Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. 50.000 Readers. :- TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Becond-Oiass Matter, September SI, 1903, at the Poet Office at New York, N. under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 34. — ŠTEV. 34. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 10, 1916. — ČETRTEK, 10. FEBRUARJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Ferdinand pri Viljemu II. Avstrijci v bližini Drača. vroča bitka med peezuci in rusi — poro čila pravijo, da so bili turki zmagovalci. NA otoku krfu se nahaja 15,000 srbov. — zavezniki so zasedli gržki otok fano. — italjansko časopisje prerokuje, da se bo rumunska pridružila zaveznikom. — nem ški zrakoplovci nad zavezniškim tabo rom. — veličasten sprejem Boji pri Dvini. Nemške čete so napadle kolodvor mesta Liksna. Nekatera poročila pravijo, da je ruska fronta pro-drta. Berlin, Nemčija, iV-bruarja. — Danes bo dospel v u'avni stan nemške armade bolgarski kralj Ferdinand. Ca-^opisje poroea. da bo vee dni <;ost cesarja Viljema. Vladarja se bosta pomenila o sedanjem položaju na Balkanu n sestavila naert za Iwxloee operacije. Bolgarskega kralja opremlja ministrski pivdsediiik Radoslavov. general Še-kov. vrhovni poveljnik bolgarske armade. Posvetovanja se bo udeležil tudi nemški državni kancelar Beitliman-Ilolhvejj. državni tajnik Ja^ou in general FalkenLavn, šef neruskega generalnega štaba. Paril, Francija, 9. februarja. — Danes zvečer je dospelo iz Soluna ofieielno poročilo, da so francoske čete zasedle otok Fano. ki leži liekaj milj severno od Krfa. Atene, Urško. februarja- — Vest, da so zasedli zavezniki otok Fano, je povzročila med prebivalstvom veli-Lnnsk » razburjenje. Zavezniki so še pred kratkim obljubili grški vladi, da ne ImkIu več kršili njene nevtralnosti in da JrhIo zadovoljili z otoki, katere so zasedli takoj v začetku svoj«* kampanj«- na Balkanu. Atene, Uik«> baterije >m» preteku jk>1 ure stopile v akcijo in pregnale zrakoplovom London, Anglija, i*, februarja. — Nikdo ne ve. kakšna i t tiar i ja vlada na Halkauu. nikdo n« ve. kaj se l>o zgodilo danes ali jutri. Zavezniki pravijo, da se pripravljajo na ofenzivo, nemško časopisje pa zatrjuje, da bodo začele avstrijska. nemška, bolgarska in turška armada že tekom par dni prodirati proti Solunu. \ ojaški strokovnjaki so prepričani, da zaniore 250 tivoe »nož močna zavezniška armada zaustaviti prodiranje \enieev. Bolgarov in Turkov. Ce se bo to res posrečilo, bo pokazala bodočnost. London, Anglija. !l. februarja. — Srbski generalni -tab naznanja, da so avstrijske čete zasedle Alessio, pa so morale dva dni kasneje ze umakniti pred Srbi in Ita-1 jani 1. in Z februarja se je vršila pri vasi Blama vroča bitka, v kateri so bili Srbi zmagovalci. Del poročila se glasi dobesedno: Bojišče je bilo pokrito z mrtvimi sovražniki. Avstrij-enii niti v glavo ni padlo, da bi jih mogel nasprotnik, ka-.erega so že vsi smatrali za popolnoma uničenega, poraziti. Srbi so vjeli :UK> avstrijskih vojakov in zaplenili ve-Uko vojnega materiala. Rim, Italija. 9. februarja. — Tukajšnje časopisje .je pred par dnevi prerokovalo, da se bo Rumunska pridružila zaveznikom- "Corriere della Sera" piše, da bo Bolgarska takoj udarila na Runiunsko. kakorliitro ne bo izpre-inenihi svojega sedanjega stališča. Berlin, Nemčija. !>. februarja. — Pod poveljstvom go-vernerja liaidar beja so perzijske čete po hudem boju zavzele mesto Sandžulak. Rusi so se marali v velikem nere du umakniti. Berlin, Nemčija. !». februarja. — V Kavkazu so se London, Anglija, 9. februarja. V nekem poročilu, ki je dospelo včeraj iz Petrograda. je bilo danes vprvie omenjeno, da so Nemci že prekoračili reko Dvino. Poročilo se glasi: Ob reki Dvini se je razvila vroča artilerijska bitka, ki še vedno ni končana. Nemci so napadli kolodvor mesta Liksna, ki leži sedem milj severozapadno od Dvinska na vzhodnem bregu reke Dvine. — Nemško poročilo, da so nemške čete prodrle rusko fronto, ni resnično. Berlin, Nemčija. 9. februarja. Situacija na vzhodnem bojišču se v splošnem ni izpremenila. Na železniški progi pri Ljatkovičili smo odbili vse sovražniške napade. London, Anglija, 9. februarja. Petrograjski dopisnik poroča: — Ruski generalni štab je prepričan, da bo nemški maršal Hindeuburg spomladi poskušal zavzeti Rigo in Dvin^k. Rusi so na to ofenzivo popolnoma pripravljeni in so si sve-sti, da bodo Nemcem prekrižali račune. Prepir radi Drača. London. Anglija. 9. februarja. Avstrijske in bolgarske čete so se popolnoma približal* Oraču, toda /.av/.-ti ga nočejo. ker niso še končana ui*-d Avstrijo in liolgar-sk«. pogajanja, katerega last bo mesto. Bolgari zahtevajo zase to važn«. pristanišče. Avstrija ga jim Srbi na Krfu. Pari*, Francija, 9. februarja. — Tukajšnje časopisje poroča, da je dospelo dozdaj na otok Krf kakih lo.OUU srbskib vojakov. Zavezniki so prepričani, da bo na Krfu kma-lo koneeutrirana v>a srbska armada, ki šteje nad 100.000 mož. Kol gari so zasedli Ti rano, ki leži 20 milj južno od Drača. Avstrijci, ki prodirajo proti Drača. se morajo boriti z vremenskimi zaprekami. Francoski oddelek je zasedel o-toček Fano pri Krfu. Srbska zmaga. London, Anglija. 9. februarja. Z otoka Krfa je dospelo danes sem sledeče poročilo: Ko so Srbi zapustili albansko mesto Allesio, so ga zasedli Avstrijci in začeli prodirati proti Draču. 14. avstrijska brigada je pri šla v dotiko z neko srbsko divizijo. Vnela se je strahovita bitka, v kateri so bili Srbi zmagovalci. ;)ar dnevi približali Rusi turškim postojankam. Turški ecu t rum je napadel sovražnika s tako silo, da se je tuoral umakniti. Kakih tristo ruskih vojakov je padlo. Turki so vjeli 40 ruskih vojakov, med katerim sta bila tudi dva ruska častnika- Berlin, Nemčija, 9. februarja. — Turki so prepeljali vse one Angleže, katere so vjeli pri Essinu v Mossul. Mesto Mossul leži -20 milj severozapadno od Bagdada. Berlin, Nemčija, 9. februarja. — Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča: Na Balkanu je položaj neizpre-menjen- Atene, Grško. 9. februarju. — Angleški poslanik in ravnatelj jn. » »7H Anglijo prevelike koristi in v tukajšnjih uradnih krogih. Baje T u Neincija nikdar; kj Anglija v takem slučaju nad- se ne bodo dogodile nikake izpre-l SLOVENIO PUBLIHHIjrGOO., ne bo hotela udeleati splošne mi-'krilila druge. 'membe t ministrstvu. ..... l« Oortto«ft gt. Mew Tdfk, JT. Y. pala in razpravljala o miru samo zamenjal svoje mesto v vojnem i vsakim nasprotnikom posebej. I ministrstvu s poveljniškim mestom Nemčija stoji namreč na stali-! na bojišču in da ga bo nadomestil šču, da bi bila splošna konferen- lord Derby, je bila danes zanikana Zračni napadi. Na svojem popoldanskem zračnem pohodu so napadli nemški zrako-plovci mesta ob kentski obali. General Villa. London, Anglija. 9. februarja. Zeppelini in nemški hidroaeropla-ni so se udeležili danes popoldne manjših napadov na obali Anglije. Število napadajoeih Zeppeli-nov ni znano. Domnevajo, da so bili prizadeti od tega napada samo kraji tik pri obali, ker se glasi v uradnem poročilu, du so se sovražni letalei takoj umaknili, ko so jih zaeeli zasledovati angleški aero-plani. l)vo ženski in en otrok so bili ranjeni. Dva hidroaeroplana sta obstreljevala mesti Ramsgate in Broad-stairs na skrajni severni kentski obali. Nad mesti sta plavala le nekaj časa in vrgla nanj i nekaj bomb. ki so povzročile le prav malo škode. Uradno poročilo se glasi: "Pri napadu Zeppelinov danes popoldne sta bili ranjeni dve ženski in en otrok. Nekaj mornariških in vojaških aeroplanov in hidro-aeroplauov se je takoj dvignilo v zrak k zasledovanju, toda sovražnik se je takoj umaknil. Ni bilo ni-knkega boja. Do sedaj niso znani nikaki smrtni slučaji. Tudi škode ni nikake. razven razbitega stekla." London, Anglija, 9. februarja. Kodanjski dopisnik londonskega lista *'Daily Mail" brzojavlja: "Zeppelini. ki so napadali Anglijo dne 31. januarja, so bili vsi opremljeni s posebnim aparatom za izstreljevali j c zračnih torpedov, ki so podobni onim na bojnih ladjah. Ti torpedi delujejo baje na razdaljo od treh do štirih milj. Iz Hamburga poročajo, da ponesreče-nje nemškega zrakoplova L-19 niso povzročili nizozemski strelei. temveč je ponesrečil skoraj gotovo radi t»-ga. ker je letal prenizko. hotee izstreliti zračne torpede na angleške bojne ladje. Več kapitala za razstreljiva. Albany, N. V.. 9. februarja. — Danes je vložila Aetna Explosives Company iz New Yorka pri tajniku Hugo newyorefce države na zna nilo. da bo zvišala ta družba svojo glavnieo od £l2.f>00.000 na 18 milijonov 100 tisoč dolarjev. Predsednik te družbe je A. J. Moxha. DVIGANJE CEN AVSTRIJSKEGA DENARJA Rojake opozarjamo, da so se začele dvigati cene avstrijskim kronam. Danes računamo $16.00 za 100 kron. Natančne podrobnosti v eeniku. Dresura. Izmed vseh živali je pse najlažje dre sira ti. — Dresirane pse se uporablja v razne namene. V Guadelajari so generala Carran-zo navdušeno sprejeli. — Mehiška železnica zopet obratuje. E1 Paso, Tex., 9. februarja. — Poveljnik v Juarezu, Galvira. je dobil poročilo, da so Carranzovi vojaki pregnali Villo iz Canyona v zapadni del Chihauhe. Zdaj je baje začel prodirati proti Laguni. Galveston, Tex., 9. februarja. — Tukajšnji mehiški konzul je dobil poročilo, da je prebivalstvo mesta Guadelajare Carranzo navdušeno sprejelo. Provizorični predsednik je imel govor, v katerem je rekel: — Mi moramo skrbeti zato, da nas bodo zaeeli drugi narodi spoštovati in upoštevati. Če smo dozdaj obdržali svojo neodvisnost, je upati, da jo bomo tudi zanaprej. Nobena tuja država se ne sme u-mešavati v naše zadeve. Washington, D. C., 9. febr. — Železniška proga med Nogales, Arizona in med Mazlatan. Mehika. je zopet odprta za javen promet. Po tej progi ni vozil že štiri leta noben vlak. Belgija odklonila poseben mir. London, Anglija, februarja. Iz Rima poročajo, da se je i/vedelo i/ vatikanskih virov, dsi je Belgija odklonila separatne mirovne pogoje, ki jih je stavila Nemčija Itelgiji. Ha je je sporočil to Vatikanu kardinal Mercier. ki se je posvetoval pred par dnevi s panc-žo it Benediktom. Nfmški «-^sar j. baj<- obljubil Belgiji popolno povra«T-ilo, zahteval je le gotove pn-dnosti v pristaniščih. Nemčija je baje tudi obljubila. da bo plačala veliko podporo za zopotno gradnjo podrtih poslopij v Belgiji, in sieer v povračilo. če bi ostala Belgija nev-tr«lii:i tekom vojne. Kralj Albert pa je vse te predion- odločno odklonil ter je rekel, da ne bo sklepal miru, dokler zavezniki ne zmagajo in niso Nemci pobiti. Internirani Nemci iz Afrike. Pariz, Francija, P. februarja. — Španska vlada je poslala v špansko Guinejo "ii polk mornariških vojakov, da bodo .straiiii tam 900 nemških rednih in H.000 nemških kolonij al nih vojakov-domačinov, ki so se umaknili tja pred zasledujoč i mi jih Angleži. Nemce bodo prepeljali na Špansko. Parnik "Cataluna" je vzel na krov mnogo hrane za sestradane bejsuuot*. Pes in konj sta najbolj zvesta človeku. Kdo še ni bral o slavnih bernardinskih pseh, ki pozimi rešujejo ponesrečene potnike, jih spravijo k gostoljubnim menihom ter jim s tem rešijo življenje T — Pes in človek sta neločljiva prijatelja. Psa se da lahko dresirati in se ga lahko uporabi za razne namene. Posebno v sedanji vojni igrajo psi zelo važno ulogo. — V francoski armadi imajo pse. ki prenašajo važna poročila, ki iščejo po bitki ranjence in ki avizirajo prihod sovražnika. Pes je posebno prvim četam v zelo veliko pomoč. Večkrat se je že zgodilo, da je našel pes ranjenca dve ali tri milje vstran od bojue črte. nakar je pritekel k četi in začel toliko* časa eviliti. da se je odpravila ž njim vojaška patrulja in našla ranjenega vojaka. V letošnjem Koledarju dobite zelo zanimiv članek ' Pes v vojni1. V njem je natančno popisano, kako so se posluževali psov že stari Rimljani in Grki, ter je povedano, kakšno ulogo igra pes v sedanji vojni. —V Slovensko-Ameriškem Koledarju najdete še veliko lepih povesti, raznih drugih člankov in veliko Šale. Koledar krasi nad trideset slik. Naročajte ga pri: Zadeva glede "Lusitanije" še ni popolnoma rešena. 1 o ENA SAMA NEPREMIŠLJENA BESEDA KAKEGA NEMŠKEGA OZIROMA AMERIŠKEGA DIPLOMA TA LAHKO PODRE VSE, KAR SE JE DOZDAJ DO SEGLO. — V BERLINU ŠE VEDNO ČAKAJO. — DO SEDAJ NI BILO IZDANIH ŠE NIKAKIH URADNIH INFORMACIJ. — ODLOČILNA TOČKA. — NEMCI PRAVIJO, DA JE TAKO POSTOPANJE ZANJE RAZ ŽALJIVO. — LONDONSKA VEST -o- Washington, D. C.. 3. februarja. — Vprašanje glede "Lusitanije*' je stopilo v tak stadij, da laliko vsaka nepremišljena beseda iz ust kakega diplomata uniči, kar se je dosedaj doseglo. V interesu obeh velesil je, da natančno pretehtata vsako besedo, ki jo izrečeta glede 'Lusitanije.* Brzojavke, ki so dospele zadnje dni iz Berlina, niso posebno zadovoljile tukajšnje diplomate- Nemški državni kancelar je pri neki priliki javno rekel, da so bile vse iiote Združenih držav naravnost razžaljive za Nemčijo in za nemško prebivalstvo. Berlin, Nemčija, 9. februarja. — V Berlinu še ni bilo i/dano nobeno poročilo glede poravnave spora, ki je na stal v sled A'Lusitanije". London. Anglija, 9. februarja. — Kakor kaže, Angleži se ne bodo tako hitro odgovorili na ameriško not<> glede blokade. Ko bodo sestavili odgovor, ga bodo najprej predložili franeoski \~ladi v odobritev. Združene države go bo do dobile najbrže Šele počet kom meseca marca. Berlin, Nemčija. 