašanje — kdo ga naj reši in kdo naj zagotovi ter pre- skrbi potrebna denarna sred- stva. Ali je res to samo pro- blem in naloga ljudskega od- bora? Očitno je, da ne. To niso samo problemi in nalo- ge nekega foruma, niti ene same organizacije, temveč naloga nas vseh, celotne celj- ske komunalne skupnosti. To pa hkrati pomeni, da bodo morali pri reševanju teh na- log sodelovati vsi, zlasti pa tisti, ki razpolagajo s pri- mernimi finančnimi sredstvi To pa so delovni kolektivi, oziroma njihovi organi sa- moupravljanja. Ce pri reše- vanju teh nalog ne bomo do- segli popolne pomoči in ra- zumevanja pri delovnih ko- lektivih, potem je gotovo, da bomo, vsaj v Celju, še dolgo zdravili »otroške bolezni« kulturnih ustanov. Čeprav dosedanje izkušnje na tem področju niso kdove- kaj razveseljive, bi bilo ven- darle napak, če bi se lotili novih nalog z malodušjem. Treba bo povedati jasno in glasno, da je predvideni pro- gram več kot minimalen in da bi morali v petih letih dobiti že ves kulturni center, če bi hoteli govoriti o vid- nejšem uspehu. Spričo tega bo treba iti med delovne ko- lektive, obiskovati seje nji- hovih delavskih svetov ter se odkrito pogovoriti o skup- nih nalogah. M. B. Kako je z zabavnimi in druiibnimi prireditvami (Mnenje Olepševalnega in turističnega društva, Celje) I. ZAKAJ NI BILO V CELJU PRIREDITEV V začetku letošnjega leta so po- stajale pripombe o mrtvilu dru- žabnega in zabavnega življenja v našem mestu vedno številnejše. Oglasili so se državljani, mladin- ske organizacije in tudi časopisi »Večer«, »Delo« in »Celjski ted- nik«. Kritika je bila upravičena, zabavnih prireditev siploh ni bilo. Ce se vprašamo, zakaj ni bilo za- bavnih prireditev, moramo ugo- toviti vzroke. Najprej moramo spoznati te- žave z idvoranami, ki se pojavijo ob vsaki prireditvi. Unionska je kot kino dvorana zasedena in jo kinopodjetje preveč rado ne od- stopi, mimo tega pa je treba pla- čati sorazimerno visoko najenrmino do 40.000 dinarjev, kar seveda precej podraži vstopnice na pri- reditvah. Demontaža stoilov po- vzroča še posebne težave in tudi škode. Dvorana tudi ni dovolj ve- lika, kar spet cmemogoča organi- zacijo večjih prireditev, ki bi ime- le v Celju vedno preko 1500 obi- skovalcev. Težave so tudi z dvo- rano Narodnega doma, kii je sicer na voljo za kulturne j še prireditve, vendar je vseeno težko doseglji- va. Mala Unionska dvorana doslej ni bila uporabna, s pravkar do- končano obnovitvijo, pa bo ko- ristno islužila za .manjše prire- ditve. Prva ovire iso bile torej dvorane. In drugi vzrok? Ljubljana, Ma- ribor in Kranj imajo svoje kon- certne iposlovalnice s profesional- nim kadrom in še dotacijo, da skrbijo za organizacijo zabavnih prireditev. Tega Celje ni innelo odnosno tudi danes še nima. V teh okolnostih in pod priti- skom javnega mnenja je siklical letos januarja Občinski ljudski; odbor posebno konferenco z željio, da bi se rešilo za letos vsaj to, kar se še rešiti da. Ker ni bilo niko- gar, ki bi bil v stanju prevzeti : organizacijo prireditev, je bila 'ta | naloga poverjena Olepiševalnemu i in turističnemu društvu, ki jo je ; na svoji seji, nekaj dni po ome-< njenem sestanku, tudi sprejelo. : II. LETOŠNJE PRIREDITVE Olepševalno in turistično dru- štvo je organizacijsko vlogo takoj i poverUo svojemu propagandnemu j odboru, ki je takoj pričel z de-; lom. Sestavljen je bil program prireditev ter vzipostavljena ko- ordinacija IZ vsemi dotedanjima organizatorji prireditev. In pri- reditve so se pričele vrstiti druga': za drugo. Od januarja do junija! jih je bilo 18 z blizu 15.000 obi-'; skovalci. U prireditev je organi- ziralo Olepševalno in turistično društvo, 7 pa ostali. Prvič smo" imeli priliko videti tudi inozem- ske skupine. Ce k vsemu ipirištejemo še ne- kaj manjših in šailatanskih pri- reditev, ki so imele tudi okoli 3000 obiskovalcev, ocenjujemo; obisk na vseh letošnjih družab-- nih in zabavnih prireditvah naj blizu 20.000 oseb, kar je za Celje' in za obdobje nekaj mesecev iz- | redna številka. | IIL KAJ SO POKAZALE LETOŠNJE PRIREDITVE j Prvotno je prevladovalo mne-1 nje, da primanjkuje plesno-dru-j žabnih prireditev tako za mia-j dino, kakor za odrasle. V to smer j so bili povzeti tudi prvi organiza- i cijski ukrepi. Pričelo se je z organizacijo mla- dinskih plesov na višji organiza- cijski travni, v Jepem okolju s kvalitetnim or*kestrom, družab- nimi igrami in umetniškimi pro- grami. Te prireditve so bile pre- potrebne in so dosegle tudi izre- den uspeh. Za odrasle je bila organizirana kvalitetna plesno-družabna pri- reditev, ki pa je bila zelo slabo obiskana. Pokazalo se je, da ni potrebe po večjem številu plesnih prireditev za odrasle in da skozi zadnja leta redno i2:vedene po- vsem zadoščajo. Takoj smo posegli v drugo po- dročje. Verjetno primanjkuje ve- drih, kvalitetnih, zabavnih pro- gramiov. Takoj smo organizirali nekaj velikih zabavnih priredi- tev. Naval na prireditve je potr- dil ta naša predvidevanja. Izka- zalo se je tudi, da se lahko ne- katere, zeilo privlačne zabavne prireditve torganizirajo na eko- nomski osnovi, kar je potrdil tudi nastop sester Peters, kjer so zna- šali vsi stroški okoli 450.000 di- narjev ter so bili v celoti pokriti z vstopnino. IV. UKREPI ZA PRIHODNJO SEZONO Letošnje izkušnje so nam po- kazale, kaj je potrebno takoj pod- vzeti, da bo družabno življenje v Celju v bodoče res takšno, ka- kršnega si naši delovni ljudje že- lijo. V ospredje sili tale organiza- cijska zasnova: 1. Določiti drušvo, ki bo skrbelo za celotno organizacijo in koor- dinacijo vseh družabnih in za- bavnih prireditev. To druš^tvo mo- ra dobiti vso moralno in tudi nekaj materialne podpore. (To funkcijo lahko tudi v bodoče vrši Olepševalno in turistično društvo, dokler ne bo v Celju ustanovljena koncertna poslovalnica). 2. Določiti je društvo, ki naj skrbi za plesne vaje na dostojni kulturni ravni. (To nalogo naj tu- di v bodoče vrši KUD »France Prešeren«, vendar potrebuje vsaj moralno podporo). 3. Zagotoviti je društvo, ki bo skrbelo za zabavne prireditve dvakrat mesečno za Unionsko dvo- rano pod ugodnimi najemni-nski- mi pogoji in dvorano Narodnega doma za mladinske plese in še nekatere prireditve. 4. Zagotoviti je dvorano Na- rodnega doma ali drugo primemo dvorano enkrat ali dvakrat te- densko KUD »France Prešeren« za plesne vaje. 5. Poleg mladinskega kina, ki se je že lepo uveljavu, je nujno ustanoviti še lutkovno gledališče, v razvedrilo našim najmlajšim. V. PROGRAM ZA PRIHODNJO SEZONO Program zabavnih in družabnih prireditev za prihodnjo sezono se mora pravočasno pripraviti, v okvirni zamisli pa bi naj imel ne- kako takšno osnovo: a) redne plesne vaje za. mla- dino in odrasle; b) mladinske plese; c) družabne prireditve; č) zabavne prireditve; d) gostovanje cirkusov. Redne plesne vaje za mladino in odrasle bi naj prirejalo KUD »France Prešeren« dvakrat te- densko tako za mladino, kakor za odrasle. Plesne vaje naj bodo združene z učenjem lepega ve- denja in z družabnimi igrami. Na- domestijo naj razne sedanje divje in vse prej kot kulturne, pred- vsem mladinske prireditve. Mladinske plese naj prireja vsaj 3 krat letno Olepševalno in tu- ristično društvo in morajo obdr- žati sedanjo visoko raven z nad- zorstvom, družabnimi igrami, umetniškimi programi in kvali- tetnimi orkestri, čeprav bodo te prireditve pasivne. Družabne prireditve bi se naj pričele z velikim ljudskim sil- vestrovanjem, kateremu bi naj sledili družabni večer rezervnih oficirjev, akademski ples, inže- nirski ples, maturanski venček in velike pustne prireditve, ki jih mora Olepševalno lin turistično društvo v prihodnje organizirati v še večjem obsegu. Vsako soboto in nedeljo pa bi kazalo prirejati čajanke, popoldne za mladino, zvečer za odrasle. Zabavne prireditve se moraj« pričeti že meseca oktobra, pe možnositi dvakrat mesečno tako, da bi se zvrstilo približno 16 prire- ditev z vsaj tremi mednarodnimi sporedi. Te prireditve je v stanj« Celjanom zagotoviti Olepševaln« in turistično društvo Celje, ob pomoči nekaterih trgovskih pod- jetij in v povezavi z Radio-'tele- vizijo Ljubljana, Koncertno di- rekcijo Slovenije, Jugoar tis tona iz Zagreba in Jugokoncertom im Beograda. Gostovanje cirkusov. Ponovn« kaže vzpostaviti kontakt z veli- kim beograjskim cirkuškim pod- jetjem in zagotoviti vsaj enücrat] letno gostovanje kvalitetnega cir- kusa v Celju. VI. ZAKLJUČEK Tako bi moralo biti organiizi-"' rano družabno in zabaivno živ- ljenje v Celju, ki bi ga morale še .izpopolniti mladinske organiza- cije v šolah in v podjetjih. Tudi ob tej priliki pa je še posebej opozoriti na gradnjo primerne dvorane, kjer bo moč organizirati največje družabne in zabavne pri- reditve, kjer bodo našle streho športne organizacije in kjer bo moč imeti velike manifestacije i* zborovanja. Dokler te dvorane ni- mamo, si bomo še morali poma- gati z Unionom in Narodnim do- топг, organizatorjem prireditev pa nuditi več pomoči in podixire Te misli naj prouče vsi, ki so zainteresirani za zabavo in dru- žabno življenje v Celju. Naj jih dopolnijo in tudi korigirajo, slu- žijo