9- februarja. — Grof Ernest Revent low ie priobčil v "Tastes Zeituug'- daljši članek, v katerem pravi, da bodo Nemci dali Združenim državam tako 7adoščenje. kakoršjnega i i morejo dati. Nikdo ne sme mi* šliti. da se bo Nemčija ponižala. Cela zadeva je zila.i za enkrat v rokah nemškega poslanika v Združenih državah, trrofa Kernstorffa .Amerikanei se motijo, če mislijo, da se Nemčija v prihodnje ne ho več posluževala podmorskih čolnov. Podmorski čolni so ji edino orožje proti Angliji, in ce enkrat to orožje odloži, sc ta ko rekoč preda na milost in nemilost Antrležcm. Združene države gotovo niso vsega dodobra premislile, ko so stavile to neopravičeno zahtevo. Upati je. da se bo vse mirnim potem rešilo- V nem ni situacija tako napeta, kakor si mislijo. Nemčija j'.-žr dov olj popustila, zdaj naj pa še Amerika nekoliko popusti. Washington, D. C.. 9. februarja. — Da se je zadeva glede 44Lusitanije'* zavlekla, je glavni vzrok ta, ker so.se nekateri nemški diplomati o tem slučaju precej sumljivo izrazili. Največjega kozla je ustrelil dr. Zinnnennann. ker je povedal neke podrobnosti, ki dozdaj niso bile znane ne Združenim državam ne nemški javnosti. Pozor pošiljatelji denarja! Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v AVSTRO-OGRSKI blteo 7 m i-lijonov kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov, ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in naslov osebe, kateri se ima izplačati.1 Cene: j * | 19.20 'JO.SO J 'J2.4 (»j •J4.00 27.20 2S.S0 30.40 32.00 40.00 48.00 30.00 01.00 72.00 SO.OO 96.00 112.00 K $ K 5.... .95 120____ 10____ 1.75 130____ 15____ -.55 140____ 20____ ».35 t 150____ —Z>... . 4.15 160_____ ____ 4.!*5 1 170____ Ko____ 5.75 ! ISO____ 40____ 0.55 190____ 15____ 7.K5 200____ 50____ S. 15 250____ 55____ 8.95 | 300____ 00____ 9.75 350____ «5---- 10.55 WO____ 70____ 11.35 ! 450____ 75.... 12.15 500____ ■SO_____ 12.95 000____ 55____ 13.75 700____ 90____ 14.55 800____ 100____ 16.00 900.... 110____ 17.60 1000.... Nemški princ ranjen. Amsterdam, Nizozemska, P. februarja. — Nemški časniki poročajo. da rane. ki jih je zadobil siri nemšk^jra cesarja, prine Oskar, na vzhodnem bojišču, niso nevarne, da pa ima prine slabo srce in da se ne bo udeležil nadaljne vojne. Nemški cesar itt cesarica sta dobila na tisoče brzojavk, v katerih jima čestitajo ljudje, ker se je srečno rešil njun sin. princ Oskar. Priue Oskar je cesarjev peti sin in bil rojen leta 18SS. Angleški rudarji nasprotni kon-skripciji. Lancaster, Anjrlija. 9. febr. — Na tukajšnji rudarski konferenci so sprejeli sledečo resolucijo: "Konferenca izraža nasprotovanje konskripcijskemu duhu ter je odločena, da bo pazno opazovala in nadzirala vojaške oblasti, da ne bodo razširjale svoj delokrog," Kova žrtev nemške pomožne kri-žarke. Boston, Mass., S. februarja. — Vesti, da je \ijela nemška pomožna križarka. ki se skriva ob zapadni afriški obali, nek angleški parnik. ki je plul iz južne Amerike na Angleško, so povzročile, da so mornariške zavarovalne družbe podvojile vojne zavarovalne cene za blago. Zavarovalnina znaša zdaj $1 na vsakih $100. desetkrat več, kakor je bila prej, predno so Nemci pripeljali parnik "Appam" v ameriško pristanišče Hampton Boads. 130.00 Ker se cene sedaj pogosto spre-! minjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. EOJAXI POKOSI Ker nam letos nikakor nI mogo če dobiti PRATIK iz starega krm ja, opozarjamo vse cenjene rojak* te rojakinje, da i»j pridno Ženska misijonarka proti ubijanju. Kolin, Nemčija, 9. februarja. — EUv R< uss, ženska misijonarka v Kolinu. ki pridigala praktično izpeljevanje nauka: "Ne ubijaj! — j»l bila danes obsojena od voj nega sodišča na devet mesecev je če, češ. da je kriva veleizdajstva in da j«» nagovarjala vojake k u poru. Omenjena ženska je pridigala v pisani in govorjeni besedi, naj se drže vojaki načela, da ne bodo ubijali na praznik«*. Sodišče je smatralo pri obsodbi kot nekako olajševalno točko dejstvo, da misijonarka ni delovala v pr.»tinem-škoin duhu. Poleg tega jo je spo znal sodni zdravnik za duševno nenormalno. V drugem slučaju bi bila obsodba gotovo mnogo ostrej ša. — Smrt na farmi. Annandale, N. J., 9, februarja Peter C. Dess. delovodja na farmi Everbreeze v Bray's Hill, v tukajšnji bližini, je podlegel ranam in poškodbam, ki mu jih je zadal nek podivjan bik. Imel je polomljena rebra in poleg tega je bil pre boden od bikovega roga. Nemci navdušeni nad srečnim umikanjem svojih afriških čet. Amsterdam. Nizozemska, 9. februarja. — Nemški list ''Frank furter Zeitung" navdušeno piše o uspešnem umikanju nemških afriških čet iz Kameruna v špansko Guinejo ter smatra ta dogodek kot eden največjih uspehov cele kolonij alne vojne Nemcev. Pravi, da Angleži kljub velikemu trudu, naporu in premoči niso mogli ujeti nemških čet "GLAS NARODA" (81oT«ale Daily.) Owned and published by th« SLOVENIO PUBLISHING 00 (a corporation.) rSANK SAKSER, President unri* BKNEDIK, Tree an per. at BuxUw« of the corporatloii and addresses of above officer*: Gortlandt Street, Borougb of Man hattaa New York City. N T ICm txlo leto velja llat « Ameriko In Ganado ..••••.•..•••»*»*»••*• S3. Ot1 a pol leta l^W' h celo leto aa mesto New York.. 4.00 ■ pol leta aa meato New York.. 2.0»' a Irropo aa vae leto ..•-..».... 4.50 m m m pol leta......»•••.• 2.86 m m m fft ft i£tA ......... . X.70 liUUS NAHODA" Izhaja raak dan tiTxemil oedHJ In praznikov "ti L A 8 N A B O D A" < "Voice of the People") •vary day except Sunday* and Holidays. RnharrtpHon yearly fS.OO idvertia podpiaa In oaobnoati m v prloMojeJo. aaj ae blasovoU poBlJatl pa -Money Order. Pri apremembl kraja oarotelkor pro ■tmo. da ae nam tudi prejftnje M-valiMe naznani, da hitreje naj- ' demo oaalomlka. zveza posameznih neodvisnih držav. Leta 1864. je bil Lineoln že vdrugie izbran predsednikom Združenih držav, a se je zdelo, da ne bo zdržal. Žalosten je bil sam in poleg tega je imel prenašati še težko breme dolžnosti kot predsednik. Vendar on nI bil slabič. Vsako stvar in vsako važno vprašanje je vestno in skrbno izpeljal in vedno točno vršil svojo dolžnost. Vodeč svoj narod skoz kri in ga je srečno pripeljal v pristan do miru in rešitve. Vsa dežela se je veselila in prepevala od radosti — Lincoln je dovršil veliko delo: — Unija je bila rešena! — Dne 14. aprila leta 1865. je zločinska roka umorila Abrahama Lineolna. Čudna je usoda, tudi narodi so večkrat otroci. Amerika ni takoj pojtnila svoje silne izgube. — Kaj se je zgodilo? — Igralec Wilkes Booth je streljal v predsednika Lineolna! Dvanajst dni po zločinu je bil zločinee ustreljen pri plotu na po-; lju, kjer se je bil skrival. — Ko. ,Spisal Stanko Majcen. Dopiaon In poiUjatram naredit« ta naaloT: -GLAS NARODA" «? rwrtlamtt St., New York Of Telrfoo ¥5X1 Portlands J^mmm se j.* bilo poleglo prvo ogorčenje, 0bc.inst'vr> je šele videlo ameriško ljudstvo.-- • , + -*! . .... , .. , Jimi kretnjami težko izgubo, ki jo je doživelo po Booth o vi roki. Sedela sva v krčmi za poličem vina in gledala skozi okno. Gosto popoldansko nebo jo puščalo snežinke na zemljo, počasi, previdno, tuiutam eno. Padale so neslišno, kot bi se bale, da koga ne prebu de. na pusto pokrajino, na blatni kolodvor, na štrleče, s plahto pre-grnjeno ogrodje cirkusa, ki je s par vozovi, par šotori in bajtami stal ob cesti. "Malo občinstva prihaja k predstavam. kajne? Podeželni ljudje se ne dajo drami t i iz zimskega spanja. Tuintam sodi kateri in gleda, kot da se je zmotil, ko je prišel sem..." 4'Malo občinstva", je zavrnila z glasom, tako lepim, da ga je bilo škoda spričo te slike v oknu. "in še to je nehvaležno. Občinstvo, veste — mestno ali podežel-no — je skrivnost. Velika skrivnost. Zili se mi, da ga ljubim, da je predmet edini moji strasti v življenju. Ne kadim, ne igram, ne tekam za možkimi — resnično ne! 3io oblačila. Zatrdim vam, da mej "Ne morem, gospodična, kakor mj. zalezoval sem jih po kavar-je malokdaj obdržalo na stolu bi rad." nah iu ^stilnicah. Vsi so imeli pred zrcalom. Iztrgala sem se. Zvonee je zabrnel drugič. Go- nekaj enakega v svoji zunanjo-garderobierki, ki me je oblačila, spod, naj vam pripovedujem. ka-Uti; tista neprijetna tajnost .i-iz rok in zbežala k zagrinjalu. Na ko sem si brisala solze z našmin- j vplivala nanje z veliko težo in v dihanju občinstva, ki se je natan- kanih lic, kako sem si drgala vla-| njihovih pogledih, 'besedah in ko slisalo v garderobo, sem po- žne roke ob rokavih, kako sem si kretnjah se je kazal pos0. nb Najpr« ovembr dvisno, \b včeraj smo omenili, da je bil ham Lincoln iz prepričanja on nasprotnik suženjstva, ki lo posebno v južnih državah razširjeno. Dne 6. novembra leta je bil Lineoln izvoljen icdnikom. Takrat so bili tež-si v deželi. Ves jug je bil v 1'nu. Ker je Lincoln zelo na-oval suženjstvu, je bruhnil legovi izvolitvi že dolgo prijeli i razdor naenkrat z vso ta dan. je proglasila dne 20. .Južna Carolina za ne-emur je sledilo še več rušili ue 4. fe u Mont dvisno 1 T)nr 1 vrt rento i tiar iffici pon Ii drž; 'h v na jugu, ki so se arja 1861. leta v me-aery proglasile za ne-o konfederacijo. 11. februarja 1861. leta se il Lincoln žalostnega srca v lico — pravi njegov zgodo-— "to assume a task more alt than that which devolved Washington". res, razmere so bile zelo tes-Državljansko vojno so začeli ifederati z juga z navalom na rt Summer. Prišla so težka leta narod in na eelo deželo. In sre-tega ognja in prelivanja bratske krvi ae dviga veliki človek Lincoln, ki ima na srcu samo eno željo in zasleduje samo eno politiko: — da bratski zdruii Sever in Jug. Srce ga je bolelo nad bratomorno vojno. Lincoln je tožil, kakor toži dober oče nad težkim prepirom svojih sinov. Eua sama misel jja je vodila povsod in pri vseh podjetjih, in ta misel mu je bila: — Unija se mora rešiti! — Aprila meseca 1862. leta je sklenil kongres zakon, po katerem so oproščeni vsi sužnji v District of Columbia. Zakon je podpisal predseilnik Lincoln. , V maju istega leta je izdal general Hunter vojno naredbo, v kateri je za vse čase proglašena svoboda sužnjev v državah Florida, Georgia in Južna Carolina. Lincoln pa je kot predsednik preklical ta proglas, ker je pripadal tako važen odlok njemu kot načelniku ljudstva. Vendar je v septembru 1862. leta izdal on sam Dopisi. New York, N. Y. — Prihodnjo nedeljo, 13. februarja, priredi na- r» teu1u'11- ""'i' "1 i- , , , _J ' * ... občinstvo. Razburjena mu pose dekliško društvo v Slovaški ....., - kadar )b- ein«tvo leži kakor kača zvito okoli vas — s svojimi kačjimi kretnjami, s svojo tajinstveno nedoločljivo barvo, s svojo neprera-čunljivo ljubeznijo in s svojimi nepričakovanimi zahtevami. Zdim se sama sebi kakor vitka krotite-Ijiea levov, kadar stopim pred Dvorani na 21 Nassau Avenue v iščem oči in jih ne pustim iz po , , . . gleda do konca. Za hrbtom skri- Brooklvnu svojo prvo predpustno ^ bi, gredstvo za najhujfie sluzavo Najprej bode zapela, naša ;aje Da tuffi bKa treba Stojim tliena Domovina uekai mozkih , , 1t , , , • , , . . , . . kakor na vulkanskih tleh. ki uteg- zborov. nato bo pa sledila izvirna igra "Prisegainki je prirejena nalašč >:a naše razmere. Igra je nejo vsak trenutek izbruhniti. In se zavedam, jasno in strahoma za- . , , , . . vedam, dn mi je bič v roki kakor tako krasna, da se igralke vsaki- i , . i - i »•»• , . , . ' . » ° . bilka, s katero hočem krotiti vi- krat, ko jo poskusajo, nasmejejo ji{)r do solz: obenem pa se jim tudi porosi oko ob ganljivih, v srce se-gajočih prizorih. Po pravici trdimo, da tako krasne igre še nismo imeli v New Yorku, in vsakdo, ki jo bo videl enkrat, je bode želel ^^ neirtL." videti večkrat "Rajbeneanka . ■ • NVprenu~.linljlVu J(, selll r,k Marijan,-a ,n ' Gorenjska Spela ]a Nepreračunljivo kakor žival, s svojim pristno slovenskim hu- ki » ne zuate skrivIlosti duše. morjem bosta zabavali vsakega, AH ]oh ima Jušo? r-elljaUi tr- Popila je ostanek vina in >e zopet zagledala v okna brezglasno, enobarvno zimsko sliko. Grebeni šotorov, v blato vgreznjena kolesa vozov in čez vse: tih'>. redko znala, kako se godi mojemu Poljaku na žici. Tista tiliota tam notri med predstavo je nekaj gruz-nega. Nihče se ne gane na sedežu. . Niti jambor ne zaječi, niti plahta ne šelestne. Tihota pred ploskoni. ki pljuskne v manežo kakor jez — ali tihota pred polomom. Videla sem že kri. z žaganjem ma-neže pomešano, videla telo, ki mu je triko preozek, vijoče se v onemogli bolesti pod aparatom. Delavci. zaliti, zabuhnjeni, topi, strme v prizor in si ne vedo pomagati... Tak trenutek je za opazovalca hujši nego za ponesrečenca. Njegova točka je torej pred mojo stala na v sporedu in ko tako nekega večera sedim v garderobi in so šminkam — roka mi je trepetala. ker iz arene nisem slišala nič drugega kot tihoto, tihoto, ti-hoto, še godba je bila ponehala — se nakrat nekaj zruši — ali zaboj. ali lestva, ali celi cirkus, nisem mogla v hipu dognati — orkan šuma, groženj, kletev, klicev se dvigne in hoče pokopati vse. kar se — drobno in gomezeče kakor mravljinjak — giblje pod njim. Iločem planiti k zastoru, a nog«- ne ul>ogajo. Kakor od strele zadeta obsedim pred zrcalom, šminko v roki. in čakam. Zastor se razmakne in dva gospoda v cilindrih prineseta — blesteč je kosala bela barva njunih rokavic uma'zanorozno barvo trikoja — truplo Poljaka-plesalea v garderobo. Gospod moj, moje mnenje o naši umetnosti ni visoko, ali resnično, ko sem ugledala Poljaka s trtimi ledji, s [»obešenimi nogami. se mi je zdel kakor ptič, ki je z viška treščil na trdi tlak. Kako lahko — kakor metulj — se je kretal ta mož na žici. Živel je od zraka, v zraku, z zrakom kakor kakor ptičev eden... in zdaj leži z zlomljenim hrbtom, nem od kričeče bolesti. O del kluba prineso na oder polno živ- dU da tako nizko ceuim obC.in_ ljenja, kadarkoli imajo svoj shod sfvt> Saj gte tudi vi nj del ah pa piknik. \ resnici, igra -e &i ku fte vstopuico m sedete •1 n se ga m je nekaj, cesar še m- na mesto? iu se ozrete ua levo iu smo videli. Igra se bode ponav- se ozrete ua dvSDO ter stisnete ro-ljala po vseli naselbinah, kajti iz- ko prijateiju. pozdravite znani P^^f za lliWO Jav' čez bariero... Saj ste tudi vi d nost. Igro u« šolska sestra cer- tisteffa> ki ^ živali primerjam, in kve ^v. Alfonza in bo tudi zato veiidar ste C.ist<) spodoben človek, nekaj posebnega. Po igri bo pro- kajne; _ y celotij ve5te> v celoti sta zabava s plesom. Med plesom je tako postane nekaj novega, od se bodo prodajale pristne kranj- posamilika povse drugačnega, ne ske klobase, katere je društvo zavedajoC. Sc svoje nove narave... importiralo s Kranjskega potom Naj vam novem primer?" zrakoplova, ker po morju bi jih| j^e so padale snežinke, Še so jih Angleži gotovo pojedli. Ako še požirali jarkij kolovozi in eeste. omenim, da bo čisti dobiček šel jauibori štorov so še ostro moleli za novo slovensko cerkev v Netv y gosti zimski zrak "'To se je zgodilo v cirkusu, ki je potem pogorel. Angažirana sem bila kot plesalka eksotičnih vprašanja pi^ov. spremljala me je godba na . .. , uska Li=a lok. ki jo je vodil mlad človek, se obstoj., odgovarjam sledeče: nekdauji konzervatorist. V ti-Nasa podružnica Slov. Lige še ži-Ltem cirkusu je že pred menoj vi ter je na zdravi m močni pod-j žou?nral mIad Poljak, mislim. Iagi. dasi so jo gotovi listi že dav- j nekdanji častnik. Hodil je po žici, no obs.xlili na smrt. Napreduje napeti visoko nad manežo, metal zelo dobro, kar je dokaz, da je že v zrak iu ylh lovil. Rekla štela preteklo leto nad 90 članov.L^ prej da ne tekam za možki-Z novim letom smo obnovili čla-'j a tc?a ^OVcka sein ljubila od narmo m upati je, da bo doseglo Kaj zakaj mu tega število v tekočem letu nad sto' povcdala nikdar. Oe se ne članov. Ker namerava naša po- ker je bil nekaka izjema med Yorku, mislim, da ga ne bo zaved- j nega rojaka, ki bi ostal v nedeljo doma. — K. Chicago, HI. — Na ~ eenj. rojakov, ako Slovenska Liga in ime in jaz pridem na dom po vsemi mojimi znanci Poljaki, me članarino. Cenj. rojakom bi sve-'je zanimal in rada sem cledala za toval, da pridno pristopajo k tej njim. organizaciji, kajti zdi se mi, daj Njegova točka je bila ena naj-postane Slov. Liga za nas Sloven- nevarnejših. Svojih ljudi ni imel, (ee tu v Ameriki zelo velikega po- da hl mu bili napenjali in pritr-m bili prosti »ploh vsi sužnji v!™ena. — Z narodnim pozdravom jevali žico, zanašati se je moral na Združenih državah. S tem deja-|IvaT1 K"šar, blagajnik, 1941 Or- siuge podjetja. Kakor veste, je njem si je postavil spomenik, ki eliard St posebno je imenoval države Ar kansa«, Texas, del Louisiane, Mississippi. Alabama. Florida, Georgia in South Carolina. Dne 1. januarja je obnovil ta proglas osvobojenja, po katerem | hladila vroče sence z robcemLe žečega Poljaka nisem upala pogledati. Krikniti bi morala od sramu, če bi me zadel njegov trpeči pogled. Zastor se je razmaknil — in stala sem tam. kjer je ležal on pred desetimi minutami. Žaganje je bilo skrbno razgrab-Ijano. ni se poznal odtis padlega telesa. A meni se je zdelo, da vidim kri. samo kri pod nogami. Ta kri, gorka in vonjava še, žari. kipi. vre. ne more umreti. Iu on kliče iz nje s slabotnim glasom, kliče, zakaj hodim po njem. po živem. po njegovih zlomljenih, bolečih udih! Kri, iz katere se odpirajo njegove oči. tako mile iu dobre. globoko zasenčene, kakor je mila iu dobra in globoko zasenčena le možka žalost. Odpustite mi, da vam pripovedujem še nadaljuje. Samo to naj vam povem : plesala sem. resnično plesala svoj ogrski ples s pištolami. plesala na tistem mestu, kjer je ležal on pred desetimi minutami, vijoc se od silne bolečine, ple-sala. plesala, plesala veleslavue-mu, naklonjenemu občinstvu v oči. v usta, v senzaeijski glad, v njegovo podlo srce. v nizko, živalsko dušo njegovo — plesala, da sem si ranila noge do krvi. da so mi letele cunje z bokov, da sem si razplesala obleko s telesa... In odslej vem. da je občinstvo žival, ki nima duše, ki ima le žarek življenja v sebi. duši podoben. >Tiiiiii. zamolkel žarek, skrivnost živalskega bitja." Nasmehnila se je, kot da je življenje vzlic takemu spoznanju vendarle lepo. in iztegnila svojo belo roko preko mize proti oknu. "Poglejte, naš cirkus ima že belo kučmo in kako živo žari lepak na belini snega!" Seveda sem takoj pomagala, da smo ga položili iki žimnico. ki je bila pripravljena za tretjo točko; kapljala sem mu konjak v usta in mu hladila senee z mokrimi cunjami. Ležal je tam kakor človek, ki vse svoje življenje ničesar drugega ni ii s" v sled tega njegov tr!;: > spremenil ali da bi se pokazalo kaj nenavadnega na črtah njegovega obraza. / Nosil je seboj neprijetno tajnost in v velikih skrbeh je bil, da bi ljudje ne zvedeli zanjo. Ležala mu je z neprijetno težo na dnu srca; pozabiti ni mogel nanjo v nobenem trenotku; čez vsako ve selo uro mu je razgrnila svoje mračne sence. Drugae je bil pošten in dostojen človek: živel je tisto enostav-Njegov obraz je u:\ vljuden in za-j no. dolgočasno življenje, kakor eno oduren, seč vujoč in zaeno jra živi večina ljudi, brezmejno nesramen, prizanesljiv p Govorila sva nekoč zelo živah-in zaeno zahteven, vsiljiv, nadvse HO; ozrl sem se slučajno skozi ok izzivajoč. Kaj vendar? Gospodična ivia. no m takrat je prišla mimo lepa ženska. Postava ritka, visoka: dal sem'pod bujnimi, rdečimi lasmi čisto poseben nemirni, kretnje neodločne .... V prvih časih niso bili zame drugega nego interesanteii pred met študiranja in raziskavanja. Celo neka radost sem čutil v občevanju z njimi; njihova bojazen me je ščegetala. A kar se mi je zdelo tedaj posebno čudno: sočutja ni bilo v meni čisto nič in opazoval sem jih kakor nenavadno naturno prikazen .... Spoznal sem bil namreč ljudi, ki so obsojeni na smrt. Ni prijetno, če je člov6k obsojen na smrt. Živi lahko dolpa leta, ali kakšno življenje je to! Nima prihodnosti pred sabo, na smrt je obsojen; tudi nima veselja na svetu, za kaj obsojen je ua smrt. Drugi žive. prihodnost pred sabo, smrti nikjer; to je življenje! Ali drugače je, če je človeku usojeno od prvega dne .... Roka seže po kozarcu, toda omahne! — Saj si itak obsojen na — smrt! ____ In sram jih je, da so obsojeni. Tako vrvi življenje po cestah in se siueje iz oči in vre iz besed in zvoni in prepeva pod vsem širokim nebom. Ljudje, obsojeni na smrt, se plazijo ob zidu in gledajo strahom izpod eela in se sramujejo. Čutijo namreč, da nimajo ničesar opraviti na svetli, da je njih življenje samo pust«; pričakovanje in da so drugim ljudem v nadlego in pohujšanje. Površen človek bi mislil, da žive, kakor žive drugi in ne razločeval bi jih iz množice; zakaj navadilo skrivajo svojo tajnost ze lo rafinirano. z veliko skrbjo, — Življenje jih nosi. kakor nosi veter košček papirja, kakor nos: potok velo listje. Ženo jih valovi in zato se vidi na prvi pogled.! kakor da bi dihali, kakor da bi se premikali. Njih zunanji polo j žaj ni isto nič drugačen od položaja srečnih ljudi. Nekateri iz I med njih so celo uradniki, profe-j sorji, dvorni svetniki. Življenj-' jih je prineslo na čudna mesta, ki nikakor niso bila ustvarjena: zanje. Vsi stanovi so jih polni. in poznajo se med seboj. Kadar spozna človek, da je za-znamenovan. tedaj si išče t ova j rišev v svojo tolažbo. Xe da bi! občeval z njimi: ne občujejo med j sabo, sramuje se drug drugega. I Človek, ki čuti. da je pomilovanja vreden, ne občuje rad z ljudmi. ki so pomilovanja vredni kakor on; hodi po cestah z visokimi. ponosnimi ljudmi, da pade žarek iinenitnosti tudi na njegovo zakrpano suknjo. Ali obsojencu je sladko, da s. obsojeni tudi drugi. Pohaja po cestah, po kavarnah in po gostil nicah in ga zelo veseli, kadar zapazi tisto potezo v obrazu, tisto bojazen v očeh, tisto neodločnost v vedenju. Pogledata se ter se nasmehneta in pomežikneta na-lahko z očesom. Ne govorita besede, in če sta sedela za isto mi zo. ne da bi se bila spoznala v prveni trenotku. tedaj se pošlo vita ter se preselita. DAROVI. Za nesrečno Zupanovo družino v Grove City, Pa. New York. N. V. Po šl: Marija Tomee. Neimenovana, Kati Tiear. Antonija Rurgar; ">"><-: Evgenija Povše; po 50f: Slavka Povše. K ma Povše. Ana Zalokar, Jeriču Avguštin. Marija Mlakar. Marija Vidmar, Rozi Stare, Martin Stare in Ana Tičar; po 25C: Marija Gostič, Barbara Šantel. Nežika Lužar, Fany Lužar in Marija Ver-derber; po liOc: Polona Janež iu Franca Požar; po 10c: Marija O žura. Barbara Janež in Polona Frak. t Marija Tomee, nabiralka. X.rooklyn, N. V. Neimenovana n. Sol way, X V. Louis Jekše •s 1.05. Conemaugh. l'a. K. R. -d. Naslov Zupanov je: John Zupan. K. F. D. 1. i!ox 13. Grove City. Pa. Hagew. Pa. Neimenovan £1. Yukon. Pa. Po -tI : John Kosec hi Mary Kosec. McDowell. "YY. Va. Neimenovan Indianapolis. In bar Sartell, Minn, ler $1. Abbevville. Ga. dolarjev. Anton lir! l"im Burgsta-Neimenovan Tšeem -JOSIPA C EKOVIN. Prosim cenjene rojake Slovence in brate Hrvate, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Toni Dejanovič. R. F. D. 1. Kinzna. Pa. (10-12—2' Kje se nahajata VIKTOR 1XT1-IIAR. doma nekje iz Dolenjskega. in PRIMOŽ PEK KO.' Prosi mcenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da »a mi javi, ali naj se sama oglasita. — John Susman. e o Andy Bliss. Brock-way vil le. Pa. * (9-11—2) POZOR, ROJAKI! FRANK in ČILA TORI jo popihala od tu dne 15. decembra proti Fed -rai. Pa., in potem ne vem kam. Odnesla mi svoto .52oOU. Doma sta iz Griž \ Savinjski dolini na Štajerskem. On je sta,- 42 let, ona pa 35. >=25 nagrade dobi oni. ki mi naznani nju naslov. Sam Prtlaga. 22*3 James St.. Akron. Ohio POJASNILO na me j dopis v številki 24 "Glas Naroda". Nekaj rojakov je bilo ».prejetili in druge, ki se jih bo rabilo, bom pa že pravočasno obvestil. Plača je najnižja $11. "zacarji" dobe od $2 do >2.G0. - grinerji" od $2.50 d:> in '" še t'l a rji pa od Natanko sem jih spoznal, od- do $3.50. Omenim naj še, da kril sem vse njihove skrivnosti. 011ki imajo stalno delo, naj ga Dasi ne store nikomur ni žalega drže. ker prednost imajo rojaki, in je celo nekaj žalostnega v so brez dela ali pa ki le par njili usodi, se mi njih življenje v tednu delajo, vendar ne zdi pošteno. Lažejo1 A. Miller, molče, varajo druge ljudi, ki so 1^0. Whitehall. Mich, poklicani, da žive in uživajo. Ne- vriniti odmor desetih minut, da bel. nenavadno fin obraz. Tudi; potrebni so in vsaka usta zraka. |?a čas ne mor prav nikdar poru- LISTNICA UREDNIŠTVA. S. T. — Zdaj ne morete po- taka reč odvisna od enega vijaka, se razburjenje med občinstvom on jo je videl in njegove oči so nekoliko poleže; tudi nam bo od-.bile nemirne in plašne. Nisva še dih po tej katastrofi dobro del —[dokončala prejšnjega razgovora: a dalje ne morem čakati. Ljudje postal je sredi stavka in ni nada so plačali sedeže iu so ne- ljeval. Gledal je na cesto in poz-strpni..." jnaio se mu je, da ga je ovladala St-deč ob Poljaku, vtopljena v težka misel, presrečno žalost njegovega obra-j Naposled se okrene nenadno k za, sem bila popolnoma pozabila meni: nase in na občinstvo. Kaj; ali še j — To je žalostno, glejte ...... sedi, ali še ni odšlo' (žalostno je samotariti, če je člo- "Ruiniram sem. gospodična, če vek mlad .... Meni je tako uso prekinem večer radi take malen- jeno! kosti. Občinstvo me bo obreko-! Pogledam ga začuden, valo. . . in ne pride več. Saj po-; — Prosim vas .... samotariti znate razmere..." :vam je usojeno? "Toda, gospod ravnatelj!"' j Zamahnil je z desnico, ne da Slišala sem, da se mi je tresel bi odgovoril, in kmalu nato je glas, in vedela, da je gospod rav- vstal ter odhajal. Ali ko se je od enega kljuna, od ene zareze vjnatelj dobro razumel ta tresljaj, ozrl na pragu še enkrat proti me-zdolbi..." Treba, da se ploča ob Držal je bič v roki, za Četrto toč- ni. je bil njegov obraz tako pre-Drža vljanska vojna jo trajala slati v staro domovino ne čevljev,'ploči premakne le za las — in vse ko s konji, in sram ga je bilo te- paden, poln strahu in žalosti da itiri leta in je stala ob koncu do ne obleke in ne živil, ker paro- skupaj se zruši s človekom vred. ga biča. Ime je zazeblo do nohtov, tri milijone dolarjev na danJbrodne družbe ne sprejmejo za Sluge so radi pijani, osobito na ''Gospod ravnatelj, kaj je vam' Nisem ga videl odtlej nikoli Združenim državam je pustila več Avstrijo, Nemčijo, Bolgarijo in plačilni dan. in ne mislijo na živ- ena predstava več ali manj, v ne- več; pozneje so mi povedali, da kakor dve miljardi in 800 miljo- Turčijo nobenih paketov. Ko se ljenje, ki gori na žici pleše in ko- deljo se vam blagajna zopet na- je umrl____ nov dolarjev dolga, ljudi pa je bo zopet zamoglo pošiljati, bomo(leba med življenjem in smrtjo. polni." J Ko so mi povedali, da je umrl pobrala bliru pol miljona. (sporočili v listu. i Meni je bila Poljakova točka, "Gospodična, zame ne gre. Ve- ta človek, se je odprlo nekaj Ta vojna je imela eno dobro X. IL, Little Falls, M. Y. — ki je trajala komaj deset minut rujte mi, da sem sozadet z nesre- strašnega mojim očem. Tedaj sem nienjatva in po-' Vprašali ste naa, zakaj je pobeg- in ki je redno stala pred mojo na čo kakor nihče drug v našem o- spoznal skrivnost, ki jo je nosil j© bilo eno načelo, da so nil kralj Peter z volini iz Srbije.1 vapored u — večnost trepetanja, sobju. Ali občinstvo, to veleslav- v svojem srcu. Ne vemo. Najbri&e zato, « ker ni muk, naj silnejie razburjenosti, no, naklonjeno občinstvo..." | In od tistega trenotka sem jih pa tamo imel konj na razpolago. Med njegovo točko sem ee navad-' "Ali je vaša resna volja?"