naj ija vsaj kot osnova za raz- pravo. Vran CELJSKI TEDNIK STEV. 41 — 14. oktobra 1960 Enakopravnost v delu in upravljanju s plenuma občinskega komiteja LMS Celje v torek popoldne je bil v Na- rodnem domu plenum občinske- ga komiteja LMS Celje, na kate- rem je nüadina skupaj s pred- stavniki občinskega sindikalnega gveta in občinskega odbora SZDL razpravljala o mladini v organih delavskega samoupravljanja. Letošnje volitve, ki so potekale hkrati s pripravami za proslav- ljanje desetletnice delavskih sve- tov, so za mladino zelo slabo iz- padle. Kljub temu, da se je šte- vUnim posvetovanjem v mladin- skem komiteju pridružilo še po- Bvetovanje z vsemi predsedniki mladinskih delovnih aktivov, je letos v delavskih svetih celjske občine samo 145 mladincev in mladink od 192 predlaganih — to je 14 odstotkov vseh izvoljenih članov v delavske svete. Primer- jave z letom 1957 in 1958 kažejo, da ta odstotek, ki ponazarja re- lativno število, vztrajno pada, kljub temu da se je absiolutno število od leta 1957 na 1958 ne- koliko zvišalo. Letos pa je padlo ie absolutno število, saj je v de- Ja-viskih svetih 36 imladih ljudi manj kakor pred volitvami. Predsedniki delavskih svetov pravijo, da je položaj takšen zaradi nezainteresiranosti mla- dine in njenega vodstva. .Ce pa emo jih potem vprašali, koliko skupnih sestankov so imeli z mladino, so odgovorili, da so jih predvsem dregali. in opozarjali, mladina pa da potem ni nič sto- rila. Skupnih sestankov niso ime- li in z mladino o volitvah niso razpravljali. Mnogi so trdili, da hnajo v delavskih svetih v večini mlade ljudi s povprečno starost- jo 30 let. Niso pa pomislili na to, da imajo v podjetju mladino, ki i* stara osemnajst let in še manj, ki želi imeti v organih upravlja- nja predstavnike svojih let. Toda po zakonu je lahko član delav- skega sveta samo tisti, ki je do- vršil 18 let. Tu pa se poraja vpra- šanje, če že govorimo o enako- pravnosti vseh članov delovnega kolektiva, ali je prav, da mladi- nec — enakopraven proizvajalec — ne more biti tudi enakopraven upravljalec. Mladina je ob pod- pori občinskega sindikalnega sve- ta poslala na CK LMS resolucijo z željo, da se ta problem čim prej reši. V nekaterih podjetjih pa so predsedniki celo odgovorili, da njihova mladina ni dovolj sezna- njena s problemi v podjetju in da ni dovolj izobražena, da bi la- hko postala član delavskega sve- ta. Ti dve izjavi pravzaprav ne potrebujeta nobenega komentar- ja. Ce mladina ni dovolj sezna- njena s problemi v podjetju, kdo je tega kriv? Da pa zdaj, ko go- vorimo o novem sistemu izobra- ževanja, v katerem igrajo vedno večjo vlogo podjetja, pravimo, da nimajo dovolj izobrazbe, je to od- govor, ki kaže, da se v podjetju še vedno ne zavedajo, da so tudi za to odgovorni. Razumljivo je, da je del krivde tudi na mladini, saj je več orga- nizacij, ki sploh niso razpravlja- le o volitvah in potem niti ni čudno, če so jih spregledali. Toda zdaj je treba vsaj te mladince in mladinke, ki so bili izvoljeni v delavske svete, sistematično izo- braževati. Ne le mladina, tudi or- ganizacija Zveze komunistov, sin- dikat in uprava podjetja so za to odgovorni. Na plenumu so zato- rej sklenili, da bodo najprej or- ganizirali tri ali štiri seminarje za mlade člane delavskih svetov. S tem pa delo še zdaleč ni kon- čano. Vedeti moramo namreč, da bodo mladi ljudje nekoč morali prevzeti tisto delo, ki ga danes opravljajo starejši tovariši. Ce pa bodo takrat nepripravljeni, ne bo čudno, če se ne bodo znašli. IZ 2aíx;a i Veličasteni :Zakl]uček| v nedeljo so v Žalcu zaključili gospodarsko razstavo. Vendar te- den, ki je v Žalcu preteikel v zna- menju gospodarske razstave, ni bil namenjen samo razstavi in ogledu, temveč so v okviru te gospodarske manifestacije žalske občine pripravili še celo vrsto raz- nih prireditev. Posebno pozornost so posvetili 'kulturnim priredit- vam, saj so ta teden gostovali v Žalcu ugledni kulturni .delavci iz vse Slovenije.- Pobuda, ki jo je sprožil občin- ski sindikalni svet s sodelovanjem politričnih forumov, je uspela. Po- sebno uspela pa je manifestacija in povorka savinjsikega kmetij- stva, ki so jo priredili za zaklju- ček, v nedeljo. V povorki je sodelovalo preko 140 traktorjev in 10 kombajnov. To je veličastna številka, čeprav л'ето, da gre za žalsko občino, ki je v 'kmetijstvu daleč pred ostali- mi. To povorko si je ogledala skoraj vsa Savinjska dolina, saj •o bili pločniki, koder je šla pio- vorka, »nabito polni«. Na slavno- stnem prostoru pa smo zasledili tudi predsednika Okrajnega od- bora SZDL Franca Lubeja in pod- predsednika Okrajnega ljudskega odbora Mirana Cvenka. Tako kot razstava je tudi po- vorka kmetijske mehanizacije v nedeljo dokazala, da se je žalska občina v preteklih letih gospo- darsko bistveno okrepila in da je ena . najmočnejših v celjskem ■okraju. Zalčani pa so hkrati po- kazali, da nimajo samo veliko .to- varn in traktorjev, temveč da so tudi dobri organizatorji. Jabolka so letos dokaj dobro obrodila. Večinoma so jih že ob- rali, vendar tu in tam še krasijo sadovnjake. Kljub temu pa je letos še posebej prišla do izraza slabost našega sadjarstva. Staro drevje odmira, škodljivci odpravljajo svoje uničevalno delo, isto- časno pa ureditev novih plantažnih nasadov ne sledi temu nazar dovanju. — Čeprav sadjarstvo ni prva veja kmetovanja v celjskem okraju, je tudi sadjarstvo pomembno. In koliko pikrih so na kme- tih zaradi tega že izgovorili. Toda pikre besede ne bodo pomagale, sadovnjake bo potrebno tudi obnoviti POSVETOVANJE GOZDARJEV Pred dnevi je bilo v Celju po- svetovanje gozdarjev, na katerem so razpravljali o predvideni reor- ganizaciji, oziroma o prenehanju delovanja kmetijskih in gozdar- skih poslovnih zvez. Gozdarji me- nijio, da bi bilo spričo gospodar- nosti v zaključenih gozdarskih okoliših ta območja nesmiselno razbijati na teritorije kmetijskih zadrug. Posvetovanja sta se ude- ležila tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS Franc Simonič in predsednik okraja Riko Jerman. Sklenili so, da bodo gozdarji v naslednjih dneh izdelali podroben načrt za predlog o organizaciji gozdarske službe v okraju. Visoka poraba umetnih gnojil v šempeterski zadrugi so že v preteklih letih zaznamovali viso- ko porabo umetnih gnojil na ob- delovalnih površinah. Tako so za okoli 740 hektarjev rodovitne zemlje povprečno porabili okoli 850 ton umetnih gnojil v enem letu. Z drugimi besedami — v tej zadjugi so kmetovalci nakupili za 4 železniške kompozicije umetne- ga gnoja letno. Te številke nam lepo pričajo o ravni kmetovanja v tem predelu, hkrati pa tudi o pozitivni miselnosti kmetovalcev. ŠE ENKRAT Prepozno ali ne? v pretekli številki našega lista sem pisal o zanimivem primeru, da prav v laški ob- čini in samo v tej občini niso sprejeli odlokov o minimal- nih agrotehničnih ukrepih pri pridelovanju pšenice in krme. Komentar o tem problemu je vzbudil precej razprav, ki pa so pokazale še eno za- nimivo plat tega problema. V laški občini so namreč tri zadruge. Pokazalo se je, da je le ona v Laškem kazala Teliko zanimanje za odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih. O tem problemu so razpravljali tudi na zboru za- družnikov, kjer so pobudo za sprejem odloka podprli. Za- druga si je že zagotovila po- trebno semensko blago za je- sensko setev pšenice. V tej zadrugi so namreč bili mne- nja, da bi kazalo tudi za žito sprejeti ustrezen odlok. Pri- pravili so tudi ustrezne ob- razce za kontrolo porabe umetnih gnojU. Svoje mnenje pa so posredovali tudi ustrez- ni komisiji občinskega ljud- skega odbora. Tudi ta komisija je izdelala Tse tri predloge odlokov. To- da zadeva je do kraja zaspala na odborniški seji. Te ugoto- vitve še enkrat osvetljujejo problem, in sicer še bolj kot prve. Zanimiva pa je še ugo- tovitev, da bo v kratkem po- novno zasedanje občinskega ljudskega odbora, a pred tem ni bUo zborov volivcev, če- prav vemo, da so drugje te odloke podrobno obravnavali volivci na svojih zborih. Ko smo še podrobneje pro- učili problem, smo ugotovili, da je zadruga v Laškem (ena od treh v občini) izpolnila plan pogodbenega sodelova- nja v pridelovanju žita in ga celo presegla za okoli 20 od- stotkov. To se pravi, da bodo brez ozira na stališče Občin- skega ljudskega odbora, kar na 110. hektarih žitnih po- vršin dejansko uporabljali smisel odloka, čeprav le-ta ni sprejet. V travništvu je slika podobna. Moj namen ni, da bi kar tako grajal laško občino( ne- kateri pravijo iz navade), menim pa, da je vsaka kri- tika koristna, če je dobrona- merna. Gre namreč zato, da smo enkrat na jasnem, da je laška občina kot oblastveni organ komune dolžna posve- čati kmetijstvu neprimerno večjo pozornost. In če bi to dosegli (s kakršnimikoli sred- stvi), bi pomagali samo laški občini. A to je bil smisel ii namen. M. Iršič ZA VSKLABISCENJE OZIMNICE irUDI POTROŠNIKOM PO UGODNI CENI RABLJENE ZABOJE »SAVINJA* —lesno industrijski Içombinat Celje obrat zabojama Sp. Hudinja S US MAR Jaka ni bil edini. Prvi morda tudi ne. Ne bi mogli trditi, kje se je vzgledoval. Razjezil se je tisti dan, ko mu je občinski sel prine- sel zeleni ček za tretjo akontaci- jo. Ni in ni se mogel odločiti, da bi odštel suhi šopek bankovcev, kakor mu je velevalo na zelenem listku. Nak, da bi njegova klepa- rija zmogla takšen davek, to pa ne! Se tisti večer ga je zvrnil cel liter »Pri dobri kapljici« in pre- klel vse svetnike in nesvetnike. Ponoči sta ga z Žefko pogrun- tala. Drugi dan se je smejal, kot bi ga maček poživil: nič ga ni glava bolela. Lepo je sedel na kolo in rinil uro daleč do občin- ske uprave za dohodke. Tja je prinesel pritožbo in obenem tudi odpoved na obrtno dovoljenje. »Človeka hočete na beraško pa- lico spraviti,« je rohnel pred re- ferentom za obrtne zadeve. »Ga- ram, pošteno odrajtujem davke. pa nič nimam. Figo, ne bom več crkovaV po delavnici, plezal po strehah in varil smrdljive kotle. Drugega si poiščite, ki bo takšen norec; rad bi ga poznal.