* iskal po cestah, hodil Bern za-njf.'skem prebivajoči inozemci policiji.' ki ga dihajo, so ukradena. Premišljeval sem o teh stvareh in sem se sprehajal ves otožen po tistih dolgih, ozkih ulicah v umazanem predmestju, kjer hodi naj- j več umirajočih ljudi. Takrat se me dotakne roka, širok obraz siv j kaste polti se skloni k meni, debele ustnice se nasmehnejo. Potrka me po rami. pomežikne ter gre dalje po svoji poti____ Od temena do nog me je spre-lctelo; oprl sem se ob zid. kajti zazibalo se mi je bilo pred očmi .... Od tedaj me pozdravljajo moji tovariši in pozdravljam. Rad bi seznal za svojega prijate lja -TOŽETA SLUGA, doma iz Velikega Brda na Primorskem^ Ce je komu znan njegov naslov, prosim, naj mi ga naznani, ali se mi pa naj sam javi. — John Ujčič, R. 2, Box 108 B. Altoona. Pa. (9-12_2' Potres v Panami. Panama, 8. februarja. — Danes zjutraj krog poldneva se je pojavil tukaj v me3tu in v kanalskem SANATOGEN DOBROTNIK ČLOVEŠTVA KRI ! Dosežejo oni, ki se zdravijo MoČ ! 2 evropskimi zdravili, ker so Zdravje ! najbolja. Posebno Sa-natogen je pravi Čudež za vse bolehne. slabotne in slabokrvne. 21,000 zdrav-nikov ga priporoča po celem svetu. ,. . Dobiva se pri nas. (Dom. Lekarna), tuai jaz JUL kakor tudi druga garantirana zdravila za: Želodčne bolezni, ner-voznost, revmatizem, prehlajenje, spolne bolezni, zdravila za pridobitev možke moči in za vse druge bolezni. S temi zdravili smo pomagali veli , ... ^ ... ko rojakom, tako lahko tudi vam, ako okrožju precej silen potres, ki je 3e obrnete na nas. Na vsa vprašanja trajal štirinajst minut, a ni napra- damo mi točna pojasnila o boleznih vil nikakc škode. iin zdravilih zastonj! S tem si prihranite denar Nova odredba. London, Anglija, 8. februarja. in pridobite si ZDRAVJE. Priznalna pisma pričajo o % j »i , , . . . , , .« tem jasno. Naročila se izvr-Angleska vlada je izdala odredbo, šujejo stroffo zaupno. Pisma ki določa, da se morajo tekom naslovite tako: dveh tednov javiti vsi na Angle-, J.F.Dolenc Box 819 Milwaukee! Wis. / Slovens ko k a t o 1 i š k o 53=—--Et ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. I aka rporirmao da« 21. juauja 1902 v drier i PeanijlTuk- (iLAVNI I BADMKI; Pmliedrnk . JOŽEF l'KTERNKl.. Box 03. WUlock. I*a. I podpredsednik: KAHOL ZAI.AK, liox 547. Forest City. Fa II podpredsednik; LOl'IS TAUCUAR. Box 8So, Rock Springs. Wyo. Tajnik :: JOHN TELBAX, Box To7. Forest City. Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIX, Box Forest Cit.v, Pa. Blamijiilk: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Fa. PoobiaiitJeuec: JOsSIF ZALA.lt, 1004 North Chicago St.. Joiiet. ILL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC. «U0 Chicago St., Joiiet, IU. NADZORNI ODBOR: Preiljajo i tajnik« Ivan Tclban, P. o Bos 707, Forest Citr. 1 Vnna. DsnStveno glasilo : "GLAS N A H O D A." Težka artilerija bojne armade. Pruski stotnik izven službe O^sele priobčuje naslednji članek o težki ariiljeriji bojne armade : Velika vrednost težke artilje-l.i« s. je pokazala najprej v ru sko japonski vojni, ko je erene ral Nogi po zavzetju Port Ar-thurja spravil eelokupuo težki oblegovalno artiljerijo japonska armade v bitko pri Mukdenu: z uničujočim ognjem težkih kalibrov je izsilil prodor na muk denskem kolodvoru, odločilnem m> st,u. in s tem tudi umaknitev ruski- vojske. Sedanja vojna jt odločilni pomen težke artiljerij« v bojni armadi tako jasuo 11 oka /a la. da pač ni več uobenega dvo ma kako važno iu potrebno je da spremlja, armado na bojišču zadostno število težkih, močno u ••inkojočih topov. Različne bel gijske in francoske trdnjave, for t i in zaporne utrdbe je bilo mo goee v tako kratkem času in * tako majhnimi izgubami za na? razrušiti in zavzeti le po zaslug' vzorno uporabljene nemške tež ke artiljerije in njenega ogrom nega učinka. Silni uspehi nem -»kih in avstroogrskih armad nr vzhodu so zopet zahvaliti izred učinkoviti artiljerisjki priprav težke artiljerije, ki je bila edin? >posobna v tako kratkem časi zlomiti močno utrjena ruska opi rališča. Seveda se ne sme pozabiti, dr ■»o Kruppovi 42 cm možnarji stra h ovit o presenetili naše sovražni s tem grozovitim to]K»ni j» nemški artiljeriji zagotovljen/ premoč tudi proti naj moderne j šim utrdbam* Pa tudi drugi to povi nemške bojne armade, ki jil v inozemstvu še ne v»-do dovol; «*eniti. imajo ravnotako ne ver je tno razdiralno moč kakor nov avstrijski 30.5 im. možnarji. k delujejo na vseh bojiščih. To s< je pokazalo dosedaj pri obstreljevanju raznih močnih utrdb kakor tudi zdaj pri bojih za utrjene postojanke na zapadu in pri napadalnih in zasledovalnih bitkah na vzhodu. V nemški armadi delujejo pri težki artiljeriji pehotni topniearji, težki to povi »o topovi pehotne artiljerije. Nemška težka artiljerija ima dve vi^ti težkih topov za strmo streljanje, in sicer težko 15 etn havbico in 21 cm možnar; potem ima težak 10 em top h ploskim ti rorn; razen tega vporablja 30.5 '•in avstrijski možnar, 42 cm Krupp možnar (na zapadu) in 42 cm Skodovo havbico (na vz- N ems ki 21 cm moinar bv odlikuje * posebno velikim strelnim obsegom in gotovostjo v zadevanju. Njegov izstrelek je granata s tenko steno, močno glavo in telo velikim razstrelnim nabojem; težka je 120 kg ter ima izredno prodiralno in razdiralno moč.. T« možnarske granate- u činkujejo seveda znatno silneje nego granate težkih bojnih havbic ter so posebno porabne za razdiranje najmočnejših kritij in betonskih zgradb. Zažigajo se z užigalom. ki zažge granato kakor želi topničar; ali takoj ob udaru, ali pa šele potem. ko prodre v kritje; v tem slučaju pride ogromna minska sila izstrelka in učinek razširja-jočih se plinov posebno do veljave. Moralični vtis razletele se granate je presilen. Možnarji se u-porabijo tam, kjer težka havbica vsled svoje manjše učinkovitosti ne zadostuje več. Gibljivost možnarske baterije je dobra ; top se ne vozi na lafeti, marveč se razloži dva dela in prevaža s težko konjsko vprego ali pa z avtomobilom: pri tem se naloži topova cev na poseben voz. praz-aa lafeta tvori vozilo zase. Avstrijski 30.5 cm možnarji, 'ii so se s koristjo služili pri ob-'eganju Namurja in se sijajno >bnesli potem pri Maubeuge-u in Antiverpah, kakor tudi ob Du-lajcu, pri Tarnowu, Przemyslu td.. so delo avstrijskih Skodo-vih tovarn. Spadajo k najtežjim kalibrom, kakršni dosedaj pri bojni armadi niso bili v rabi. Nji-iov streljaj nadkriljuje vse dru-rc strmostrelne topove naše tež-'ie artiljerije: pri tem čudovito »otovo zadeva že na daljave, ki laleč presegajo vse pojme dose iaj običajnih številk. Razdiralna noč njihovih orjaških izstrelkov v cilju je neizmerna. Vsled svoje padalne brzine iti sile prodro ti težki izstrelki globoko tudi v najmočnejši materi-il kritij; velike množine razstre!-iih snovi, s katerimi so napolnje-ii, ne zmeljejo le materijala. temveč s svojo detonacijo tudi strahovito pretresajo živce obstreljeva •lega sovražnika. Možnar se vozi na motornih vosov ih ; sestavljen je tako, da se .'eleumno razloži na tri dele in ca »e kljub ogromni celokupni tež' nogoče prevažati tudi po najslabših cestah; na dobrem potu morejo te motorne baterije lagodno sle diti vojski na maršu. Sestava tega možnar ja in zazidava v temelj zahteva razmeroma malo časa. tako da se( morejo motorne baterije po izvršeni nalogi brez izgube časa premestiti t je, kjer *o ravno potrebne. Kruppov 42 cm možnar je mojstersko delo najtežjega kalibra, kakor je bil doslej v rabi samo kot mornariški top. Ta top ni bil neznan samo široki javnosti, marveč tudi vojaštvu, v kolikor ni bilo neposredno udeleženo pri preizkušanju in naba vi. Zato je tem večja zasluga pehotne artiljerije. da si je takoj ob začetku vojne prisvojila vs.> sposobnost in spretnost pri strežbi orjaškemu topu in mu tako pripomogla do polne veljave. Streljaj in gotovost v zadevanju sta pri tem možnarju naravnost nevrjfctna. Vsled teh spo sobnosti topa ni treba tolikokrat premeščati, marveč se samo naravna. v poljubno smer. Učinek COPvmCHT ONOCRWOOD A UN DC* WOOD. Ki. V □ Avstrijska artilerija v Črnigori. Vojna nese. Manfred Weiss je jako znan vojni liferant v Budimpešti. Da ne bi pozabil na lepe dobičke, ki mu jih je naklonila sedanju vojna, si je kupil 'mal spomin'. Kupil je posestvo grofa Lad. Karo lyja. ki obsega 10.000 oral. Ker je ravno sedaj bavarski kralj ku pil od grofa Batthyanyja posestvo in plačal oral zemlje po 1300 kron. smemo pač računati, da jt Weiss plačal oral vsaj po 1000 K in ga torej posestvo stane dese; milijonov kron. Pred 15 leti je bil Manfred Weiss še prav nez naten človek. Barzil&i v Trstu. Sicer dejansko še ni v Trstu Barzilai, ali želi skoro priti in . svojem duhu se postavlja v Trst. Pri proslavi Oberdanka v Italiji, je govoril Barzilai "ginljive govore'* iti je rekel da bo pokopal v Trstu poleg padlega prof. Ve posameznega zadetka je tako u-ničujoč, kakor se kaj takega še ni nikdar doseglo. Poleg orjaške probojne moči, se uveljavi opu-stošujoči, mini podobni razstrelni učinek in presenetljivo visoko razvijanje plinov. Najmočnejši betonski in jekleni oklopi se raz-lete ob udaru kakor čepinje; izstrelki prodro globoko v zemljo in kajuenje ter zmeljejo vse v godlo. Nobena utrdba se jim ne more ustavljati, kakor smo videli pri Namurju. Antwerpah itd. Za transport se možnar razloži v več delov ter se prevaža v več tovorih po železnici ali s cestnimi lokomotivami. Izkaz 17. pešpolka. Mrtvi: Franc Dromelj. Dragomeij 1S83. Ignac -Javoršek. Domžale, 1889. Kr. Križnik, Štajersko, 1893. Josip Kos. Št. Florjan, 1894. Jožef Jureš. Stara eesta. 1893. Anton Kos. Št. Rupert, 1S92. Fran Jakše. Orehova vas, 1886. Alojzij Weber, Gotenica. 1895. Frane Mohar. Stara loka, 1883. Janez Silic. Sv. Krištof, Celje. 1894. Janez Golobič. Semič. Cernomelj. 1888. Mihael Zidar, Novo mesto. 1889. Fr. Vavpotič. Dolenje. Ptuj, 1894. Janez Slivnik, Bled. 1885. Karel Petek. Kohlsdorf. Štajersko. 1895. Jurij Podpečan, Konjice. Celie, 1894. Mat. Mrak. Poljane. 1888. Janez Jenko. Smlednik (?). Egidij Barie. Kamnik, 1891. Franc Borštner. Zgornji Tuhinj. 1880. Emil Cegnar, Trst. 1896. Janez Dornik. Cerklje. Dol. 1888. Alojzi p Prek. Dobrava. Ljubljana. 1884. Franc Kos, Gorje, 1896. Anton Redenšek, Boštanj, 1895. Janez Kalan, Zminee, 1877. Franc Kveder. Prevoje, Kam nik, 1873. Anton Kutnar, Bukovica, Litija 1896. Karel Leskovee. Postojna, 3897. Janez Sodnikar. Medvode, 1895. Josip Krampelj. Lužarji, Kočevje, 1S94. Josip Mert. Št. Janez. 1895. Fr. Eržen. Oseliea. Kranj. 1S93. Anton Fat ur, 1893. Janez Staidoher, Banjaloka, 1895. Anton Podbenšek. Desklje. Gorica. 1894. Janez Sršen. Trst. 1896. Albino Rizzoli, Cioso. Tirolsko 1876. Anton Peterka. Moravče, 1883. Alojzij Znidaršie. Bučka. 1893 Josip Debevc, Borovnica. Ljub ljana. 1881. Janez Boječ. Zg. Šiška. 1868. Matija Slovše, Sv. Kunigunda. 1894. Andrej Meglic, »Studenec, 1895. Josip Jankovie, Šmarjeta, 1878. Janez Mam, Litija, 1875. Matija Šraj, Bloke. Alojzij Cšla-kar, Predoslje. 1892. Alojzij Pavlic, Kamnik. 1894. Josip Smajla, Lovrana. 1886. Alojzij Tičar, Bučka. 1S86. Fr. Urh, Javorje. Kranj. 1897. S. Tieberger. Pulj, 1890. Alojzij Modic. Mirna. 1895. Ed. LVŽek. Toplice, Češko. 1890. Franc Ravnikar. Orni vrh. Ljubljana. 1892. Josip Hudolin. Sodražica. 1898. Josip Hrovatin. Jekuš. Boštanj 1892. Jakob Voznik, Preddvor. 1895. Marij Tarognizg, Pazin, 1897. Fr. Leskovee. Želimlje, 1879. Fr. Lakner. Mozelj. Kočevje, Lo- vrenc, Medica, Št. Peter, Postojna, (tvornega duha nego zunaj, v Josip Mazeli. Metlika. 1896. Janez Nowak. Soča. 1886. Janez Žic kar, Cerklje. Krško. 1889. Miha Novosei. Sv. Nedelja, Sa-lnobor. 1887. Mihael Šabac. Št. Mihael. Postojna, 1892. Anton Pahor. Vojniee, Sežaua. 1697. Ivan Balon. ('rez, 1876. Anton Dobre, Soriea. Anton Ivle-meneič.Lokviea, 1895. Anton Prusnik. Moste, 1895. Janez Ivanič, Hrenovice, Josip Mrvar, Šmihel, Stopiee. 1S92. Janez Zupan, Križ. Kranj. 1S97. Alojzij Osredkar. Polhov gradeč, 1896. Matija Kadunc, Grosuplje, 1893, Janez Ilolzmau. Remšnik, Slov. gradeč, 1894. Andrej Železni kar. Želimlje, 1894. Josip Krničar, Šenčur. 1893. Andrej Gašperin, Begunje, 1894. Janez Zavec. Ptuj, 1893. Jakob Arh. Srednja vas. 1871. Anton Gorenc, Šmarjeta. 1895. Jakob Jereb, Krtina. 1S95. Jakob Štimec, Osilnica, 1895. Janez Albreht. Poljane, 1891. Matija Babnik, Šmarje. Ljublja na, 1896. Josip Schweinzer. Deutsch-Land-sberg. 1892. Janez Ciuha. Dobrava. Ljublja na, 1893. Martin Lesar, Bučka, 1887. Josip Debevc, Ratež, Brusnice Vineenc Slatnar. Križ, Kranj 1892. Janez Košnik, Predoslje, 1895. Anton Bazni k, Sv. Križ. Krško 1875. Jožef Pavlin. Kranj. 1891. Janez Golob, Celje. 