« Tako je bilo kakšen mesec vse tiho. Lepega dne pa je klepar Ja- ka nekako slovesno snemal firmo iznad vrat: »Tak, viš, daleč smo prišli. Skoraj dvajset let sem de- lal pod svojo firmo, zdaj pa ne morem več. Viš, Korla,« je na- govoril soseda, ki je začudeno zmajeval z glavo, »zdaj bom pa samo še motiko molzel, da bo kaj kruha pri hiši.« »Ti, kaj bo pa s tistimi žlebovi, ki si mi jih obljubil? Te mi boš že napravil! Delati boš še zme- raj znal, pa visi tista firma pod slemenom ali ne, hehe!« se je hu- domušno nasmehnil Korl. »Besedo pa ne bom snedel. To še ti že napravim. Za petnajst tisoč sva se domenila, ne?« Jaka je snel napisno desko, pri- prl oknice in delavnica je bila kot izumrla. Z občino ni imel več hudega opravka in sel mu že dol- go ni prinesel zelenega čeka. Ze- fa si je prepevala okrog oglov; jokavo je gledala le takrat, če je srečala kakšnega občinskega. Korla je dobil lepe svetle žlebo- ve, vsi kotli v vasi in daleč na- okrog so brezhibno delovali, še celo vaški zvonik so obnovili. Ja- ka, ki ni imel več obrti, je imel zato še preveč dela. Nekega dne se je pripeljal iz mesta z modrim »Galebom«. Da, Jaka — vaški klepar, je bil ob obrt, toda go- spodarsko se je siromak šele zdaj okrepil. »Jaka šušmar bolje živi kot Jaka klepar« se je smehljal Zefi. In dolgo je bilo tako, da so se še drugi začeli vzgledovati, dokler se ni oglasil občinski tržni in- špektor, ki je napravil šušmar- stvu konec. S. Ali je »gospodinjska pomočnica« poklic? v žensikih društvih, mladinski organizaciji, sindikatu, javnih službah itd. mnogokrat razprav- ljajo o prolblemu mladi'ne, ki kon- ča osnovno šolo. Problem je v tem, da vsako leto ostane dolo- čeno število mladine — in to predvsem ženske — po dovršeni osemletki doma. Letos ie osnovno šolo v našem okraju zaključilo 1560 mladincev in mladink. Velilk del iteh mladih ljudi se je vpisal v srednje in strokovne šole, doma pa jih je ostalo nad 440. Menijo, da je od teh vsaj 300 deklet. V podjetjih nam povedo, da čaka tudi po sto mladink na zaposlitev v njihovem kolektivu. In eden iz- med poklicev, kamor se dekleta zatekajo je — gospodinjiSka po- močnica. Dekleta le nerada prevzemajo delo gospodinjske pomočnice, ne- kaj zaradi zastarelega gledanja na to nekoč tako za,postavljeno opravilo, nekaj jih ovira delo, ki je po navadi daljše kot osem ur, predvsem pa jih muči nega otrok, ki jih tako mlade kot so še, ne zinajo vzgajati. Vendar je gospo- dinj sika pomočnica v marsikate- rem gospodinjstvu, kjer sta za- poslena oba zakonca potrebna in opravlja važno funkcijo. Zato moč- no pogrešamo gospodinjskih te- čajev, ki bi mlada dekleta uspo- sabljali za odgovorno delo gospo- dinjske pomočnice. Prav .bi bilo, če bi po takšnem dovršenem te- čaju dekleta dobila določeno kva- lifjlcacijo, ki bi jih vzpodbudila k delu in jim dala tudi neko pri- znanje. Na občinskem sindikalnem sve- tu povedo, da je v celjski občini okoli 250 organiziranih gospod.inj- skih pomočnic, in da opažamo močno fluktuacijo; vzrok za to je predvsem slab odnos do gospo- dinjskih pomočnic. Na posredo- valnici za delo imajo pripravlje- nih okrog 300 nezaposlenih žena in za nadomestila v času nezapo- slenosti potrošijo letno dkrog 800 tisoč dinarjev. Na Zavodu za na- predek gospodinjstva smo dobili pojasnilo, da ljubljanski zavod pripravlja učni program za go- spodinjske pomočnice. Menimo, da je čas, da se za poklic gospo- dinjske pomočnice zavzamemo vsi, da njihov položaj še izbolj- šamo in jim damo mesto, ki jim v gospodinjstvu gre. Del kuhinje v novem Občinskem centru za napredek doma in dru- žine v Žalcu, ki je bil odprt pred dnevi. Žalski center si je pred razstavo gospodarske dejavnosti v občini ogledalo precej obisko- valcev, ki so si bili edini v tem, da je ta center malone popolno opremljen, in da bo lahko torej odlično služil svojemu namenu kot izobraževalno družbena ustanova. Ing. arch. Jurij Plahutar is Celja je prostore centra zelo dobro razmejil in opremil. MODNI UTRINEK v Angliji so se žene odl'očile, da vedno ekstremnejšim konicam čevljev in njihovim petam nare- dijo konec. Kakor pred dvema letoma, so letos spet skrajšale (odsekale) ozke pete in konice. Prav zaradi tega, da bi se nova moda uveljavila, so Angleži predstavili vrsto različnih mode- lov, ki so imeli skupne le nizke, in ne preozke pete ter primerne konice. — Bo moda nizkih peta to pot uspela, ko pred dvema le- toma ni mogla, ali pa bodo žene še vedno raje ostale pri neudobni a elegantni obutvi, ki ji mioramo priznati, da se je ženski nogi po- dala kakor nobena doslej. EVA Nega vratu Vsaka žena si več ali manj skrbno neguje svoj obraz, skoraj vse pa pozabijo, da je vrat vsaj toliko občutljiv kakor lice. Zato uporabljajmo tudi za vrat dobro kremo, s katero natiramo obraz. Pri izbiri kreme se ravnamo po navodilu kozmetičarke, ki nam je po pregledu »predpisala« nego obraza. — Glave ne nosimo sklo- njene, ker nam prav ta drža sča- soma zareže gube v vrat. Za vsa- ko ženo bi bilo zdravo in prav, če bi se vsak dan vsaj dvakrat vlegla za nekaj minut in se res odpočila. Pri tem naj bi pod gla- vo ne imela blazine. To priporo- čilo ni v prid le lepemu vratu. »MOJCA« čaka na zimo Te dni sem lobisikala Obrtno podjetje otroške konfekcije »Moj- ca«. Kar začudilo me je, itako iza- ložene, že kar natrpane, so bile vse police v prodajalni. Tovarišica Silva Vaukner iz Trnovelj je za svoja dva razgrajača pravkar na- kupovala oe'lotno garderobo za zimo. Tako sem tkar na prodajni mizi videla vsa oblačila, ki jih je »Mojca« pripravila. Deške dolge igralne hlačke, srajčke, jopice, volnene garniture, dekliške oble- kice, bluzice in krilca, predpas- nike, šolsike halje, plaiščke, spalne srajčke in pižame, vsega tega ima »MOJCA« veliiko iizbiro in v vseh velikositih. »Veste, odkar imamo »MOJCO« v Celju, kupujem vsa oMačala za svpja dva fanta pri njej. Pa še sestrico oblačimo tu. Menim, da so otroš'ke oblekice, izdelane tu, za otroke zelo primerne, saj je v prvi vrsti zadoščeno zahtevi, da naj bodo otroška oblačUa prak- tična in preprosta, ta/ko v kroju kakor v materialu. Sicer pa za take cene drugje ne morem obleči otroka.« V »MOJCI« so mi povedali, da bodo te dni dobili tudi dekliš'ke žametne hlače v modri in čmi barvi. Opozarjajo tudi, da imajo vseskozi veliko izbiro šolskih halj v vseh pastelnih barvah. Tu pozna j o vse svoj e male in- ve- like odjemalce, saj jih vsi, ki jih obiščejo enkrat, obiskujejo odtlej vedno. O. Iz celja in zaledja ^ Upokojenci iz Šoštonjo so razvili svojo zastavo v počastitev osmega oktobra — praznika šoštanjske občine, je mestni odbor SZDL v Šoštanju pripravil v soboto množično zbo- rovanje, na katerem je o pomenu praznika govoril organizacijski sekretar Občinskega komiteja Zveze komunistov tov. Kristl Hra- stelj. To zborovanje pa so izkori- stili tudi šoštanjski upokojenci, ki so na slavnosti razvili svojo za- stavo. O tem, pa tudi o delu upo- kojencev je govoril predsednik šoštanjskega društva upokojen- cev Jože Stanovšek. Naši sliki prikazujeta pogled na udeležence zborovanja, oziroma na trenutek, ko so zastopniki ljud- skega odbora in političnih orga- nizacij položili k spomeniku pad- lih borcev vence. Na drugi pa obeša predsednik mestnega odbo- ra SZDL Šoštanj Rudi Bajee spo- minski trak na prvo zastavo šo- Stanjskih upokojencev. —mb Onečaščenje grobov Pred dnevi je prišla na naše uredništvo tovarišica Sonja Gor- janc in nam povedala dogodek z nekdanjega »okoliškega« pokopa- lišča, ki smo ga sklenili opisati zato, ker tovarišica Gorjančeva ni bila prva, ki se je pritožila nad grobim ropanjem in onečaščanjem grobov. Smo pred dnevom mrtvih in ljubezen do dragih nam narekuje, da uredimo njihove grobove, da dostojno 'počastimo njihov spo- min. Toda kako hudo mora biti človeku, ki pride na pokopališče z željo, da nasadi rož na grob, če zagleda v marmorni plošči, kjer sta bili sliki staršev, dve luknji. Verjetno je tisti, ki je izgrebel sliki iz plošče želel ugotoviti, če bi se dalo izmakniti marmorno ploščo in če ni i>reluknjana, jo morda celo prodati. Ker pa sta bili vanjo vdolbeni vdolbinici za fotografije, je le-te vrgel proč in ■se okrog plošče ni več tru'dil. Takoj po lanskem dnevu mrt- vih smo zvedeli, da je na »mest- nem« pokopališču čisto majhna deiklica pobirala svečke in jih skrivala v predpasnik, kmalu za tem smo dobili pritožbo nad kra- jo kriizantem in drugih rož. Tudi v pogovoru z ljudmi smo nered- kokdaj slišali ogorčene pritožbe nad varstvom grobov. O taki'h stvareh je hudo pisati, še huje je, priznati, da se sploh dogajajo, menimo pa, da je prav^ da si pogledamo iz oči v oči in se vprašamo, kdo varuje grobove in če jih, kako jih varuje. Ce pa jih nihče ne varuje, bi morda lahiko vprašali, zakaj je ta/ko. —ica PROSVETNO DRUŠTVO IZ VITANJA > V vitanjskem prosvetnem društvu je- v mrtvi sezoni še najbolj aktivna godb« na pihala, ki šteje sedaj 22 članov. To jesen nameravajo dokončno urediti pro- svetni dom, saj bo celjsko gledališče kmalu začelo z rednimi gostovanji. Tudi podjetja in kmetijska zadruga se za dru- štvo zanimajo in mu nudijo financn»- podporo, društvo pa bo dobilo svoje klubske prostore, ki mn jih bo odstopil krajevni odbor. Društvo knjigovodij v ipetek, 7. oktobra je imela sek- cija knjigovodij pri društvu eko- nomistov za okraj Celje izredni občni zbor s ciljem, da se osamo- svoji samostojno društvo. Sklep o osamosvojitvi je bil sprejet na upravnem odboru društva knjigo- vodij v II. tromesečju tega leta. Dosedanja sekcija knjigovodij, ki šteje preko 1300 članov na ob- močju celjskega okraja je naj- uspešnejša sekcija na območju re- publike Slovenije. Občnega zbora sta se med drugimi udeležila pred- sednik in sekretar Združenja knjigovodij LRS ter predsednik Združenja knjigovodij Cme gore. Predsednik sekcije, finančni di- rektor Železarne Štore tov. Bele Miroslav je v svojem poročilu pri- kazal poslovanje in delovanje sekcije od občnega zbora Društva ekonomistov v marcu 1960 do danes. Zajel je tudi redno letno skupščino Združenja knjigovodij LRS ter II. ikongres Zveze knji- govodij Jugoslavije. Predsednik društva ekonomistov za okraj Ce- lje je v imenu predsednika oikraj- nega ljudskega odbora ter dru- štva ekonomistov pozdravu usta- novni občni zbor, navedel vzroke za ustanovitev društva knjigovo- dij in zaželel bodočemu društvu še več uspehov ter sodelovanje z ekonomisti. Po sprejetju pravil novega dru- štva so prisotni izvolili 31 članski upravni odbor, 5 članski nadzorni odbor ter 3 člane častnega sodi- šča. Štiri milijone za delo krajevnih odborov Na nedavnem posvetovanju predsednikov krajevnih odborov v konjiški občini so razpravljali o njihovem delu v letošnjem letu. Za uspešnejše delo jim je občin- ski ljudski odbor odobril iz svo- jega proračuna dva in pol mili- jona dinarjev, poleg tega pa bo- do ti organi odločali tudi o pora- bi večjega dela sredstev cestne- ga sklada. Po vsem tem bodo krajevni odbori v konjiški občini letos razpolagali s približno šti- rimi milijoni dinarjev. Novost pri njihovem delu je v tem, da ima vsak krajevni odbor pri banki svoj tekoči račun. Kronika nesreč S HRUÍ5KE JE PADEL Ladislav Gobec iz Šentjanža nad Što- rami je obiral na drevesu hruške. Pa- del je z drevesa. Poškodoval si je hrbte- nico in kolk. NESREČA V RUDNIKU v rudniku rjavega premoga v Zabukocvi je plast premoga zasula rudarja Antona Jfeseničnika. Dobil je notranje poškodbe. NESREČA PRI DELU Martin Toman iz Zagrada si je pri delu ■« šipi razrezal levo roko. NESREČA NA CESTI Anton Prevoršek se je v Latkovi vasi Eri Preboldu z motorjem zaletel v avio- ns. Poškodoval si je noge in glavo. NESREČEN PADEC Neža Založnik iz Lesičnega pri Pil- štanju je padla, si zlomila nogo in po- škodovala hrbtenico. TRČENJE MOTORISTA S KOLESARKO Na cesti v Štorah je trčil motorist Ludvik Suler s kolesarko Anico Zaberl. Suler si je poškodoval glavo, Zabrlova pa si je pretresla možgane. Gibanje prebivalstva v času od 1. do 8. oktobra 1960 je bilo rojenih 55 dečkov in 36 deklic. Poročili so se: Julij Ferdinand Videtič, skladiščnik, in Marija Germ, otroška negovalka, oba iz Celja. Milan Zaveršek, dipl. pharma- cevt iz Zagrada in Ana Seletkovič, dipl. pharmacevt iz 2alca. Vincenc Oblak, monter iz Celja in Zofija Brečko, usluž- benka iz Pečovnika. Bogdan Marinkovič, študent in Marija Cater, uslužbenka, oba iz Celja. Andrej Govedič, rudar iz Ve- lenja in Marija Gajšek, kuharica iz Celja. Branko Cucek, miner in Fran- čiška Planinšek, delavka, oba iz Košnice. Frančišek Turnšek, skladiščni delavec iz Loč in Marija Planine, poljedelka iz Brezove. Franjo Slogar, delavec in Mar- gareta Jug, gospodinjska pomočnica, oba iz Celja. Umrli: Ivana Florjančič, gospodinja iz Celja, stara 70 let. Anton Anderluh, podpiranec soc. skrbstva iz Predence, star 65 let. Mirko llriberšek, otrok iz Škal pri Ve- lenju, star 8 mesecev. Janko Cerar, otrok iz Gaberna, star 1 mesec. Liljana Kaučič, otrok iz Celja, stara 5 mesece. Celjski trg Krompir 18 (25-50), čebula 60 (80), Če- sen 140 (200), visok stročji fižol — (70— 80), nizek zrnat fižol — (80—100), solata 40-50 (50—100), radič — (100), špinača 80 (100—150), ohrovt 25 (40—50), peteršilj 80 (80—100), zelena 60 (60—80), koleraba 50 (50—40), pesa 25 (25-55), redkev 20 (50-40), korenček 30-04 (50—50), cve- tača 50 (50-60), paprika 50—60 (60—80), paradižnik 40 (50—60), kislo zelje 40—50 (50-60), sveže gobe - (100—450), jabolka 40 (50-50), hruške 60 (50-80), grozdje 140 (80—120), jajca — (25—27), paradiževec m—76 (70—90), kisla repa — (40-50), motovileč — (100-200). Trg je bil slabo založen; še vedno je primanjkovalo mleka, ailečnik ixd«lk*t. perntjiiie 1ш jajc. Bo ostalo samo pri obijubali? Delovni kolektivi celjske občine so na začetku letoš- njega leta sprejeli obveznost, da bodo podprli prizadevanja ljudskega odbora pri ureje- vanju komunalnih naprav bodisi s prostovoljnimi de- lovnimi akcijami, pa tudi z denarnimi prispevki oziroma z zaslužki za nekaj prosto- voljnih ur, ki bi jih naj nji- hovi člani opratili kar v pod- jetju. Ko zdaj ugotavljamo izpolnjevanje te obljube, mo- ramo žal napisati da ogrom- na večina delovnih kolekti- vov te obveznosti ni izpol- nila. Pohvalo zaslužijo le ko- lektiv štorske železarne, to- varne emajlirane posode in Aera. Vsi ostali pa so ostali vsaj zaenkrat, le pri oblju- bah! Zakaj? PETKRAT okoli zemlje Šofer Golob Jože, ki je zaposlen v usnjarskem kombinatu »Konus« v Slovenskih Konjicah, je pred kratkim dosegel poseben in redek rekord. S tovornim avtomobilom znamke »Mercedes« je v sedmih letih prevozil brez vsakega popra- vila motorja 200.000 km. Prav ko je vozil pesek na novo cesto iz Peska na Roglo na Pohorju, mu je števec pokazal, da je brez ge- neralnega popravila prevozil že petkrat 'Okoli Zemlje. Kljub toli- kim kilometrom pravi, da bo ne- kaj časa njegov voz še vzdržal. Ob takem ravnanju in ob itaki vožnji je to vsekaikor gotovo, saj ga vsi poznajo kot zelo zaneslji- vega in dobrega šoferja. Ko bi vsi njegovi vrstni'ki in ipoklicni tovariši imeli tak občuteli za vož- njo, za vozilo, za promet na cesti in do ostalih koristnikov ceste, potem bi nesreč menda skoraj ne poznali. To pa mu je tudi omogo- čilo, da je dosegel redek rekord, čeprav ni vozil vedno le po lepih cestah. Zato si poleg ostalega 2^- služi tudi javno priznanje. GRADNJA CESTE IZ PESKA PROTI ROGLI NA POHORJU, kjer bo tovarna usnja KONUS iz Slov. Konjic gradila svoj počit- niški planinsiki dom, je že toliko napredovala, da je možno pripe- ljati tudi z težjim kamionom v neposredno bližino razglednega stolpa. Cesta je sicer bila že prej, toda v takem stanju, da za mo- torna vozila, razen ob lepem vre- menu za osebne avtomobile, za ostali promet ni bila sposobna. P« mlakužab je vožnja z avtom neprijetna ZAKLJUČEK EKIPNEGA PRVENSTVA DR2AVE V A11LETIKI DRUGO za ženske in PETO za moške Vrstni red MOŠKI: 1. Partizan 36.776 2. Mladost 32.558 5. Ljubljana 31.081 4. Dinamo 30.850 5. KLADIVAR 50.317 6. Metalac 25.35? 2ENSKE: 1. Olimpija 16.733 2. KLADIVAR 16.247 3. Mladost 15.12? 