1893. Josip Wohlgemuth Stara Loka 1879. Italjanski glavni stan. Grof Voltolini piše: — Laško obmejno mestece Vi dem je še pod žezlom Habsburža nov skromno cvetelo, odkar pa jt nad njim zaplapolala trikolora je šlo z blagostanjem in redotr navzdol in na perverzno veselje vseli lahofilov je nudilo meste kljub svoji legi ob meji sosednt kulturne države sliko pristnega južnega razpada in zanikarnosti Tu jc prišla vojna in z majem 1915. leta je napočila za Videm zlata doba. Maloštevilne tovarne so zaprle svoja vrata, kajti delavci so našli zunaj tako mnogo tero. dobičkanosno delo. da bi nobeden več ne stopil k statvam ali nakovalu. To srečno stanje je o-stalo vse do danes; četudi resne vojne slike Videmčanom. niso o stale prihranjene, so šle vendar samo mimo; kajti od glavnega stna kralja in "vsikdar zmago vitega Cadorne" se je moralo odvrniti vse, kar bi jinia moglo pokvariti dobro voljo. Zunaj pred mestom leži čedna vila Tricesimo. sedaj imenovana Palazzo reale. prestolnica kralja, kateremu je bilo v vrsti predni- preddvom tega templa globoko-padlega savojstva. Kdor je poznal Viktorja Emanuela III. — pred vojno, ta bi ga danes ne poznal več. Njegova rožnata barva se je umaknila pepelnasti ble-dosti, lasje kouiaj 46 letnega moža so osiveli, roke so v stalnem, očividno nervoznem gibanju in modre oči zro zmedeno in nemirno. Toda nihče v okolici kralja ne pokaže, da je opazil izpremem bo. ki se je zgodila z njim. Nasprotno, dvorni podre^niki si prizadevajo, da bi ga prepričali, da ga bo zgodovina imenovala "Velikega'*, in bivši republikanec Barzilai mu je predlagal, da si ob priliki pred stoječe "osvojitve" Gorice nadene naslov "cesarja Italije", malemu prestolonasledniku pa na radost ljudstvi oodeli naslov "Tržaškega vojvode1'. Samo eden v pisani družbi V. Emanuela je poln skrbi — teles-li zdravnik dr. Guirico. Njegovo istro oko vidi, da je kralj bolan nož. ki ne spada na bojišče. Njegovemu uplivu je pripisati, da bo kralj z novim letom za ne-vaj časa podvrgel zdravljenju pecialista za živce v neki vili pri Vieenzi. Bolje nego kralju, prija star. mi Cadonii življenje v glavnem '.tanu, čeravno ima tudi on svoje skrbi. Med temi je prva in največja, skoraj bolestna bojazen orod letalskimi napadi. On. ki je v svoji notranjosti prepričati la je največji vojskovodja Evrope. se ne more znebiti misli, da ^o oni onstran Soče vzeli na mu-lio njegovo dragoceno življenje Zato je izdal povelje, da se pokrije lioej. v katerega razredih ireduje generalni štab italjanske vojske, na poseben, proti bom bani varen način. Z ozirom na visoko važnost te oblasti to nazadnje ni nič čudnega. Cadorna bi bil rad n& enak na-Hn zavarovati tudi hišo. v kate ri se je nastanil. Ker bi bilo pa to postopanje vseeno povzročilo ne-'jube komentarje o osebnem po gumn generalisima. si je dal napraviti več prenočišč ter spi sedaj tu, sedaj tam. Kadar se mu zde atmosferine razmere posebno nevarne, se Še pozno ponoči u makne v eno skromnih videmskih krčm. v "Croce di Malta", ali v "Italio"'. pri čemer mu zelo prav hodi okolnost, da razen velikoi-menovanega dežnika ne nosi s seboj nobene drage prtljage. Ako vprašaš C'adorno, kako je zunaj na fronti, ti odgovori • — Da bene in meglio (od dobrega v boljše. — V ostalem pa vsi, ki so posvečeni v skrivnosti, vedo, da je pravi spiritus rector italjanskega glavnega stana general Porro. in če je le-ta več v Parizu in Londonu nego v Vidmu, se iz tega lahko sklepa, kaki vzroki so Italijo nagnili do vojne. Razen teh dveh glav pripada generalnemu štabu še več sto častnikov. Ker se poslužujejo za svoja nadzorovalna potovanja na fronto izključno le avtomobilov in prihaja na drugi strani s fronte in od generalne intendature v neziana tudi truplo Oberdanko-vo. Zaključil je svoj govor: Kakor hitro dospemo v Trst. polete naše želje proti Srbiji in Belgiji. da zopet vstaneta. aH vsi moramo biti edini in potrpežlivi, in ne smete godrnjati radi kaki!, napak ali vrzeli v pohodu do ve like zmage. Načrt za zopetno zgradbo kanad skega parlamenta. Ottawa, Kanada, b. februarja. Tukaj delajo načrte za novo zgrad bo kanadskega parlamenta, ki bo j stal od netili do osem railijonox > dolarjev. ■ V mnogih časnikih so začeli pi sati v tem smislu, naj bi prišel an gleški kralj George < kraljico in otvoril novi parlament v Kanadi, ki ga jc uničil pred kratkim veli kanski požar. Z veliko naglico pripravljajo j nove prostore v Viktorijanskem , muzeju in parlamentarne seje se 'bodo vršile dalje nemoteno. CENIK KNJIG katere ima ▼ z&logi SLOVENIC PUBLISHING CO ^ 82 CORTLANDT ST. NEW YORK N Y • v J I kov Savojske hiše pridržano, da nosi priimek *'Verolomni' \ — VlTrevisu vsako uro nešteto avto-kraljevi vili je kakor v eebelnja-! mobilov. vlada na cestah malega ku. V drevoredih, ki vodijo k vi- j furlanskega glavnega mesta tak sokemu portalu, je videti mnogo i avtomobilni promet, kakor v mi-številue kraljeve avtomobile, do- i*u v največjih svetovnih mestih čim postopajo okrog v popoldan- Evrope. skem solneu šoferji, škrlatno rde-j Od vzhoda sem se sliši grmeče oblečeni lakaji, dolgi gardni j nje topov že cele dolge mesece in kirasirji, kuharji, kuharski va- j Videmčani so vajeni na to muzi-jenci in drugi člani trume, ki j ko. Samo če privezani balon, ki streže kralju. Medseboj vodijo i noč in dan stoji nad mestom, ja- MOLITVENIKI: Skrbi za dušo. v platno vez. .50 Marija Varhinja. v platno vezano —.50 Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20 Sveta Ura. v usnje vezano $1.20 Rajski Glasovi, v platno vez. -—.45 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski —.U5 Abecednik nemški —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan —.50 Angleščina brez učitelja —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano >—.40 Cerkvena zgodovina —.70 Domači zdravnik —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 Katekizem vez. veliki :—.40 Katekizem vez. mali —.15 Navodilo za spisovanje raznih pisem —.80 Kova kuharska knjiga —.90 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnlee $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemsko-slovenski slovar $1.20 Slovensko-angleški in angl.- slov. slovar $1.50 Slov. angl. in angl. slov. slovar —.50 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, ve*. $1.20 Spretna kuharica —.75 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki slovensko-angleški tolmač $2.00 Voščilni listi —.25 Veliki vsevedež —.40 Zgodba sv. pisma —.60 Žirovnik, narodne pesmi t 1. 2. in 3. Bvezek, vez., po —.50 Mirko Poštenjakovift —.20 Mlinarjev Janez —.45 Mrtvi gosta e -.25 Muzolino, ropar Kalubrije - -.35 Na jutrovem —.30 Na različnih potih — .20 Nedolžnost preganjana in poveličana —.20 0 jetiki —.15 Odvetniška tarifa —.30 Pavliha —.25 Pod Turškim Jarmom —.25 Pregovori, prilike, reki r-J>5 Revolucija na Portugalskem —.20 Rinaldo Rinaldini —.35 Roparsko življenje —J20 Srečolovec —.20 Strelec —.20 Sv. Genovefa —.25 Sv. Notburga —.25 Titanik —.30 Trojak, povest —.50 Turki pred Dunajem —.35 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.95 Zgodovina e. in k. pešpolka št. 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanju —.30 Zgodovina slov. naroda zvezek --.40 Zlate jagode, vez. —.30 Življenja trnjeva pot —.50 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevica Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.7i ljute razprave, kriče in gestiku-lirajo, kakor bi bili sami gospodarji kraja: od časa do časa se vi letalce, potem se prebivalci zboje in kriče pobegnejo v hiše. Ko je pa nevarnost pri kraju, se prikaže kak krilni pobočnik in i vrne staro veselo življenje nazaj skuša nekoliko pomiriti ta kaos.! v to mesto, ki se imenuje sedaj V vili ni opaziti veliko več "italjanski glavni stan". ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Božični darov! —.15 Cerkvica na skali —.15 Ciganova os vet a —.25 Črni bratje -.25 Deteljica, življenje treh kranjskih bratov —.25 Don Kižot —.20 Doma in na Ptujem — 25 Erazem Predjamski -.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče že- leznic —.20 Gočevski katekizem —.25 Hedvika —.25 Hildegarda —.25 Hirlanda —.25 Hnbad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Ilustrovani vodnik po Go- renjskem —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izdajalec domovine —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kaj se je Makaru sanjalo T —.50 Knez črni Jurij —.25 Krvna osveta —.20 Leban, 100 beril —.20 Malomestne tradicije —.25 Mesija. 1. in 2. zvezek —.80 Miklova Zala —.35 .20 SPILMANOVE POVESTI: 1. rv. Ljubite svoje sovražnike 2. zv. Maron, krščanski deček —.2§ 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arnmugan, »in indijskega kneza —.25 9. zv. Kraljičin nečak —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. zv. Korejska brata —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja ;—.30 15. zv. Angelj sužnjev —.30 TALIJA. Zbirka gledaliških tger Pri puščavniku —.20 Idealna Tašča —.20 RAZGLEDNICE: Newyorške s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Torka po Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav, mali veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado. Illinois, Kansas, Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-OgTske mall veliki vezan Celi svet Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa eeli •vet i—.03 —.25 r—-29 '—.33 —.10 i—.25 (—.33 —.50 $1.50 I—JS9 —.10 —.50 —.25 $I.M OPOMBA: Naročilom je prilc žiti denarno vrednost, bodisi t gotovini, poitni nakaznici, ali poitmih coamkafe. Poštnina je pri vjek •snah is \ GLAS NAHOD A, 10. FEBRUARJA, 1916. EP Jugoslovanska a = Katol. Jednota ■ B lnlterporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Pi dsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BAL AX T, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BKOZICII. Ely Minn. Blagajnik: JOHX GOUŽE, Box 105. Ely. Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 5*3, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. 3IAUTLN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, IU. NADZORNIKI: MIKE ZUX1CII, 421—7th St., Calumet, Mich. PETEK ŠPEII AR. 422 N. 4th St.. Kansas City. Kans. JOHN YOQBICH. 44+—6th St., La Salle. 111. JOHN AUSEC. 5427 Homer Ave., X. E. Clo\elam1, O. JOHN KRŽI&KIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1706 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH P1SHLAK. 308—Gth St., Rock Spring, Wyo. G. J. POREXTA, licx 701, Black Diamond, Wash.* POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely. Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, od društva Slovence, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošilja t ve. naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb' pa na predsednika porotnega odbora. Xa osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA/' mene in se v legel v stran ter me stopnjice; enega izmed psov sem! selne vasi na Koroškem. Ta je že zrl z nevoljnim pogledom____Zi- zgrabil in ga davil.... I drugi sin iz te hiše. ki je padel v jali so, a sosed mi je dal goldinar. Več ne vem. To je vse, natančno tej vojni. — Padel je na tirolskem Angleški parlament. London, Anglija, 8. februarja. Angleškega parlamenta, ki se bo Ko mi je umrla mati. sem slišal, tako, več ne izveste iz mene. Samo i bojišču poročnik Ciril Hrast, jurist cocf„ii- V , ' i , , , , . . . j- , , v.. .. . i ' sestal prihodnji teden, ne bo otvo- da je rekel nekdo: XiČ ne bo iz zaradi tistega napisa, njega! Brž drugi diiu sem vstopil Umolknil je. Tudi gospod Cer- in vpok. nadučitelja in prefekta v ljubljanski gluhonemnici. — Xa ril kralj. — Kot vzrok navajajo, da je kralj še vedno bolan in da pri ključavničarju. — Ali je kaj. nak je molčal, kot bi preudarjal doberdobski planoti je padel Jožefj. . " česar ne bi bilo mogoče izvršiti?" skozi polzaprte veke očes. >Fuian iz vasi Polie r» Vodic* !bI mu lahko vsako najmanj« Gospod Ceniak je zganil z rameni. nato spregovoril: "Eno vprašanje: Ali znate brati?" "Celo polico knjig imam. Še več bi jih bilo. da mi jih ni.so pokradli." "Povejte dalje!" * Xi več daleč do konca. Povedal vam sem že, da me je tista ia-bli<*a nad vorišču tik ob vratih <«- •'Ifial Aiapak nekaj bi bili vi^ v<*ndar It1 napravili, če bi bili pri-- sli na verando...." "Morda bi bil voščil ali samo j rekel: Dober dan'. — in šel. Bog . i ve! Ne veiu. kaj bi napravil. Saj; to ni bilo glavno. Samo da bi kljub tablici prišel mimo psov...." Gospod pri vzglavju >e j»- zopet smejal. "Kdo vam bo to verjel? Skozi smrtno nevarnost radi ene- Fujan iz vasi Polje. p. Vodice. Raznoterosti, menjenc vile posebej zanimala. Ko- ga voščila, pozdrava ali celo radi likokrat sem šel mimo jh> Dolgi nič.... A? Ali se ne zdi to vam cesti, pa je tiisein zagledal. Ko pa samemu smešno?" sem jo zapazil, nisem mogel več Mladi obraz se je zopet spreme-i od nje. Premeril sem nje velikost, nil za trenutek, a je molčal. Go-črke. barvo, obliko. Sel sem se in spod Cernak pa je vzel iz žepa nese zopet vrnil. Premislil sem po- kaj trdega, zavitega v papir. Ko men besed, ki se mu je zdel poseb- je odvil, je pomolil bolniku kos ženo neumen. | leza navadne oblike. Na dvorišču je siai pes. saj po-j "Ali poznate to?" raz- ib urjenje škodilo. Od onega časa. ko je padel s konja, se ne počuti i nič ka.i zdravega. Parlament bo otvoril ministrski; --predsednik. __ Smrt v snegu. ,-—- Seattle, Wash., 8. februarja. —! NAŽI ZASTOPNIKI, Dve osebi sta bili ubiti in ena ra- kateri eo pooblaščeni pobirati naroi-i njena v snežnem plazu, ki je uni- 111110 ** "Gla" Naroda" In knjige, k«-! čil dve hiši v Magnolia "Bluff v se- kor *** " VBe ^^ v itroko< vernozapadnem tie. — delu mesta Seat- i spadajoče posle. Jenny Lind, Arb. In okolica: IClbae) zn;ite t isie pse, doge jim pravijo j Deček .j«^ za hip pomislil. "Po-menda iu z Angleškega so, zelo.zn-m . drugi. Drugi pes je stal sredi stoj)- "Od kje?" njie in tretji pred vrati, vodečimi "To železo sem imei tisti dan na stekleno verando. Vsi so imeli pri sebi. Gospodarju naj se vrne I" nekaj čuje«'*ega na svoji postavi. "Gospodar, kaj gospodar, to ra-nič groznefra vendar se mi bimo sedaj mi! V kakšen namen Orlica. POZOR NA PSE! Bli/.u vzglavja je *edcl gospod "ernak in •><• naslanjal s komohem ia rob postelje, poleg t rani pri nogah, pa j«- potrpeziji- t želel nisem tega. dasi sem se ved-■ no ozrl tja gori. in če sem postal ' pi-i ograji, sta tudi onadva pogledala doli____" S 'Zakaj ste postajali pri ograji?" Pisar je pisal. "Zakaj? Zakaj l»i n<- smel pogledati iti! vrt ' Xotri j'- bil pav. tri- njega, na . •i -■ p* P>i. tablica .... z!ji- * . .... • , - - "Tablica! m eakal njegov pisar, ki je zapi t . . .. , , . - - , - "Alt se ni spominjate. «-e >,1«- bi- >al vsako besedo na njegov migljaj t.. , • , , , li lam. Kavno pn vhodu na dvo- in ki j<* imel za vsak dvom ponižno vprašanje. .Vajnemimejši in naj-iientrpnejši pa je bil bolnik, katerega Stilie 1'iike s,, ]|erv«iXlio gladile po orjeji. petnajstletni obraz se je niračil v čudile gub«-.... "Kitj liO'*e ta človek pri vzglavju tu ? In tisi i talil > papirji, ki se je tako razpolo/.il .' Sieer še nobene '>ef»trc* ni v sobi. Samega so nie pustili.. .. Kaj mi hočejo? Sain<> tit človek pri rišče ltii notranji strani je »talii j železna, celo nekoliko okrašena; tablica z obeljenim delom in lepim črnim napisom: Pozor na ■ • i • . , , tablica vredna? VZglaVJU. KI lile neprestano gleda,,,. sladko v «>braz in s» mi š*- sladke-) je smehlja. Se ni umaknil poglc-J da ali rekel besede, razen pozdra va, K;tj iiii iiO'*e? Pogledam v strop in ne bo me več gledal.... Se! Po kaj so prišli * Ali ne milijo morda.... ■ "Ali vas zelo boli noga !" "Ta tablica je \as Zanimala? Gospod Cernak se je smehljal, da se mu je treslo telo in obraz, držal se je za brado in gledal dečku naravnost v oči. "Koliko pa je ta A? Vi ste "tedaj šli. da si ogledate tisto tablico tam s tistim lepim črnim napisom, kajne. in potem so vas zgrabili tisti .'trije erni psi. kajne.... iti so vas. Deček je zardel in skoraj je sklenil. da ne bo več skrival nevolje proti gospodu ob zglavju, ki se mu ..v. . . ..... • ■ zdaj ni zdel več sladak, ampak se .se. noga ne, a na vratu mi je, . 