4. Senta 14.159 5. Metalac 12.768 6. Maribor 11.174 S finalom ekipnega prvenstva države v atletiki za člane in čla- nice je bü končan prvenstveni boj v letošnji sezoni. Zdaj so se mladincem in mladinkam pridru- žili njihovi starejši itovariši in ta- ko uredili še zadnje vprašanje — razvrstitev moških moštev in žen- sikih ekip na državni jakostni le- Krofličeva stvici. Čeprav so računi pred tek- movanjem pokazali, da Kladivar ne nastopa z velikimi upi, zlasti pa ne zaradi močno oslabljene moške vrste, je vendarle peto me- sto prineslo nekaj razočaranja. Res je, da so manjkali Jože Ko- pitar, Zupančič in Kač, ki so na odsluženju rednega kadrovskega roka v JLA in nadalje, da je Le- šek (s težavo) starta! le v skoku v daljino (bolezen), da je Kolnik, prav tako zaradi poškodbe, komarj opravu najnujnejše, bi se dalo še marsikaj napraviti. Vsem tem ne- všečnostim se je tik pred stairtom pridružil še Srnovršnik, ki prav tako zaradi poškodbe ni mogel sprejeti nase težko breme odgo- vornosti. Spričo tega se je teh- nično vodstvo celjskih atletov znašlo v težkem položaju, ki ga je reševalo z močmi, ki so bile na razpolago. V ivseh teh zapleitih lahko najdemo dobršen del opra- vičila za peto mesto, ki pa, od- krito povedano, celjski atletiki vendarle ni v čast in ponos; na- vzlic vsemu. Zdi se, da je bila ženska ekipa nekoliko bolj skromna, pa čeprav ni odpotovala v Ljubljano brez upov za osvojitet prvega mesta. ?Poznejši dogodki na stadionu v Ljubljani so pokazali, da bi se ženske lahko vrnile z najvišjo lovoriko, če... K temu — če — je treba najprej pripisati spodrs- ljaja v teku na 80 metrov čez ovi- re, kjer je Urbančičeva zaradi po- škodbe komaj priteMa v cUj in kjer je Stožirjeva izgubUa veliko dragocenega časa zaradi težkega padca. In končno tudi v nekate- rih drugih disciplinah so bili re-' zultati pod povprečjem. Zaradi vseh teh izpadov je ženski vrsti Kladivarja na koncu zmanjkalo sape in 486 točk, za kolikor je za- ostala za prvoplasirano Olimpijo. To je bila minimalna razlika. Med moškimi tekmovalci si je najvišjo oceno zaslužil Simo Va- žič, ki je zmagal ne le v teku na 1.500 metrov, temveč je dosegel isti plasman še v teku na pet ki- lometrov, kjer je s časom 14:22.5 postavil celo nov republiški re- kord. Odličen je bil tudi Naraks, pa ne samo zaradi zmage v teku na 800 metrov, temveč tudi za- radi drugega mesta v ttfeu na 1.500 metrov, kjer je prvič v svo- jem življenju dosegel boljši čas od treh minut in 50 sekund. Dvoj- no zmago si je priboril tudi Lor- ger. Pri ženskah je dvojno zmago dosegla tudi Šikovčeva. Zraven- nje pa so najboljša mesta zasedle še Slamnik-Gradišnikova in Ga- šparutova. Posebno pohvalo pa zaslužita še Silanova in Kramari- čeva, da ne omenjamo metalk. REZULTATI CELJSKIH ATLETOV MOŠKI 100 m: 1. Lorger 10.8, 12. Samec 11.9: 110 zapreke: 1. Lorger 14.4. 6. Kovač 16.2; 200 m: 3-5. Lorger 22.6, 10. Samec 24.1r 40« m: 9. Štajner 55.2. 10. Samec 55.9; 400 m zapreke: 5. Kopitar 58.4, 7. Cai- hen 58.8; 800 m: 1. Naraks 1:52.8, 8. Štaj- ner 1:58.6; 1.500 m: 1. Važič 5:46.6, 2. Naraks 5:49.2; 5.000 m ovire: 9. Lamnt 10:10.7, 10. Korbar 10:25.5; 5.000 m: 1, Va- žič 14:22.5 (rekord LRS), 11. Male 16:42.5;; 10.000 m: 6. Male 33:14.8. 10. Primožič 55:42.0; 4X100 m: 5. Kladivar 44.6; 4X400 m: 5. Kladivar 3:28.4; višina: 6. Brodnik 170, 9. 2ener 165; daljina: 9. Le- šek 651, 10. Koražija 621, troskok: 6. Prodnik 13.58, 8. Žilnik 15,09; palica: 6. Brdonik 570, 8. Kolnik 570; krogla: 10.. Kolnik 15.59, 12. Polovic 12.14; kopje: 3. Brodnik 60.05, 8. Roje 51.86; disk: 4. Peterka 45.59, 11. Vravnik 58.19; kladivo: 10. Peterka 45.45, 11. Jančič 39.01. ŽENSKE: 80 m zapreke: 6. Urbančič 13.8, 9. Sto- žir 14.5; 100 m: 1. äil^^^ i2.2, 3. Kra- marič 13.2; 200 m: 1. Šikovec 25.2, 3. Ce- de 26.7; 400 m: 1. Slamnik 58.6, 2. Silan 60.5; 800 m: 1. Gašparut 2:22.5, 2. Tovor- nik 2:28.2; višina: 5. Rozman 140, 5. Ca- ter 155; daljina: 4. Lubej 466, 9. Pader 425; krogla: 7. Medvešček 10.55, 9. Krol- lič 9.94; disk: 4. Kroflič 56.78, 6. Med- veJTek 55,52; kopje: 5. Škornik 54.20,. 7. Sme 52.26; 4X100: 1. Kladivar 50.2. Rokomet: Skromna udeležba Nedeljski športni program se je v Ce- lju odvijal v znamenju rokometa. Od sedmih srečanj jih je bilo kar šest na rokometnih igriščih celjskega mesta. Medtem, ko so se dopoldne pomerili ro- kometaši v borbi za točke podzvcznega tekmovanja, je bilo popoldne okrajno prvenstvo za člane in članice. Okrajno prvenstvo Partizana se je od- vijalo v preveč skromni udeležbi. Tako je bilo celo občinsko tekmovanje bolje zasedeno. Namesto vseh občinskih pr- vakov, so se zbrala le tri moštva, pri članicah pa celo eno samo. V tqki skromni udeležbi lanskemu prvaku res ni bilo težko obraniti pridobljenega na- slova. Prvo mesto so osvojili Gabrčani, ki so premagali Laško 15:12, v drugi pa Konjice 15:8. V borbi za drugo mesto je Laško odpravilo Konjice 15:10. Od rezultatov podzveznega prvenstva je treba posebej omeniti visoko zmago železničarskega rokometnega kluba Ce- lje nad Konjicami 45:15. Prav dobri so bili tudi rokometaši iz Polul, ki so pre- magali Velenje 27:25. Partizan iz Celja j« po slabi igri odpravil Šoštanj 15:7. UČITELJIŠČE PRED GIMNAZIJO Športno društvo na gimnaziji je pred dnevi organiziralo košarkarski turnir, kjer so za veliko presenečenje poskrbeli mladinci učiteljišča. Prvič jim je po 10-tih letih ^uspelo premagati gimnazijce e 52:51, mladince tehnične srednje šole pa s 55:42 in s tem zasesti prvo mesto!' Gimnazija : TSS — 60:33. Rokomet: Prijateljska tekma med učiteljiščem in ESS se je med mladinci končala x TÌsoko zmago učiteljišča 29:171 KLADIVAR : VARTEKS V prijateljski nogometni tekmi v Varaždinu je Kladivar dosegel s tamošnjim Varteksom neodlo- čen rezultat 3:3 (1:1). Enajsto- rici sta nastopili v svojih najmo- čnejših postavah. Rezultat ustre- za poteku igre obeh moštev. Četrto kolo conske lige Po kratkem odmoru se bo т nedeljo nadaljevalo prvenstveno tekmovanje т slovenski conski nogometni ligi. Na vrsti bo četrto kolo. Medtem, ko bo Kladivar odpotoval ▼ Novo Gorico, bo Olimp go- stil ljubljansko Ilirijo. v Šoštanju: KLADIVAR : SOSTAMJ tS^. Novi člani lige — Griže — pa je pre- magal Rečico in si tako priboril dve točki. Po drugem kolu je stanje na lestvici naslednje: Celje in Polule 4 točke. Par- tizan Celje-mesto, Rečica, Griže in Ve- lenje po dve ter Šoštanj in Konjice jprei točke. V tretjem kolu bodo igrali: Konjice— Partizan Celje, Velenje—Celje, Rečica— Polule in Šoštanj Griže. Prijateljska tekma pionirskih moštev med Partizanom iz Celja in ŠoštanjeM se je končala z zmago mladih Celjanov 22:10. Med tednom so imeli v 2alcu roko- metni turnir, na katerem so zmagali igralci iz Griž, ki so v finalni tekmi pre- magali 2alec 12:11. V predtekmovanju pa so bili doseženi naslednji izidi: Žalec—Kovinsko pod- jetje 15:9, Žalec—Prebold 12:5 in Pre- bold—Kovinsko podjetje 12:8. V drugi skupini so Griže premagale Polzelo 14:1. Zcsluženo priznanje Poročali smo, da se je pred kratkim mudil na obisku pri strel- cih celjskega okraja predsednik Strelske zveze Jugoslavije gene- ralni polkovnik Vojo Todorovič. Te dni pa je Okrajni strelski od- bor v Celju sprejel pismo, v käl- terem se tov. Todorovič najprej zahvaljuje za lep sprejem, nato pa ugotavlja: Zelo smo zadovoljni z delom vaše organizacije. Zlasti pa smo veseli, ko smo spoznali, da vse zaključke naših konferenc dosled- no uresničujete pri praktičnem delu vse do osnovnih organizacij. Uspehi in delo vaše organizacije nam bodo dali več moči, da bom* tudi v prihodnje premagali Se ostale nerešene probleme. Želimo vam še več uspeha pri delu... Hkrati vas prosimo, da izročite funkcionarjem vaše organizacije in članom naše iskrene tovariškc: pozdrave. CELJSKI ТЕ2ШШ STEV. 41 — 14. okickyra 1900 Objave in oglasi GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota. 15. okt. ob 16. 30 uri — Poffovor z občinstvom pred premiero Brechtove igre »Galileo Galilei«. Tabimo vse abonente in ostalo občin- stvo, da se tega razgovora udeleži. Sreda, 19. okt. ob 19.30 uri — Bertold Brecht: Galileo Galilei. Premiera — premierski abonma in izven. <:-etrtck. 20. okt. ob 19. 30 nri — Bertold Brecht: Galileo Galilei. Šolski večerni abonma in izven. Petek, 21 okt. ob 15.30 uri — Bertolá Brecht: Galileo Galilei. IL šolski abon- ma. ' Sobota, 22. okt. ob 19.30 uri — Bertold Brecht: Galileo Galilei. Sobotni abon- ma in izven. ÌNedelja, 23. okt. ob 10. uri — Bertold Brecht: Galileo Galilei. I. nedeljski dopoldanski abonma in izven, •b 15.30 uri — Bertold Brecht: Gali- leo Galilei. Nedeljski popoldanski , abonma in izven. Opozarjamo občinstvo, da je začetek večernih predstav ob 19.30 uri in ne \eè ob 20. uri. KINO ^ KINO METROPOL Od 14. do ir. 10. 1960, >PRIL02N0STNI NASMEH«, ameriški film Csc Od 18. do 20. 10. 1960, »PEPEL IN DIA- MANT«, poljski film KINO UNION Od 15. do 18. 10. 1960, »BEGSTVO V SPONAH«, ameriško-argentinski film Od 19. do 22. 10. 1960, »MODERNA DE- VICA«, francoski film MATINEJA Dne 16. 10. 1960, »VIZA ZLA«, jegoslo- ▼anski film DPD »SVOBODA« MLADINSKI KINO - CELJE Dne 15. in 16. 10. 1960, »DOŽIVLJAJI PERE DETLICA«, ameriški risani film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI »ne 14. 10. 1960. »RIHARD III.«, angleški barvni film VV »nc 15. in 16. 10. 1960, »NOTREDAMSKI ZVONAR«, francoski film t)ae 19. do 20. 10. 1960, »GOSPODAR BALLANTREA«, ameriški barvni film »■e 21. 10. 1960, »DOBRO JUTRO G. DOWE«, ameriški barvni film Uredništvo: Celje, Titov trg 3 — poštni predal 16 — telefon 23-39 Ш 24-23 — uprava: Celje, Trg V.- kongresa 3 — poštni predal 153 - telefon 25-75 in 2Г 89 — TekoH račun pri Komunalni banki C«lje 603-7Ò-1-656 — izhaja ob petkiii — letna naročnina 500, polletna 250, če'trtletna 125 din — posameza* številka 15 din — rokopisov ne vračamo. KUPIM MOPED-Tomos-Colibri kupim. NasloT т upravi lista. FIAT 600, prevožen do 10.000 km kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Brezhi- ben«. ŽENSKI pogrezljivi šivalni stroj kupim. Naslov v upravi lista. KUHINJSKO pohištvo kupim. Naslov v upravi lista. ENODRUŽINSKO novo ali nedograjeno hišo v Celju ali bližini kupim. Naslov v upravi lista. SLUŽBE ZA PRIDNO, pošteno kmetsko dekle (po- strežnico) iščem še nekaj ur dela. Na- slov v upravi lista. A'^AJENKO za cvetličarno — samo z de- žele spjejmemo. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi lista. TRGOVSKI pomočnik železninarske stro- ke išče honorarno zaposlitev. Ponudbe pod »Vesten«. BRIVSKO frizersko vajenko ali mlajšo pomočnico sprejmem. Zakošek Terezi- ja, Brivsko frizerski salon Trnovlje, Celje. SPREJMEM gospodinjsko pomočaico. Vprašati od 15. do 17. ure na iftislov: Cvenk Adela, Celje, Kopitarjeva 5. SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico ali upokojenko sprejmem takoj. Po- nudbe na upravo lista pod »Poštena«. VISOKOKVALIFICIRANA trgovska po- močnica želi spremeniti službeno mesto v Celju. Ponudbe pod »Zanesljiva«. RAZNO TENORIST — član opernega gledališča želi resnega poznanstva z nameščenko. Ponudbe pod »Resnost«. POUČUJEM klavirsko harmoniko. Na- slov v upravi lista. ZDRAVNIK išče v Celju ali najbližji okolici garažo. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Garaža«. OSEBA, ki je našla dne 9. 10. od Loke do Imenega aktovko, prosim, da mi sporoči z dosipnico naslov. Nagradal Beve Marija, Gallusova 4, Celje. ŽELEZNA vrata avtomobila, izgubljena 7. 10. 1960 na Teharski cesti — Cret, vrnite ali vprašajte pri »Žitar«, Celje, Hndinja. OTROKA, starost od poldrugega do 3. leta, vzamem v rejo. Naslov v upravi lista. KRAVO, dobro mlekarico vzamem v rejo. Naslov v upravi lista. RAZNO Podpisani Matjaž Franc preklicujem in obžalujem besede, ki sem jih izrcdkel proti Olelšar Antoniji in njeni hčerki Jožici, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Matjaž Franc, Stanetova 89, Velenje STANOVANJA ZAKONCA iščeta enosobno stanovanje ali večjo sobo v mestu ali bližnji oko- lici do 3 km. Nudita 30.000 din nagra- de. Naslov v upravi lista. IŠCEM opremljeno sobo. Pomagam v go- spodinjstvu. Naslov v upravi lista. DIJAKA — dijakinjo sprejmem na sta- novanje. Naslov v upravi lista. PRAZNO sobo iščem. Lahko v bližnji okolici Celja. Plačam po dogovoru. Na- slav v upravi lista. OPREMLJENO sobo oddam trem prakti- kantom ali študentom. Naslov v upravi lista. PRODAM DOBRO ohranjen moški šivalni stroj »Singer« z okroglim čolničkom prodam. Naslov v upravi lista. SADNO stiskalnico, 30 I prodam. Potoč- nik, Celje, Ložnica 7/a. FIAT 1500 prodam (320.000 din). Ogled v nedeljo dopoldne pri gostilni Do- brave — Polje ob Sotii. BRE.IO kravo prodam. Hrovat, Medlog 8. DIESEL motor 6 k. s. v dobrem stanju prodam. Kumberger, Cerovec 22, Šmar- je pri Jelšah. ZELO ugodno prodam novo NSU — Pri- mo V 175 ccm modre barve. Naslov v upravi lista. HIŠNI svet Savinjska ulica 3 proda dva rabljena zidana štedilnika s ploščicami. NOVO zidano stavbo 8X8 ob cesti, ena in pol ha travnika, njive, del gozda, prodam po ugodni ceni. Grobelšek An- ton, LesJčno 8. MOTORNO kolo NSU - Prima 150 ccm, prevoženo 3.500 km prodam. Naslov v upravi lista. MOTORNO kolo »Triumpf« 200 ccm, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upra- vi lista. MODERNI jesenov dvojni kavč (150X190) in pripadajoče popolne vzmetnice ter 2 montažni nočni omarici poceni pro- dam. Eva Orač, Gregorčičeva 7. MALI sadni mlin in strešne late, pro- dam. Naslov v upravi lista. POSTELJO z vložki proda po ugodni ceni Lekarna Žalec. PRODAMO rabljene sode, pohištvo, kla- vir in Trika kotel št. 4. Hotel Evropa. Celje. RADIO »Tesla« — 6 cevni prodam. Na- slov v upravi lista. DOBRO ohranjeno otroško spalnico in kuhinjsko opremo, zelo ugodno pro- dam. Furlan, Dečkova cesta 50 — blok C. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. BAKREN kotel za kuhanje žganja 65 I. kompleten in sod 1.000 1 prodam. Na- slov v upravi lista. »PANONIA« 250 poceni prodam. Celje, Stanetova 24 — na dvorišču. ENOSOBNO manjše pritlično, delno yse- Ijivo stanovanje s predsobo in pritik- linami v mestu prodam. Naslov v upra- vi lista. ZIDAN štedilnik — levi in železna peč poceni naprodaj. Naslov v upravi lista. FIAT — topolino — B — odlično ohra- njen, generalno popravljen ugodno prodam. Ogled v nedeljo. СеЦе, Mal- gajeva 2/III. VSELJIVO sobo s posebnim vhodom pro- dam. Ogled v nedeljo. Naslov v upravi lista. OBVESTILA Zdravstveni dom Celje obvešča prebi- valstvo, da bo zaradi obveznega semi- narja zdravnikov v soboto, dne 15. 10. 1960 zdravniška služba omejena tako, da bo nudila le nujno zdravniško pomoč. OBJAVA Enoletna večerna šola za priučene de- lavce v trgovini. Oblakova ulica, raz- pisuje pogoje za vpis т šolskem letu 1960/61. Kandidati morajo izpolniti naslednje pogoje: 1. Polkvalifkirani trgovski delavec (po- trdilo o prevedbi za ta naziv in spriče- valo o dovršeni nižji gimnaziji oziroma osemletk:; 2. Priporočilo delavskega sveta podjet- ja z navedbo službene dobe (kot poikva-. lificiran delavec). Prošnje kolkovane s 50 din, vložite do 15. oktobra in priložite dopisnico za od- govor. Razpiema komisija OBVESTILO Obveščamo prebivalce mesta Celja, da bo naše podjetje v času od 15. 10. do 20. 11. t. 1. izvršilo javno deratizacijo (uničevanje miši in podgan) na ožjem področju mesta vključujoči predel Deč- kove ceste. Mariborske ceste do Beži- grajske, nadalje industrijski tir do me- sta. Breg, Otok in Teharsko cesto. Poleg javne deratizacije se bo izvršila tudi po stavbah v upravljanju hišnih svetov in privatnih lastnikov. Zaradi učinkovitosti te akcije priporočamo tudi vsem lastnikom lokalov, trgoviii, delav- nic, gostišč ter vsem industrijskim obra- tom in ustanovam, da naročijo izvršitev deratizacije njihovih prostorov pri pod- jetju Javne naprave Celje že predhodno ali pa ko jih bo obiskala ekipa za iz- vršitev deratizacije. Naprošamo tudi upravne organe stano- vanjskih hiš oziroma privatne lastnike hiš, da tudi oni pošljejo pravočasna na- ročila našemu podjetju. Opozarjamo vse lastnike domačih ži- vali, da pazijo na nje, da ne bi prišlo do zastrupitve. V vezi tega obvestila dajemo še na- slednja navodila: 1. Odstraniti je treba vse odpadke hrane z dvorišč, kleti, podstrešij itd., da bodo miši in podgane prisiljene jemati le nastavljene vabe. 2. Otrokom in domačim živalim je po- trebno preprečiti dostop v prostore, kjer so nastavljene vabe. 3. Premeščati vabe ali jih pobirati ni dovoljeno. Za neupoštevanje teh navodil bodo prizadeti sami odgovarjali za mo- rebitne posledice. Javne naprave Celje Zidanškova 18 Združenje šoferjev in avtomehanikov, podružnica Celje prireja strokovni tečaj 7.1 interesente, ki želijo pridobiti kvali- fikacijo za prometno stroko. Prijave sprejema Anton Dobnik, Avtoservis OLO — dvorišče, Celje do 25. 10. 1960. RAZPISI Osnovna šola Štore razpisuje mesto administrativne moči, vešče proračun- skega poslovanja. Prošnjo je vložiti na upraviteljstvo osnovne šole z navedbo šolske kvalifikacije. Plača po uredbi. RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Šent- jur pri Celju razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kmetijskega posestva »Planina« — Šentjur Pogoj: Agronom ali kmetijski tehnik s 5-letno prakso na vodilnih mestih. Kandidati naj vložijo do 31. oktobra 1960 pismene ponudbe, kolkovane s 50 dinarjev državne takse in življenjepisom na Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju. Razpisna komisija LITERARNA MATINEJA V VELENJU Državna založba Slovenije Ljubljana, poslovalnica Celje, pri- reja v nedeljo 16. t. m. ob 10. uri Literarno matinejo. Sodelujejo slovenski pisatelji: Smiljan Rozman, TonePauček, Vladimir Kaučič, Leopold Suhadolčan. Po matineji bo prodaja knjig s popustom Vabljeni! »СПЖАЕКА« Metalurško kemična industrija, Celie razpisuje naslednja delovna mesta: 2 ADMINISTRATORKI z znanjem strojepisja in stenografije, potrebna je srednja strokovna i2x>brazba oziroma nepopolna srednja šola s prakso. Nastop službe takoj ali po dogovor*. RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Žalec razpisuje na podlagi 21. člena Zakona o pri- stojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) mesto DIREKTORJA KMETIJSKE STROJNE POSTAJE ŽALEC Pogoji: Popolna srednja šola in petletna praksa v strojni stroki ali nižja strokovna izobrazba z vsaj 10-letno prakso na vodilnem položaju v podjetju. Kolkovane prošnje z dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter prakse je treba poslati Občinskemu ljudskemu odboru Zalee najkasneje do 31. 10. 1960. PRODAJO IN NAKUP AVTOMOBILOV, MOTORNIH KO- LES, RAZNIH STROJEV TER DRUGIH OSNOVNIH SRED- STEV, KAKOR TUDI NEPREMIČNIN, ZA DRUŽBENI IN PRIVATNI SEKTOR USPESNO POSREDUJE POSREDNIŠKA PISARNA, CELJE Tomšičev trg 12 — Telefon 25-90 Zanimivosti Prošnja Dejstvo je, da niso nikomur sta- novanje vsiljevali. Menda se bo- jijo, da bi bila njihova veliko- diušnost odklonjena. iSpominjam se, da sem še kot otrok enkrat v navalu velikodušnosti poklonil učiteljici glisto. Takrat sem prvič okusil, kako nehvaležen je svet. Pričakoval sem, da me bo objela, poslala pa me je v kot in vpila. Vendar pa ima ta zgodba v tem, kar vam nameravam povedati, malo zveze. Začeti moram tam, kjer sem bil še srečen. Živel sem zelo srečno, ko še nisem bil poročen. V tistih sreč- nih letih sem imel vse razen žene -, in stanovanja, žene nisem pogre- ' šal — vsaj danes se mi zdi tako — zato sem si na vse kriplje pri- zadeval, da bi dobil stanovanje. Omenil sem že v začetku, da sta- novanja nikomur ne vsiljujejo. Zato sem napisal pretresljivo _ prošnjo. Iz knjig kot so Lucifer, Papežinja Fausta, sem prepisal najbolj roteče, hrepeneče besede in jih zložil v pretresljivo proš- njo. Prebral sem jo in se razjo- kal. Sele takrat sem doumel, ka- ko nesrečen človek sem. Moral sem se tolažiti najmanj dve uri, preden sem se zopet vsaj malo zbral. Počutil sem se nesrečen kot Odisej. (Je bil Odisej brez stano- vanja?) Takrat se je začela moja Odisejada. PROŠNJO SEM ODPOSLAL. Ker prošnjo nisem naslovil na- se, je nisem dobil. Naslovil sem jo Komisiji za stanovanjske za- deve in dva meseca nisem vedel ali so jo dobili ali ne. Ko sem jo oddal, sem pričakoval, da bo sam predsednik prišel in mi sporočil kako jih je moja prošnja ganila. Vendar zaman! Nikogar ni bilo! Pretekla sta dva meseca. Zbral sem ves pogum, spil dva konjaka, si odkašljal in stopil do vrat, za katerimi je bila odločitev. Svoje ponižno trkanje sem prežel s tro- hico konjakove odločnosti. Vsto- pil sem negotovo in zazdelo se mi je, da se mi noge tresejo. Dobro sem opravil. Zvedel sem, da so prošnjo dobili. To je bilo pred petimi leti, od takrat sem spil že osem konja- kov. Pravkar sem v bifeju. Naro- čim si že drugi konjak. Namenjen sem k PROŠNJI pripisati še dva otroka, zdrava dvojčka, fantka in deklico. Zelo se bojim. Bojim se tistega občutka, občutka hrenovk namesto nog ... He-ci NISO GA NAŠLI... V mestu je živela ženska, ki je bila znana po svoji površnosti. Ne- kega dne jo je obiskal sosedov de- ček, da bi od nje kupi! kanarčka, ki ga je imela naprodaj. Ko se je vr- nil domov, ga je mati vprašala: — No, kako je kaj v tisti hiši? — O, odgovori mali, čisto pri- jetno, samo malce narobe. Medtem, ko sem bil tam, je zvonil telefon, ki ga pa nikakor nismo mogli najti. MIR, MIR ... Vaš mož potrebuje mir, mir in še enkrat mir, je zatrjeval zdrav- nik ženi bolnega soproga. Toda, tovariš doktor, je zaskrb- ljeno vprašala, ali že kar takoj? Veste, za zimo potrebujem nov krznen plašč, pa tudi klobuk in čevlje... Električni štedilniki, kuhsiniki, sesalci za prah, radioaparati stalno na zalogi »Idilam V mladem zakonu Spoznala sta se, ko je imel šestnajst ali sedemnajst let. Ona je bila dve leti mlajša. Začelo se je s pravo »peto- šolsko« ljubeznijo, ki je po- zneje postala resnejša sred- nješolska, in v zadnjih treh letih doživela dobo visoko- šolskega študija. V šestih le- tih sta se navezala in se spo- znala morda bolje kot drugi med tem časom v zakonu. To ju je po vseh malih in veli- kih prepirih združilo. Ker ju kar dobro poznam, lahko re- čem, da sta se tudi kot de- kle in fant imela zelo rada, vendar sem se včasih spra- ševala, kje je mladostna go- rečnost in neugnanost. Pred kratkim pa sta drug druge- mu nataknla zlata obročka in rekla: »Da«! Po nekaj dneh sem ju zno- va videla. Tako zaljubljena nista bila verjetno nikoli prej, ali pa tega nista poka- zala. Mlada soproga je od- šla v službo že po treh dneh. On bo letos absolviral. Za- čudilo pa me je, da sem ga v teh dneh tolikokrat zgodaj zjutraj videla s košarico »ša- riti« po mestu, čeprav tega prej ni počenjal. Rad je pač malo dalj zjutraj »podre- mal«. Ušlo mi je. Ko sem ju zno- va srečala, sem ga vprašala: »Kaj vendar počneš tako zgodaj, ko še nisi zaposlen?« Njegova ljubka ženkica se je zasmejala. Pobožala ga je in dejala: »Veš, prve dni je prizadevno vstajal in mi pri- pravljal zajtrk ter malico za v službo. No, moram ti iz- dati, da že po dveh tednih spi brezskrbno naprej!« O. UBOGA MAMA... Družina, ki je dolgo živela v tesnem stanovanju, se je preselila v novo, bolj prostorno. Ko pa je znanec te družine srečal deset- letnega fantiča in ga vprašal, ka- ko se kaj počutijo v novem sta- novanju, je odgovoril: Sijajno! Sedaj imam svojo so- bo in tudi obe sestri imata svojo. Samo uboga mama je še vedno z očetom v eni sobi... MALI PREGOVOR Mož je lahko usodi hvaležen, če najde v svojem življenju: ženo, prijatelja in vžigalnik, na kate- re se lahko zanese. Pismo iz amerike Сшиш iaam 4от»1ј, p»tepam м тша im rad opazujem trgovine. Такај i« niiem TÍdel nobenih mlekarn, meinie in zele- ■jadaih trgov. Mleko in meto prodajajo v špecerijskih trgovinah, ravno tako ze- lenjavo. Mleko navadno, kondenzirano, evaporirano, v kartonskih škatlah. Mesu vseh vrst, samo najboljše kose za razne pečenke, vse ostalo pa predela tovarna v klobase in razne izdelke, ki to pose- bej tudi na prodaj. Vse to je v hladil- niku skrbno zapakirano v nylon vrečah po pol kg, 1 kg, z navedbo cene. Tudi relenjava in kruh sta v nylon vrečkah, da se ne izsuši. Večkrat naletiš v Jugo- slaviji v gostinskem obratn na suk krah, čeprav je bil zjutraj sveže kup- ljen. Saj se mora izsušiti, če je ves dan ШЛ zraku. Doma sem imel vedno zemlje v nylon vreči in ostale so sveže še do drugega, tretjega dne, če sem dal т vre- čo še ščepec soli. Torej o špecerijskih trgovinah pišem. Najmanjša trgovina je dvakrat večja od trgovine Rio v Celju. Postrežba: gazda in njegov sin. Gazda je pri blagajni, sin pa izdaja blago. Kako to zmoref Lahko, ker je vse že v naprej stehtano, zapa- kirano z navedbo cene. Na štirih dolgih policah je vse blago razporejeno. Teht- nice ni treba, ker je že vse pripravljeno za prodajo. Zakaj o tem pišem? Tukaj v vseh podjetjih premišljujejo, kako bi embalažo poenostavili. Vsa embalaža je iz papirja, kartona ali železa. Les skoro ne pride v poštev. Tu sem se spomnil na naše lesene zaboje za sladkor. Tak zaboj podraži sladkor za kakih 10 din pri kilogramu. Sladkor v kartonn bi bil po mojem vsekakor' cenejši, kot т lese- nem zaboju. Tu je embalaža zelo poceni, ker imajo pač surovin dovolj жа razpo- lago: pločevina in karton. T rokah imam angleško knjigo: Sn- zanne Normand & Jean Acker »Yugosla- via«, ki je izšla v Londonu. Iz knjige sem povzel, da jo je napisal človek, ino- zemec, ki Jugoslavijo zelo malo pozna. Zgodovinski del knjige je pravilen, ker ga je pač prepisal iz znanstvenih knjig. Vse drugo pa je, da bi se človek razjo- kal. Naj navedem samo nekaj primeroT: C« hočeš videti vso Jugoslavija, ^ priporočljivo, se voziti z vlakom, ker mnogo krajev, do katerih vlak splok vozi. Podobno je z avtobusom. Zat« k« je pisec knjige priključil neki franrokk) skupini, ki je potovala skozi Jugoslavija z osebnimi avtombili. Turško kavo hvalj^ pač pa priporoča, da si vzameš čaj 04 doma s seboj. Slovenci, Hrvatje in Si bi BO bili skozi stoletja pod tujim jarme«, ki je nanje vplival in jim dal tudi sv%j pečat, svojo značilnost. Posledica teg» je, pravi pisec v knjigi, da ima sedanja jugoslovansko vodstvo težkoče, iz 1јм<. stva odstraniti trdovratne nazore ia g^ prilagoditi novemu času, itd. Ce pa gle, da inozemec samo slike iz sedanjeg« življenja, ki so objavljene v knjigi, mora dobiti o Jugoslaviji najslabši vtis. Na primer: vse naše narodne noše g» nekaj lepega. Avtor pa ni objavil aiti ene slike narodnih noš. Pač pa vidij v knjigi razcapane cigane, pastir že«e koze skozi siromašno vas, za avtorja j« zanimiva siromašna bajta s slamnat« streho. Skratka: sama revščina. Ker je le moral objaviti tudi slike iz naših mest, je avtor priobčil sliko iz Beogra- da: moderna Titova avenija, v ospredja pa dve siromašni ženski z mlečno kaa. glo in torbo. Iz Slovenije so samo dve, sliki: Ljubljansko tromostovje in n«i Bledu ob jezeru bičevje, skozi kater«| vidi blejski otok. Tn T Ameriki šele vidim, kaj je pra paganda. V TV moram vsak dan po- slušati reklamo za razne zobne pastej cigarete, (vse vrste cigaret imajo istal ceno), žvečilni gumi, milo, aspirin, Ba-1 fferin, Chevrolet itd. Slik z lepimi po- krajinami še nisem videl, najbrž jih ai. Bogataš gre pač v Florido ali KaliIorni> jo, manj premožni pa naložijo na svoje avtomobile družino, kuhalnik, hladilaik, šotore in prebijejo nekaj dni v naravi. In mi? Ali se ne bi izplačalo, preplaviti vse v poštev prihajajoče dežele s sli- kami naših lepih pokrajin, potem bi imeli T letoviščih premalo postelj. Pač pa bi moralo tedaj imeti vsako letovišče nekaj odličnih natakarjev, ki znajo pa- strcči tujcu in domačinu enako dobro. C. Rakuša Nfenavaden krompir V uredništvu se je oglasila An- tonija Rozman iz Creta pri Celju in pokazala dokaj nenavaden krompir, ki je zrasel na njeni njivi. Kot vi- dite je izredno velik, saj tehta pol- drug kilogram, številni izrastki* m\i \a dajejo dokaj čudno obliko, ki bi jo ne mogla izoblikovati še tak» bujna iantazija. To je res krompir, kakršnega ne vidimo vsak dan. Mladost brez iluzij Spomladi 1944. leta je Hitler napovedal svojo totalno vojno. Potep- tal je osnovne pravice borcev. Do takrat so se lahko v brezizhodnem položaju predali v ujetništvo, potem pa je bila smrt edini izhod. Nekega zgodnjepomladanskega dne 1944. leta so skočili iz gorečega bombnika trije ameriški letalci. Vračali so se s poleta nad Berlinom. Stali smo na dvorišču taborišča in opazovali letala. Eno je vedno bolj raostajalo in se bližalo zemlji. Pokazal se je dim. Letalo so objeli pla- meni. Dogajalo se je že tako nizko, da smo razločno