1 .. ]mjr j - ' j je vsa tista sladkost spremenila v •'■t .. ; , . , ■ nekaj drugega, bolj zoprnega, lore j na vratn so vas bili psi; ' huje raz mesa rili .'" , smejaite sel'" je bil deček "Xe vem. Ali boli nie huje. (Vli j sk"»'«'.i hud. "Mene je tablica zu- .s*- bolj fioeasi." jniniala. In če postavite tja na ok- "Xo. vseeno upam. da boste lah-!110 tablico z napisom: Ne skočite ko kmalu premenili svoje stanova- : me hn tu'Ji tablica za- nie " jniniala. a ne garantiram vam, da Petnajstletni obraz je pobledel. jravno radi tega ne skočim doli..." dasi je bilo že na itak bledem lieu! IW-ek je pogledal pod strop, go-t» žko zaznamovati ta prirastek, spod ol> vzglavju pa se je prene-Gospod Cernak seje prestrašil, za- hal smejati in se za hip zamislil, to je planil naglo k drugemu vpra- "Povejte tedaj brez vprašanj, sanju, ki je imelo biti začetek nje- zakaj in kako se je vse tisto zgo-govega razgovora — vse prejšnje dilo. Opozarjam vas. da govorite je bilo sieer metodično, a mimo- čisto resnico, to vam bi pozneje...*' idoeega značaja. Deček je nekoliko pomislil in "Vi ste bili tedaj pogostoma v j potem pričel z navadnim, popoldni vili? noma umirjenim glasom: Deček ga je j »ogledal z dolgim j "Radi tiste tablice se je bilo ti- stikrat vse zgodilo, radi napisa, pogledom in prvi hip niti ni odgovoril. "Xe. V vili nisem bil nikdar. Xa dvorišču, na stopnicah sem bil enkrat----takrat----" "Ali misliva oba isto vilo? ' O-piiite mi jo! " prepovedi pravzaprav, ki me je šele potem posebno mikala. Ko sem bil majhen, mi je oče prepovedal, du ne smem ponj v gostilno, šel sem. šel na svojo roko. Pozneje mi je ponujal piti: nisem pil. Naš so 'No. jaz mislim vilo ob Dolgi j ^-d je imel psa, z imenom "Car"', čuti. tisto veliko, rjavo pobarva-'Bil je hud in vedno priklenjen, no, ki jo ima tisti bogati i«ih. Krogi ■Xihce se mu lie sme približati', se in krog je ograjeua z lepo železno | je bahal mož. »laz sem se odločil, ograjo s pozlačenimi konicami. — Bližal sem se mu. sprva počasi, a Dve lepi verandi ima vila. Spodaj i oči kolikoj? mogoče neprestano se sprehaja pav.... jvprte vanj. Vsi so trepetali zame, "Pav.' Napravil je kretnjo j nihče pa si ni upal črhuiti besedi-proti pisarju, ki je zapisal. "Ali ee. Tudi meni je bilo za hip čudno ste videli še kaj zanimivega pri pri srcu,.celo noge so mi odpovedni vili?" dale. Ko sem se um približat za "Zanimivega .' Deček se jc pri i bližino, da bi me lahko dosegel, tem nasmehnil s komaj vidnim j sem stopil s krepkimi in odločni-»tuehom. mi koraki do njega, oči so se mi "Vi hočete reči. knj j«' ineue po-1 pri tem razširile do bolečine.... sebe zanimalo, tako da bi poželel... Vsak dan sem videl na spodnji verandi v visokem pritličju postarno o mladega gospoda, ki sta "Car" je zareneal in napravil kretnjo, kot da se ob tako veliki predrznosti ne ve odločiti, bil je za hip iznenaden — . Položil sem pivo in jedla kruh z maslom, mu, zdaj že bolj pogumen, roko na zavidal T Ne! Tudi po-'glavo. "Car" se je obrnil proč od je zdelo, da so pripravljeni raztrgati vse. kar pride čez prag. Dolgo sem jih gledal, zdaj pse, zdaj tablieo. z napisom. Pes na dvorišču me je pogledal nekoliko, je povesil svoj dolgi beli gobec iu me zrl. Stvar mi ni dala miru in bil sem kot užaljen nad tistim napisom. Karkoli naj sem delal, kamorkoli šel. me je misel tirala na Dolgo cesto. Ko sem zopet imel opravka na oni strani, sem se razveselil in sklenil, da moram nekaj storiti. Bilo je vse kot prej. Na spodnji verandi sla mladi gospod in stara gospa jedla kruh z maslom in pila pivo ter se obrnjena drug proti drugemu pogovarjala. Tu in tam sta pogledala na cesto, na prah. na vpitje, ropotanje težkih voz, na prašne ljudi, hiteče bogvc kam. 'Pozor na pse!' K;ij ti ljudje tam gori? Ali ni><> dobri ? — To i maj" morda kar tako zastran lepšega, sem mislil, namreč železno ograjo, pse. tablici za napisom, pa sam i ne vedo, via so dobri ljudje. Da, če bi hudobneži napravili pse. hude in močne, da -bi nihče ne mogel do njih. A kako. k<» bi si napravil psa j a 7 sam in ga vodil s tablico z napisom: "Pozor pred psom!*' — Ali ni to nazadnje toliko: "Pozor pred lastnikom psa:"? Gospa na verandi ne* je zapazila in pogledala name, opozorila mladega gospoda, ki se je tudi ozrl. Pogledi so se srečali. Gospod in gospa sta se dvignila in na gospodovi kretnji in na obrazu je bilo ne-ka,j boječega. Tudi jaz sem se u-strašil. Sel sem ob vrtu, kot da ne mislim na nič in se potem vrnil nazaj. Kr.j, da -se ne odprejo ona lepa železna vrata iu druga še lepša na verandi., če ne ne zasadijo zobje v meso? Kot bolezen me je popadlo. Kljubovalna strast mi je zopet šinilči skozi žile. Ko bi tiste tablice ne bilo! Tako pa je bilo sklenjeno. Samo notri grem, sem mislil, voščim jim. karkoli in nato nazaj mimo psov nedotaknjen. Čudili se bodo. Jaz bom vesel.... Pogledal sem kvišku. Nihče izmed o-beh ni gledal doli, gospa je ravno pila, gospod pa je nekaj pripovedoval. Že sem del roko na kljuko, ko me je spreletelo, da se mi je pomračilo čelo, dasi sem se smejal pri sebi. Bilo je nekaj istega, kot takrat pri "Carn", moči so mi skoraj odpovedale. Pogledal sem še enkrat na verando iu pritisnil kljuko. Xalahno so se odprla vrata, na-lalrno sem vstopil in jih samo priprl za seboj. Vsi trije psi so dvignili glave, zastrmeli v me z očmi in obstali, oči vidno preplašeni in začudeni, da me vidijo naenkrat pred seboj. Nekoliko so se mi zaši-bile noge, zakaj neprijetno je. vedeti. da se lahko vsak trenutek zgodi karkoli.... Psov nisem izpustil iz oči. Postal sthn samo za trenutek za vrati, kot bi se ne mogel odločiti, in potem sem stopil dalje. Pod nogami jc zaškrta! pesek. Na pol so odprli gobce, napeli ušesa, a niso za renčal i, ne se zganili. Bil sem že mimo prvega, mimo drugega sem komaj stopil po stopnji-eah.... kar.... Gospa na verandi me jc bila najbrž zapazila, ustrašila se moje zunanjosti, in kdo ne ve, ee ni v smrtni bojazni zaklica la: Regina! Najbrž ime za psico. Tistikrat so, kot bi jih kdo zdramil iz omame, planili po meni, da sem v hipu udaril s telesom na bele •^te rabili to, oziroma ste hoteli rabiti?"; Troje oči se je uprlo drugo v drugo. "To je posebne vrste zapah za v Kozanovo skladišče. Tisti dan sem nesel pomerit, če je prav. Še malo prekratek je bil.... " Deček je gledal jasno, Cernak je gledal skozi polodprte oči iu tehtal železo na roki. "Toda. to je tudi za drugo stvar porabno. Ne oporekam, tudi za Kozanovo skladišče. Toda s tem koncem bi se dalo vlomiti, tale ko nec pa je zelo ostro prišpičen... . " Deček se je deloma branil pred vsemi dvomi in besedami, ki so padale počasi, dokazujoče nanj, deloma pa je molčal. Zatrdil je par-krat d«i je povedal čisto resnico. Ta človek pa je hotel nekaj drugega od njega. Bal se ga je, jokal bi pred njim.... Slednjič sta se dvignila. "Vidimo se še.... "Prosim, povejte, kaj boste z mano "Stanovanje vam izmenjamo. Ce bomo verjeli vam. pridete gotovo v norišnico, sieer dobite kaj primernejšega .... Sicer ste še mladi____" Ko je prišel zdravnik, ga je vprašal: "Ali pridem res v ječo?" "Kdo je rekel?" Deček se je prestrašil ju umolknil. — Sestro Evgenijo je vprašal in i" razložil: "Tako in tako je.. . . aii v ječo, ali v norišnico?" "Kamorkoli, ko je že po krivici Ali v ječo, ali v norišnico. Nekam mislijo, da morajo. Ti si posebej vidiš, in tretjega ni....'" Da. tretjega ni. moj dečko! Slovenske žrtve. Icirar. j San Francisco, C al.: Jakob Lovila. Le gar v Mehiki ' Denver, Colo.: Frank S km bee. ni * M, 0 „ , . I LeadFiile, Colo.: Jerry Jamnlk. exas, 8. februarja. —, Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. U. Potuiki. ki prihajajo iz Mehike,I ttojtz, Frank Janesh In John Germ. pripovedujejo, da se v Mehiki ne « Salida, Colo. In okolica: Loulj Ca- varno širi legar. Bale umre na tei 'ste"° (The Bank Saloon>- n »..;>; i ... . < . -"» VValseaburg. Colo.: Ant. Saftlch. epidemiji na teden dvesto oseb in! kakih jiL j,, okuženih. Železniška nesreča. Baleig-h, X. C.. 8. februarja, —j Blizu Southern Pines sta bila ubi-j ta strojnik D. K. Wright in njegov kurjač, ko se je vlak ponesrečil.1 Tudi uslužbenee v tovornem vozii je bil nevarno ranjen. Od potnikov ni bil nobeden poškodovan. Clinton, ImL: Lambert Eoiskar. Indianapolis, Ind.: Alol» Rud man.. Woodward, Ia ia okolico: Loku > Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Ver bit. Chicago, 111.: Frank J lir J o ve«. Depne, BL: Dan. Badovlna«. La SSalle, I1L: Mat. Komp. Joliet, I1L: Frank Laurlcb, Jobs Za ' letel in Frank Bambleb. Oglesbj*, DL: Matt. Hrlbernlk. VVaukepsn, 111.: Frank PetkovieS la! Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Čem i In 96-letni oče. . Hndotf Požek. Whitesfanr5inn.: Joseph Sbarabon. Ely, Minn, in okoiica: Iran Gonže. m. L. Kapsh, Job. j. Peshel In Loui» M. Pernček. Evflieth, Minn.: Jurij Kotae. Gilbert, Mian, in okolica: L. Vesel. Hlhbine. Minn.: Ivan Pou5e. KttxfUie, MUaa. la okolica: Joi A*s mieb Avstrijski cesar je dovolil biv-| šemu min. predsedniku grofu j Bienerthu. da združi svoje ime z imenom svojega starega očeta, starega ministra Sehmerlinga. Oefverozvezua trdnjava ChalkidiUe. | Cvtvcrozvezni kro^t ziitrjiijeju. ( vse vesti o skorajšnjem prodiranju ' Jctverozveznih C^et izpre«! Soluna r/. ; mišljene. Oetvcroz^ezu si je svesta. | '!:t je zfi j r-asa izguldla" inicijativ«> aa Ba!k:inu, njejrove naloge -n lefenzivne-u značaja Chilkirlike in' Solun bosta opori.šei za i., obrambno ' akcijo. Nash wank, Mina.: Geo. HanrlM, New Duluth. Minn.: John Jerina. Virginia, Minn.: Frank Hrovatla*« St. Loois, Mo.: Mike Grabrlaa. Klein, M on t.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Uriagi Red Lodge, Mimt.: J. ELoprivfiek* Roundup, Mont.: Tomaž Panlin. Gowanda, N. Y.: Karl SternlSa. Little Falls, N. 1l.: Frank Gregor fat. Cleveland. Ohio: Frank Sakaer, J, Marlnčlč, Chas. Kar linger, Jakob B«*i nik in John Prostor. Barberton. 0. In okolic«! lloli B* lant Bridceport, O.: Frank Hočevaii Collin wood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, O. in okoiica: J. KumAa^ Yonngstown, O.: Ant. KtkelJ. Oregon City, Oreg.: M Justin Allegheny, Pa.: M. Klarlefc. Ambridge, Pa.: Frank Jaki«, Bessemer, Pa.: Louis JHrlbarj Braddock, Pa.: Ivan Germ. BridgevUle, Pa.: Rudolf Pleteriel, Burdine, Pa. in okolica: John Kan HSnifc Cauonsburg, Pa.: John Kokllcb. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk la John Zupančič. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Broughton, Pa. in okoUca: A. D«ai' Bar. Darragb, Pa.: Dragutln Slavi«. Dunlo, Pa. In okolica: Josip Subof? Export, Pa. in okolica: Frank Tre* bee. Forest City, Fa: K. Zalar la TraaS Leben. Fareil, Pa.: Anton Valentin«!. Fiia Henry, Pa.: F, Gottllcher. Greensburg, Pa. la okolica: Joeepfc Novak. Irwin, Pa. ln okoilea: Fr. DemSar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Luzerue, Pa. In okolica: Anton O- aolnlk. Meadow Lands, Fa.: Georg Sehulta, Monessen, Pa.: Matb K.lkelj. Moon Kun, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. JakahC« I. Podvažalk, L Magister In D. K 3a< koblch. Steelton, Pa.: Anton Hren. Cnitj Sta., I»a.