videli tri letalce, ki so skočili s padali. Na vratih se je prikazal še četrti. Zanj je bilo že prepozno. Vse na njem je gorelo. Ni odskočil. Vrnil se je v letalo, ki je zatonilo za obzorjem. Hip nato smo slišali nekaj močnih eksplozij in vse je utihnilo. Nekaj časa so se še belila tri padala na modrem pomladan- danskem nebu in še ta so utonila v gozdu za taboriščem. Bili smo še pod vtisom dogodka, kar je na dvorišče privozil avto- mobil s SS Hauptsturmführerjem Altenom in dvema SS-ovcema. Bili so oboroženi. Prisedel je še naš »Lagerführer« in nemudoma so se od- peljali. Cez nekaj časa smo zaslišali iz gozda več strelov. Avto z SS- ovci se je vrnil. Na njem je bilo nekaj naloženo. Bili so trije ameriški letalci. Vrgli so jih na tla in obležali so na svoj.h krvavih padalih kot ptica na prestreljenem krilu, ki jo je zadel neusmiljeni lovec. Zgrozili smo se, saj so bili mrtvi. Roke so imeli iztegnjene nad glavo. Pričako- vali so ujetništvo, dočakali pa so smrt. Naš prezirljiv molk je zadel te moderne lovce na glave, sovražili smo jih še bolj kot doslej. Začutili so to in pobrali so svoj plen ter se odpeljali proti mestu. Hitro smo se odločili. Izvolili smo taboriščni odbor in postavili stražo. Bedeli smo skoraj celo noč, nihče ni mogel zaspati. Mesto in taborišče sta bila v temi, nekdo je odvzel luč. Temno noč so osvetljevale številne bližnje in daljnje eksplozije. Daljnje so bile od topovskih iz- strelkov, bližnje pa od razstreljevanja skladišč in drugih vojaških ob- jektov, ki jih Nemci niso hoteli izročili svojim sovražnikom. Zdanilo se je. Okrog sedmih je na dvorišče pred taboriščno barako zapeljal vojaški avtomobil s težko strojnico na vetrobranu. Pričakovali smo najhujše. Hitro smo se domenili. Za ograjo taborišča je nekdo našel prejšnji dan odvrženo pištolo s šestimi naboji. Sklenili smo, da se bomo branili. V avtomobilu so bili »SS Hauptsturmführer« Altena, šofer in še neki SS-ovec. Avtomobila niso zapustili. Poklicali so na- šega »Lagerführerja«. Končno je prišel in prisedel. Nikoli več jih nismo videli. Odpeljali so se s kolono SS-ovcev, ki se je pomikala po cesti mimo taborišča proti gozdovom pod najvišjim vrhom gorovja Harz. Nekaj ur smo še počakali v taborišču. Hrane ni bilo več. Proti pol- dnevu je poslednjič zatulila sirena. Ni več oznanjala prihoda letal. S ceste je bilo slišati ropotanje in brnenje močnih motorjev. Prihajali so ameriški tanki. Stekli smo k cesti. Vojaki so nas nekaj časa nezaupljivo gledali. Hitro smo se sporazumeli. Približali smo se k tankom. Nekateri so jih božali. Drugi so le tiho jokali. Nekateri pa so kričali in jokali, hoteli so v trenutku izkričati vse gorje, ki se je nabiralo v njih dolga leta. Vojaki so nas gledali neprizadeto, bili so že vajeni takšnih prizo- rov. Bili so sami mladi fantje, utrujeni in zaprašeni, za nas pa so bili več kot bogovi. NOČNI STRAHOVI Bilo je dva dni pred uradno kapitulacijo Hitlerjeve Nemčije. Ame- riški vojaki so že nekaj dni bili v Ilsenburgu. Vsi smo že trdno verjeli v končno zmago zavezniškega orožja, le nekaj dni smo imeli dovolj hrane. Nihče več nas ni priganjal k delu. Po ves dan smo počivali. Za- živeli smo že kot normalni ljudje v varnih razmerah. Ponoči je bilo mirno. Oddaljen strel ali pa kratek rezget strojnice smo redkokdaj sli- šali. Vedeli smo, da se je del umikajočih nemških čet zatekel v gozdove Harza, ki so se pričenjali za taboriščem. Med njimi so prevladovali SS-ovci. Hoteli so biti zvesti do zadnjega svojemu krvavemu vodji. Ameriški vojaki so jih kmalu izsledili. Nekaj dni so jih bombardirali z lahkimi bombniki in obstreljevali s topovi. Po daljšem obstreljevanju je odpeljala kolona vojaških avtomobi- lov-džipov pod najvišji vrh Brocken. Cez kakšno uro so se vrnili z nem- škimi ujetniki. Nato so zopet nadaljevali z obstreljevanjem in bombar- diranjem. Ponoči so Amerikanci mirovali, le njihova straža je vozila celo noč v oklopljenem avtomobilu mimo taborišča po cesti. Po osmi uri zvečer ni smel nihče zapustiti taborišča in tudi okna smo morali za- temniti. Še vedno smo bili v zaledju fronte. i Že nekaj večerov smo odhajali k počitku v veri, da je že vse mimo in da smo na varnem. Pa ni bilo tako. Neke noči, komaj smo zaspali, so pritekle k nam preplašene ženske. Od strahu so jecljale in komajda smo jih razumeli. Hotele so nam povedati, da smo dobili obisk. Stali so že na pragu. Bili so štirje SS-ovci. Popadel nas je strah. Zastal mi je dih ob pogledu nanje. Komaj sem izjavil: »Kaj hočete?« Hkrati se mi je utrnilo tisoče misli. »Mar so se vrnili? Sanje, sanje... Mar nas bodo likvidirali? Kaj še ne bo konec? Ali pa so ubežniki?« Izraz v njihovih očeh me je pomiril, kajti v njih ni bilo več tiste vzvišene gotovosti. Ob njihovem zanimanju po hrani in Amerikancih, nam je odleglo. Bili so precej sestradani. Povabili smo jih k mizi in jih pogostili. Nekaj časa so bili še nezaupljivi. Kmalu potem ko so se lotili jedače, so poza- bili na opreznost. Nekdo izmed nas se je neopazno izmuznil iz taborišča, odšel k ce- sti in ustavil ameriški stražni avtomobil. Vedel je, da je njegovo po- četje nevarno. Ameriški stražarji bi lahko streljali. K sreči niso. Odpe- ljali so ga k svojemu komandantu. Ta ga je s pomočjo tolmača zaslišal in izvedel, kdo je v našem taborišču. Naš taboriščnik se je kmalu vrnil z vodom ameriških vojakov. SS- ovci so bili ravno sredi pojedine. Sedaj je bila na njih vrsta za prese- nečenje. Zagledali so ameriške vojake. Izpolnili so ves prostor in posta- vili so se z naperjenimi brzostrelkami nasproti SS-ovcem. Ti pa niso mogli dojeti, od kod so se nenadoma vzeli Amerikanci, ko pa so se po- čutili že kar domače v naši sredi. Otrpnili so in celo prenehali žvečiti; usta so imeli odprta. Hitro smo jih spravili na noge. Odšli so z dvignjenimi rokami. Mo- goče so tudi oni kasneje okusili »dobrote« ujetniških taborišč, ki so jih tako radodarno delili premaganim bojevnikom po Evropi. Naslednji dais smo dobili v taborišče četo ameriških vojakov za stražo. Pri nas so o^ali še dva dni. Nihče nas ni več obiskal. Skupaj smo še slavili kapi- tiHacijo Hitlerjeve Nemčije. Nato smo se poslovili in nevarnost je mi- nila...' MARICINA LJUBEZEN Zajel nas je neukrotljiv val svobode. Hitro smo si opomogli. Cez" nekaj dni sem se zglasil pri ameriškem komandantu mesta in mu pove- dal vse o našem taborišču in taboriščnikih. Pokazal sem mu odpustnice- iz Oswiecima in vse je razumel. Dal je naložiti poln kamion hrane; vreče moke, sladkorja, zaboje konserv in celo več zabojev dobrega vina. i Vse to so zapeljali v naše taborišče. Zaklali smo tudi vse prašiče, ki ' smo jih mQrali rediti za SS-ovce v našem taborišču. Dobro smo se hranili in hitro smo se spremenili. Posebno ženske so zacvetele. Prej uvele in brezbarvne so v nekaj dneh postale prave . lepotice. Oči so jim blestele, prsi so se napele, oblike so postale bolf ^ polne in vse to so še pokrile s pisanimi cunjicami, ki so jih hitro stak- nile, ne da bi vedel kje. Zagorele so prve ljubezni. Več let zadrževane strasti so se spro- stile. Iz nekaterih ljubezni so nastali, pozneje doma, srečni zakoni. Ne- katere so bile brez takšnega zaključka. Ena pa se je končala celo s smrtjo. Marica se je zaljubila v nekaj let mlajšega Janeza. Janez je bil še < premlad in ni mu bilo za resno ljubezen. Zapustil jo je in odšel k mlaj- ši. Bilo je prekmalu in ni mogla preboleti. Neke majske noči so nas zbudili kriki polni bolečine in groze. Pla- nil sem iz postelje in stekel v ženski oddelek, od koder je bilo slišati krike. Marica je ležala na tleh, obraz ji je bil spačen od bolečine. Za- užila je raztopino lužnega kamna. Hitro sem stekel na vojaško povelj- stvo In pojasnil dežurnemu oficirju, kaj se je zgodilo. Poklical je voja- ški rešilni avtomobil in odpeljali so jo v bolnišnico v sosednje mesto Wernigerode. Naslednji dan so jo obiskali, bila je še pri zavesti. Pri njej je bii tudi Janez. Obžalovala je svoje dejanje, nikogar ni krivila. Še isti dan, proti večeru, je umrla. Odnesli smo jo na pokopališče v tujem kraju. Strahote Oswiecima je preživela. Sovraštvo je ni moglo uničiti, ubil« jo je prevelika ljubezen. Janez ji je položil na grob šopek pomladaM- skega cvetja. Smrt ga je močno prizadela, zresnil se je in odslej se je deklet izogibal. Le matere so ostale zveste svojim otrokom. In vendar sem nekoč sHšal eno, ki je govorila v tiho majsko noč: »Adi, Adi objemi me, s te- • boj bi šla tudi na konec sveta.« On pa ji je odgovoril: »Francka bodi pametna, saj imaš tri otroke in moža, ki se je prav gotovo vrnil iz par- tizanov.« Amerikance so zamenjali Angleži. Vse se je spremenilo. Dobivali smo manj hrane. Nemci so prevzemali civilno oblast. Poznega junijske- ga dne je prišel v taborišče angleški komandant mesta in nam sporočil, da naj se pripravimo do naslednjega dne na transport. Naslednji dan so prišli s kamoni in odpeljali so nas v Osnabrück. Od tam pa je od- peljal, čez kakšne tri tedne posebni vlak brez voznega reda v domo- vino. Nadaljevali naj bi življenje tam, kjer so nam ga pretrgali Hitler- jevi fašisti.