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. Seine ln J. Pete* nel. Tooeie, Ctah: Anton Palčič. Wintcrquarters, Utah: L. Blasidi. Black Diamond, VVuafc.: G. S. Parent a. Davis, Va. !n okollra: J. Broaleli, Thomas, YV. Va. In okolica: Frani Kocljnu ln A. Korenchau. Grafton, Wis.: Jobn StaropteL Kenosha, Wis.: Aleksander Peadlr* Milwaukee, Wis.: Josip Tratni* ta Frank Mt>b. Shehoygan, Wis.: Heronlm Svetila. West Aliis, Wis.: Frank Skok. Rork Springs, Wyo.: A. Juatia, Vall j S ta 11c b In Valentin Marclua. Rcmmircr. Wvo : Jo* Motok" Franc LJrilej. pešce, je umrl. — Janko Kolar. p. d. Bezjakov. iz Griž pri Celju, ki se je boril na laškem bojišču, je padel dne 10. no-novembra 1915. — Franc Kovačie iz Dol pri Brežicah, pešec SS. domobranskega polka, je umrl dne 2. julija 1915 na Ogrskem v bolnici vsled ran in prehlajenja, dobljenega na severnem bojišču. — Jernej Kugler. p. d. Kovačev, iz Galicije na Štajerskem, je padel na laškem bojišču. —- Na istem bojišču je umrl za legarjem Anton Co-kan iz Galicije na Štajerskem. — Posestnik v Kupetincih na Štajerskem Franc Liasbacher. podčastnik 5. drag, p., je žrtvoval svoje življenje jza cesarja in domovino na srbskem bojišču. — Alojzij Po-strak iz Moravcev pri Mali Nedelji je padel na severnem bojišču. Na laškem bojišču je padel zadet od sovražne granate trgovski so-trudnik Frane Rudolf, doma v Mali Nedelji. — Z Mestnega vrha pri Ptuju poročajo, da je padel na ruskem bojišču zaveden katoliški fant Alojzij Selinšek. — Martin Stuhec, doma iz Runča pri Veliki Nedelji, je padel dne 14. decembra 1915 na laškem bojišču. —Anton Veidel in Jonip Goličnik sta položila svoje življenje na oltar domovine. Padla sta na laškem bojišču. Anton Veidl je bil doma v Šmihe-lu na Štajerskem. — V prepad je pade! na laškem bojišču dne 16. decembra 1915 Rudolf Lušuik, p. d. Btmčke iz Lovank na Koroškem. Pokopan je v neki vasi pri Tolminu. — Pri zadnji laški ofenzivi akoncem novembra 1915 je padel' »Josip Čarf, p.-d. Vošnikov iz Go- SLOVENSKO-AMERKANSH KOL z a. leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu, (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številk«. — Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem easu. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. ♦— Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. Galipolis in Dardanele. «— Julija Romain. — Rmeria pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. -— Čustvena udova. —• Kovač. »—• Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. >— Urednik. — Pohabljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov, — Kako nastane strelni jarek. ■— Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov. — Ljubi denar. — Srečanje. -— Mobilizacija v Venezueli. — Specialitete. ~ Prvi polet iz Evrope v Ameriko. ^ Čudne zgodbe. — Rdeči trak. «—* Pregle4 dogodkov svetovne vojne. *—> Kitaj ski tipi. <— Smešnice. —> Oglasi. Slike: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega td avstrijskega cesarja. * Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. >—■ Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpa!5-» ne avstrijske granate. —• Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. «—■ Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. . Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.—< Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti. — Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. »— Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort žtv. 10 pred Przenr.Tslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje Btraže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova. '— Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. — Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov, —i Bovec s Prestrelj-nikom. Triglavsko pogorje, ' ..Vv..M___ SLOVBNIC PUBLISHING CO., 02 CORTLANDT STREET, HEW YORK, H. Y / NOVICE IZ STARE DOMOVINE. GLAS NARODA, 10. FEBRUARJA, 1316. KOROŠKO. Minister za čete. Kakor se sliši, je v katakombe in tudi tam vsak __se trgovinski minister dr. Ale- dan maševal; eez tri tedne se je tjrtTA&v T ' • !ksander pl. Spitzmiiller za na ko- preložil z zraliljanim zdravjem v VOJAŠKE VESTI. [ -4CMKJ možmi premagata Ali pašo. rc^ki fronti bojujoče se čete. ka- zgornje prostore in začel vidno Slovenske žrtve vojne. Tekom ki jr prihrumel z 10.000 Turki, kor za koroško vojno oskrbo po- hujšati. Xa starega leta dan se je J janu- sebno živo zanima in je to že po- vlegel zmučen in utrujen v bolni- »kodovala stanovanje, preselil se Rad bi izvedel za svoja dva prija- \VIK> dejansko v bogati ineri po-Jško posteljo, v ponedeljek 3. jan Novem mestu ,se formalno preda kazal Večkratnim precejšnjim! zgodaj je zaželel še enkrat duhov oo. Franjeveem, kateri >o I»i-ibe !>. S.) — Leta 1408. so pri- u^t.Tšir Ivan. absolvir;ui jurist; ilrli Turki v Slovensko Krajino 1'ršič okoli Metlike vse poropali in po-Žgur bili; kar iih Trojnko Jakob, jurist; dr. F ran, odvetniški kandidat: Ivan. veterinarec. niji sv. Petra in Pavla v Celovcu je bilo v prcteeenem letu 107 rojenih. 87 parov poročenih in 100 jih je umrlo. Od katoliške vere jih je odpadlo 11. v naročje katoliške cerkve sta se povrnila dva. V mestni uadžupniji sv. llja je bilo 62 rojenih. 80 parov poročenih. umrlo jih je 108. Od katoliške vere jih je odpadlo 5, povrnila sta se 2. V predmestni župniji sv. Lovrenca je bilo 96 rojenih. 103 j. sablji ostalo, kot parj poročeni in 158 jih je umrlo. zarobljeuike odpeljali, žgali in Gd katoliške Tri vinske črtic* KRANJSKO. Fare. (Krajepisno-zgodo-K raj i ne.) iz Bele vse v dimu proti nebu spustili. — Im t a 1431. je prišel dedni sovražil fk krščanskega imena precej močan pred Metliko, zapalil jm 'saki Belokranjee z veseljem in M o. ropal, kar je le mogel dobiti. ponosom govori in čuj»* o Treh Fars h, t. j. treh cerkvah, ki so po-*\>-č«'iie: 1. Brezmadežnemu S[K»-četju. 2. Žalostni Materi Božji, 3. Keee Homo. Tu navajamo nekoliko zgodovinskih podatkov, ki so s«* mogli jk> ra'znih virih dobiti. Valvazor piše XI. 383: Metliška župnija je zajedno proštija. kateri zilaj It. j. 1. 1089) kot prost načelu je g. Janez Kol bezeu. Od-mah preti mestom blizu Kulpe so tri cerkve, katere so sezidali ne-kv^ij tetnplarji in se še do zdaj itn« nujejo tri templarske cerkve. Med cerkvami na Kranjskem o-menja (VIII. 773): XIX, XX. XXI -o tri. Naši Ljubi Gospi po j™ kadeta7ki j svečene cerkve, katere stoje na $tvl| ^h+i- davil, kar mu je prišlo v pest, in počenjal vsakovrstna barbarska nasilstva po vsej okoliei. (Valvazor XI., 389.) Sedem sinov v vejni. Včeraj smo pod teui naslovom priobčili novico, da ima rodbina Jesih. bivajoča pri Sv. Tomažu pri Ormožu. sedem sinov v vojni, med katerimi je omenjen tudi sin Matko. K t«.j novici sedaj pripomnimo, da j«- oil Matko Jesih pred vojno orožnik v Borovnici. Kranjsko, ŠTAJERSKO. Iz ruskega ujetništva. Nedavyo so dobili stariši nekega £tajerske>-e v ruskem ujetni- okf>paliŠoa»iupij. R*sl templarjev je oastal v križarskih vojnah in bil od papežev potrjen kit kor nemški red. Vitezi nemškega i"d;i. k ikof tudi templarji. si» j!UCi0 »» imeli sveto dolžnost, braniti pra spremenljivo vreme. Nam se godi ponavadi. Je dosti zanimivosti. Silne daleč se nahajam. Hudo dolgčas mi je po Vas." Stariši so si pri tem mislili, da ruske oblasti pač ne puste kaj posebnega pisati, zlasti ne slabegi. Slednjič |>a si» le opazili, da so prve besede vsakega stavka bolj debelo pisane. S stavili s<» jih in dobili to. kar jim je hotel sin povedati. namreč • "Tukaj nam je silno rkve in katoliško zitjMM* nevernike. vice ci lUt-ČOlii Sa raceme: Mohsm^dai Dim it z piš^. i I. 329): štih leta 146:». pridrlr Turkov iz Bosne pr«-kr ••••z Kulpo na Dolenj.sk« l ro z zlasti . Turke. n Binko- je 10.000 Slavonij * in >e uta- rilo pri Metliki. Odtisi »o pustošili celo okolico 14 dni; statve iu otroke so morili, odrasle može in žene so potovili in odpeljali, eer-].-■.<• oropali tu požgali. Iz Bosne došli frančiškani, ki so se naselili v hiši "Pri Treh Farah", katera je bila poprej nemškega reda, so morali bežati in so si sezidali leta 1472. v Novem mestu tainošnji -amostau. Mogočni vi težki red Za lastnike lastnih lovov. Veleposestniki. ki posedujejo v skupnem kosu 113 ha lastnega zemljišča, imajo pravico, da smejo sami izvrševati lov na svojem posestvu. Mariborsko okrajno glavarstvo poziva take veleposestnike, da svoje pravice javijo okrajnemu glavarstvu. Postavno določilo pravi, da ni potrebno, du bi luo-ralo tako pose st v o ležati samo v eni občini. Pač pa mora biti zemljišče v nepretrganem skupnem kosu. Popisovanje zalog vina in sadjevca. Nekatere davkarije zahtevajo od <>bčin, da jim naznanijo, koliko vina in sadjevca imajo v templarjev je prišel po sporočilu zaloKi poseatuiki. ki .so podvrženi naših kronistov že leta 1167. v Ljubljano ter v naselil tam, kjer stoji zdaj komenda nemškega reda, ali pa. kj> r je stala nekdaj osebno-dohodninskemu davku. V mnogih občinah pa. so to uradno naročilo napačno razumeli in so kar po celi občini popisovali za- eerkev tv. Ivana. Tudi pri Metli- lo*e ^ 111 »Uevca. Na pristoj- ki j«- imel red tri cerkve. Baje že okoli leta 1200. so bili templurji zopet pregnani iz Ljubljane. Ni ga sh»du njihovega delovanja na Kranjskem. (Dimitz I. 163.) I/ Bosne. Srbije in Bolgarije od Turkov pregnani redovniki sv. nem mestu se ie sedaj zagotovilo, da popisovanja ali rekvirirauja zalog vina in sadjevca ne bo. Torej je vsako razburjenje nepotrebno. Popisovanje zalog sena in slame. Cesarska nainestnija jc od- Frančiška - ► se naselili blizu >1<- redila popisovanje zalog sena in llike pri takozvanih "Treh Fa- slanic po t-eli deželi. Občine do-rah". Leta 1469. so Turki Metli- bi jo posebne tiskovine, katere moko in samostan jKizgali. Redovni- rajo izroč-iti posameznim posest-k.- so sprejeli NovomeSčani. »ikoni in lastnikom sena in slame. Kranjska mesta. 91.) Na str. 116 Posestniki morajo tiskovine sami ' Kranjska mesta) se čita: Neko- izpolniti in naznaniti, koliko sena liko dalje na obrežju so tri cer- ln etave ali pa slame so imeli dne kve. katerim se "Pri Treh Fa- decembra 1913 v zalogi. Popi-rah" pravi. Tu so bivali v starih pole morajo oddati občinske- časih vitezi reda templarjev, ki mu uradu, kateri jih vpošlje o-je pa bil 1303. leta odpravljen, k rajnemu glavarstvu. Oblast hoče Na str. 119: Nemški red je imel * tem popisovanjem izvedeti, ko-v Metliki že 1223. leta svojo hišo. ^ko K še na deželi odvisnega se-Fama cerkev je bila zunaj današ- otave in slame, nje Metlike ter se je zvala Bela Oddaja grozdnih pečk. Kakor ''Alba poleg trga. Pozneje je bila se je izvedelo, je mariborska kme-župnija premeščena k cerkvi sv. tijska podružnica pooblaščena Nikolaja. Koroški vojvoda Ulrik zbii-ati od posameznih občin maii III. je podaril župnijo nemškemu borskega okrajnega glavarstva redu 126«. leta. Kinu: Areliiv: zbrano grozdne ]>ečkc in jih Leta 1167. Božjaki zasedejo v skupno poslati osrednji družbi za Ljubljani kmj. kjer stoji zdaj izdelovanje olja na Dunaju, križarska cerkev. Leta 1292. Bož- j Cene za koprive. Občinam se je jaki sezidajo na razvalinah stare naročilo, naj pri občanih pobere-Einoce cerkev, katero prevzamejo jo uabrana koprivua stebla in potem križarji. Leta 1^313. Križar- naj ista odpošljejo vojaški obla-ji prevzamejo v Ljubljani sedež sti. Cena znaša za 100 kilogramov Božjakov. Leta 1429., 1469.,'1492., koprivnih stebel 1 K. — Koprive 1547. Turki v Noveui mestu. Leta nadomestijo surovine, katere so 143©. Bitka pri Novem mestu, v dosedaj dobivali iz tujine za izde- Kmalu nato pride mimo mlad častnik sosednje baterije, zagleda z dvema deskama prikrito stani-šče in tablo na malem kolcu. Obstoji pa bere napis. Prezre pa drobno in skoraj nečitljivo pisane besede "popoldne od 3. do 4."' Poln sočutja vpraša v bližini stoječega topničarja: "Kdo pa je ta revež, ki je tu pokopan? "Jaz, gospod lajtnant!" .se odreže nenadoma prebivalec tega grobišče/'. v nemalo začudenje častnika, ki se je skoraj ustrašil, ko je rinil dolgepeti topničar med dvema deskama iz svojega ležišča. Umrl je v Gorici dne 3. januarja pri uršulinkah Vinko Toniag-nin, vpokojeui duhovnik goriške nadžkofijc v 82. letu svoje staro- . „ __ _______ ....__________ sti. Za časa vojne je »kal zavetja kateri deieitti siotoik Joit &mk lavo platna iai raznih srukuenih tudi v Š)cofji Loki, a se je kmalu Ostniiki in grof Montfortski s izdelkov. Slaba prede! vrnil v Gorico. vere jih je odpadlo šest. Najvišje cene. Deželna vlada je z odlokom z dne 31. decembra po § 31 obrtnega reda za podrobno razprodajo izdelkov za vsakdanjo potrebo nastavila sledeče cene:: Moke. in sicer pšenični zdrob. pšenična moka /-a. peko in pšenič-na krušna moka (gra h a m - k rušna moka^) 1 K 16 v, ]>šenična moka za kulio I 98 v, 11 82 v. pšenična krušna moka 32 v. Z odlokom od 2f>. decembra za črn kruh določena cena znaša, za 360 gramov (36 dekagramov) 30 v; peki in trgovci s kruhom so dolžni, da na zahtevo oddajajo kruh za najmanjšo težo 7<> gramov po 4 v. Eno jajce 20 v. Repiea (krompir), in sicer z roko pobrana jedilna repiea 16 v, industrijska in krmilna 14 vin. Vse cene veljajo za kilogram srednje kakovosti, če Jii drugače določeno. Živinske cene. Koroška vuovče-valniea za živino je za nakup živine določila otl 1. januarja naprej sledeče cene: Voli (izjemna cena), ki vržejo 30 odstotkov mesa, 2 K 40 v : prve kakovosti 2 K liti- v do 2 K 36 v. druge kakovosti 2 K 10 v do 2 K 36 v: pitani biki, prve kakovosti 2 K do 2 K 13 v, druge kakovosti 1 K 70 v do 1 K !'7 v ; klavne tel ice, prve kakovosti 2 Iv do 2 K 13 v. druge kakovosti 1 K 80 v do 1 K 97 v; krave, prve kakovosti 1 K 93 v do 2 K 10 v, druge kakovosti 1 K 60 v do 1 Iv 93 v za kilogram žive vage: klavna teleta, živa. prve kakovosti 2 K 20 v do 2 K 40 v. druge kakovosti 1 K 80 v do 2 lv: iz-tJibljena, mrzla teh t ana 2 K 80 v do 3 K 30 v; pitana praseta, živa. prve kakovosti 3 Iv do 3 K 20 v, druge kakovosti 2 K 80 v do 3 K; iztveMjena. mrzla tehtaua 4 K do 4 K 40 v; pitane svinje, iztivbljene, mrzle tehta ne 4 K 40 v do 4 K 80 v; klavne ovce, žive 1 K 20 v do 1 K 40 v, zaklane, mrzle tehta-ne 2 K 30 v do 3 K 20 v. PRIMORSKO. ' Posebno stanovanje. Tudi v strelskih jarkih ni brez šaljiveev. Vsakdo »i napravi svoje bivališče po možnosti udobno. Smešnih napisov ne manjka. Ob soški fronti je bil med topničarji junak, ki je po dolgosti vse druge prekosil. Ko so si priredili brlog, so mu tovariši odpovedali stanovanje, češ, da preveč prostora vzame. Topničar si napravi svoje zavetišče, in sicer tako, da se je videlo kakor grob. Tovariši eo ga hoteli malo podražiti, pa so nabili na njegovo kritje desko, nanjo pa napisali z velikimi črkami: vršil vedi Andreja, škofa florentinske-|dar 4000 K: s tem dosegajo od'dne ob 1. uri je brez boja zaspal ga. generalnega vikarja akvilej-; ministra darovane svote že deset skega, patrijarha od 31. oktobra tisoč kron. Letna statistika. V stolni žup- TUKAJ POČIVA TOPNIČAR POČIVALNIK popoldne od 3. do 4. SLADKO S P A V A J ! STOPAH in JOŽE GRL? Oba sta doma iz Velikega Brda na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če je komu znan njiju naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sama javita na spodnji naslov: Anton Pugelj. R. 2. Box 108 B. Altoona. Pa. (9-10—2) v Gospodu. Pogreb se jt januarja predpoldne. Zvišane zidarske dnine. Odbor stavbinskega konzorcija v Trstu' naznanja, da je s 1. januarjem 1.1. stopilo v veljavo zvišanje zidarskih dnin. in sicer za 3 vinarje na uro. Najnižja plača znaša torej sedaj za zidarje od 18. do 20. letaj-3------ 37 vinarjev na uro, za zidarje od j IŠČE SE 20. leta dalje pa po 69 vinarjev na slovenski godbovodja, ki je vesei uro. j poučevati slovensko godbo na pi-i Izpremembe poštnih okrajev, hala. Godba igra že tri mesece.! Vasi in selišča: liača pri Modre ji, Katerega veseli življenje na zapa-Grapa, Ilotešk. Idrija pri Bači. du. naj piše in pove svoje zahte-Ledine. Pleče, Pri Trušnerju in ve. Pišite predsedniku: Stopič, ki so spadale doslej k e. k. J Anton Papesli, poštnemu uradu Sv. Lucija ob S..' 1120 Jefferson St.. Butte, Mint, spadajo odsihmal v dostavljali!i j (9-10—2). okraj poštnega urada Slap ob Idriji: vasi: Diviziči, Kravarica,1 Marčana, Piueziči. Suriči in Stan- j cija Cenceroviči, ki so spadale do-; slej k poštnemu uradu Marčana,1 spadajo odslej v dostavljalni o-kraj poštnega urada v Vndnjanu. Upravni odbor: 1'redseilnik: Anton Plevel, 410 K. fj. St.. New York. Podpredsednik: Ignac Zaje, 14^7 J»e Kad. Ave., Brooklyn. X. v Tajnik: Vinko Zevnik, 8o2 Anthon Ave., Ridgewood, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček. 2S01 CaUUpa Ave., Ridgewood. N V Zapisnikar: Ivan Gerjovich. 14*J Union St.. Brooklyn. V V Nadzorni odbor: Josip Pogaebnfb, 56 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. Anton Cveikorich, 440 Tnion St.. Brooklyn, N. X. Viktor Volk. CS Maujer St., r.rooklyn, N. T. DruStveDl zdravnik: Dr. Henry [J. Robinson, 69 E. 7tb St.. New York, N Y. Redne društvene seje se vrge vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu Stveni dvorani "BEETHOVEN-HAI.L", 210 E. &th Št. blizu 3. Ave. Yorku, N^Y. injse_pričuo točno ob S. uri zvečer. v dru-v New VARILO. Vljudno vabimo vse Slovence in Hrvate iz Rankin. Pa., in bliž-i nje okolice na VELIKO PLESNO VESELICO, spojeno z igro "Raztresenea*'. katero priredi Jugoslov. S. Podporno Društvo "Danica" iz lian kin. Pa., ob priliki obletnice svojega, obstoja dne 19. februarja v poljski dvorani na Talbot Avenue v Braddocku. Pa. Zabava se začne ob 4. uri popoldne, igra pa ob 7. j zvečer: po igri se zabava rada-ljuje do polnoči. Izvrstna godba. Izborita postrežba. Vsak je vljudno vabljen. Vstopnina 23f. dame vstopnine proste. • ODBOR. (10-11—2) Čudovita zdravljenja. | Če trpite na boleznih na pljučih, j v želodcu, jetrih, obiatib, na katarju, revmatizmu ali živcih, — ne odtaiajte nit; en dan, temveč se informirajte glede našega zdravljenja potom elektrike in serumov kot se jih rabi v najvecj'h evropskih sanatorijih. ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki no bili v brezupnem atanju, a so sedaj zdravi in Brečni. Poskusite naše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE. Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 308 Pcnuncat Bldf, 746 Euclid Arene, Clerdud, Ohis. Importirane Franz Lubasovs harn so razprodane. Imel bom zalogo zopet po končani vojni, ter se za pozneje rojakom priporočam. Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovoru; izdelujem nove KOVČKE po $6.00 ter nove mehove od *G.00 do $10.00. Delo trpežno in zanesljivo. Alois Skulj, 323 Epsilon Place, Brooklyn. N. Y dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, isvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 3G strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila 3 bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. Janez Prime iz Velikega Pod ljubila št. 21. farsi Šmihel pri Novem mestu, bi rad izvedel za naslov svojega sina JOSIPA iu svoje hčere JOSIPINK. Nahajata se nekje v Pennsylvaniji. Prosim, ako kdo ve za liju naslov, da mi ga naznani, ali naj se mi pa sama javita, 'za kar se že vnaprej zahvaljujem. - John Prime, 1137 First St.. La Salle. 111. (10-11—2) Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER za revmatične bolečine, okorelost in negib- čnost aktepoT in mišic Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklanite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znam-ijjrai ko — m 25 in 50 centov -.Is*;'! v lekarnah ali na 'i ravnost od 1 "'j^fii o—m HIŠA NA PRODAJ. Hiša ima 3 sob: poleg hiše je hlev, dva vodnjaka in vs«- potrebno poslopje za seno in koruzo. Zemlje en aker in je jako dobra. Vse je ograjeno. Imam tudi čez sto kokoši. Preiuogovi rovi 13 minut oddaljeni. Kdor želi vedeti za podrobnosti, naj mi piše. Cena nizka. Jacob Potočar. Box 167, DorrisvilJe. Pa. Iščem svojega brata JOSIPA PERKOVIČA. Doma je iz vasi Timalci, kot ar Kostanj iea, in njegov zadnji naslov je bil Bruns^viek, Ohio. Ce kdo izmed F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Wa ile^ieie: rrolfJnjeTee ix-r »rnl. JJ.25. $2.50, JfJ.75 I12 J5.0& Hlovoflt« per irtU.................$2.755—^$».00 TropLaJevec zahoj .........................I 9.00 elllvovlta Eat»jJ ...................... »15.00 "H4" Rv«. 5 let Rtar. saboj .. „ »J.LOii Hude6k Oblo rtn* j»er ktiI.____ »6c„ *0c.. »5-e C«tjsw}»a lo I»?laware per gai....... 7Bc.— 5Ca 5 h i'j g&L posodo računamo fl.00, 21 Kal. »2.!v0, k* večja naročila je sod acasros'. naj p.e priloži denar i!l ifoney Order Ia natau^i.1 naslov. Za pristoogt pijane jiuo^inj«. Ik Ohio Brandy Distilling Go, 6102414 ST. CLAIR AVE, tLEVELANO, 0. Dobi se pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt St., New York. TJ zalogi ga imajo tudi rojakov ve za njegov naslov.! nej^teri naši zastopniki: naj ga mi javi, ali naj se ya sam oglasi svojemu bratu: Steve Perkovič, P. O. Box 07, Oglesbv. 111. (10-12—2; KDINI SLOVENSKI 8AX.OQX v Duluth, Mirni. Rojakom Slovencem nacaaajam, la ie nahaja moj SALOON pfll bloka od Union postaj« »a deral ctrani W. BKichi^an SI. iUv. 413. Za obilen poiet ae priporoSam. _JOS RCHARABON HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste izde>ojeni Ln popravljam po na j nižjih cenali, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo r»©51je, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in seda} v svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse drug,? harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljni^ vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 Emat fiSnd St_ Cleveland. Otua »Novost! Privesek k verižici za uioičke ali I-]K>lnoina zlat: 10 karat za $6.50 in 14 karat za $S.50. Pozlačenih takih priveskov ne izdelujem. Privesek ho natanko tako kot slika. Denar z naročilom je poslati na naslov: m»i m «m , mu je po- 4N CMmrt Sfc, CmcMOgh. Pa. Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleve land, Ohio. Charles Karlinger, 3942 St Clair Ave. Cleveland, O. Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Eans. Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. KL Ogrin, 12 < 10th St., N. Chicago, BI. H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Alois Budman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 £. Ohio St., Pittsburgh, Pa. M. Peružek, Ely, Minn, in ved drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah. Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Bok Firm, Frontenac, lCarnuui Jakob Petrič, Chisholm, Minn. Frank Gabrenja, Johnstown, Penna. Louis Vesel, Gilbert, — Minn. Mat. Kamp, La Salle, 111 Frank Skok, 438 - 52 Ave aojAKx nabucajteTF CTCJI IN NAJCBNEJSI 0NITNI5, / EM1LB GABORlAU: GOSPOD LEC0Q ,JJ ___ i Nadaljevanje). Astronom je dobro premislil in prišel slednjič do zaključka, da bi sleparja ne mogli dobiti, če bi delal po Lecoqoveiu načrtu. Že naslednji dan mu je dal mesečno plačo in ga odpustil z besedami : — Taki ljudje, kot ste vi. postanejo ponavadi prefrigani lopovi, pa slavni letektiv. — Zdaj si pa izberite svoj poklie. — Saj res — je mislil sam pri sebi — zakaj bi ne delal po njegovem načrtu. šel je na policijo iu nesel seboj astronomovo priporočilno pismo. Dobil je službo kot pomožen uradnik pri načelstvu. Toda kmalo je bil razočaran. Dokler ni bil v službi, je videl samo uspehe, ne pa sredstva. — Presenečen je bil. kakor je presenečen človek, ki pride vprvič v gledališču za kulise, in vidi od blizu dekoracije. Toda, ker je bil odločen in je imel jekleno ustrajnost. si je kmalo pomagal napre.j in se kmalo priljubil svojim komisarjem in načelnikom Do tistega večera se mu skoraj ni nudila nobena prilika, da bi se proslavil. Ko je gledal pri oknu. .so se mu naenkrat zableščale oči, v srcu mu je p;t nekaj reklo, da je to yrva pot. k uspehu. Najprej je bilo to smo nekako predčustvo. iz predčustva je nastala slutnja, iz nje pa prepričanje, ki je slonelo na dejstvih. In ta dejstva je videl samo on, vsi drujfi so jih pa pregledali. Sr-j-- bila njegovi strani. Kmalo je izprevidel, da je (le-vrol zanemari! v>»- iMMlrobn«»sti. k" j«1 rekel, da je »a trojni umor nastal vsled navadnem* prepira. I-e čakaj. '»• vr<»l je rek. 1 sam pri vbi — ti bom že }*jkaza). Kui. da y moja mlada teorija Tee vredna k«k->r vsa t*«»ja siara praksa. 7,a vv-jega i«om. trw'-a m )-- irbral petdesetletnega detektiva, ki je služil dolg«. ust pri kav*J»-riji n y dobil slednjič služb«« pri |«oii-• ljaki pref. ktun Past* t-u in or-tu ♦••it ni bil i*>»-ebDo. toda njegova |>bo*i \*ak**tu>i ugaj i ... CV je d«»bil kako povelje. ga je izvršil z iwvrjk'lii«« t.k-no-ijo m natančnostjo. Z eno -do re.Vno: bil je kak<>r stroj. * e y bil prost ji» jr im**l denar, j«* pil. t«»da i«»iK>inoui.~i se iu nikdar opijanil. Kako s,- j. prav/aprav pisal, ni bilo nikomur znano, rekli so mu le ove Ab*int. L-eo«j .k nestrpno <*akal da detektivi »»d^edli morilca m starko. Ker»m in veliko sreče! — je stopil k Ab«inUi in mu r»*kel - — O^e. /daj i»a na delo V j TRETJE POGLAVJE Prav -i imel prijatelj, da in*- prtdrzal tukaj — je rek»-l Absint I a.....ju. Tovariši t*«!« marali celo noč hoditi po snegu, midva se bova pa tukaj lepo naspala. N b* zniei. kj^r )♦- dišalo po »veži človeški krvi. poleg treh mrtvih trup- i j« v>vori! •• -panju. Seveda. m- ni nvnii zato. Kolik«* straš-u*-i4ih prizorov je že i idet. 0«-e. Ab> rit. te ni ist i sj pa Uar i/bijte i z giaVv. f> spanjem ne bo ni*-. Zdaj bova zaeela preiskovati m bova poskušala zbrati eim-^ "e doka/<>\ V par urah bodo tukaj policijski komisar, zdravnik in preiskovalni s««dnik.Na v^ak način jim moram predložiti natančno porodilo. To mu ni mčkaj ugajalo. Zakaj vendar? — »laz poznam Generala. Ce gre jh» komisarja ve. da mu ni« « sar drugega ne preostaja. — Ali misliš, da si ti kaj videl, česar on ni T Vem samo. da s*- Gevrol ravno tako lahko moti kakor kdo drug. Vem nadalje tu.li, da je slu«-aj povsem drugačen, kakor izgleda. — Priseženi lahko, da je tako. Navdušenj* mladega detektiva ni ua starca posebno uplivalo. — Mogoč«' imaš prav. toda jaz grem spat. — Le išči, le išči. — Če bos kaj videl, me poklici. — Samo trenutek boste se |«oeakali. Zagotavljam vas. da vam Som trkom pet minut zamog« 1 nekaj povedati, o čemur se vam uiti ne sanja. — No. naj bo. toda samo pet minut. Sj,.«-r t.;. -t«»rit«- kakor hočete. — Če bom kaj naael. bodo tudi »arnu tnene pohvalili. Starec je sedel na stol. — No, pa povej, kaj misliš. Kaj mislite, kdo je ta človek, katerega smo aretirali? Najbrže je pristaniški delavec ali kaj podobnega. Torej človek iz najnižjega sloja? — Človek, ki ni me izobražen. Mogoč«1 je res toda jaz sem preneumeu. jaz tega ne razumem. Ali ste ž« pozabili. «la je rekel: — Prusi prihajajo! — Ali veste. kaj je hotel s tem reči? Seveda, to je čisto naravno. — Prusi se mu ne dopadejo. -Prusi s«« njegovi sovražniki in zato jih primerja z detektivi. Lecoq je vedel, da mu bo tako odgovoril. Žila j pa vem, oče Absint. da ste na napačni poti. Zdaj lahko zatrjujem še / večjo gotovostjo, da je morilec visoko izobražen in neprimerno pre f rigati, ker je besede spregovoril na ta način, da niti tak detektiv kot ste vi ni razumel njegovega smisla. Oče Absint ni vedel, če bi se mu smejal ali bi se jezil. Mlad "i še. fant. veliko premlad, da bi se mogel norčevati iz mene. Takih gobezdačev kot si ti, nimam posebno rad. - Počakajte še trenutek. — Gotovo ste slišali o bitki, ki je bila /u F rancijo največja katastrofa, n bitki pri Waterloo. — Ne veni, v kaki zvezi bi bilo. ... — Odgovorite vendar! — No, da. Lepo. — Vedeti morate, oče. da se je zmaga najprej nagibala na stran Francozov. Angleži ko začeli pešati in cesar je že kričal: —• Zdaj jih imamo! Zdaj so naši! — Takrat se je pa prikazala za hrbtom pruska armada. Bitka pri Waterloo jc bila izgubljena. Oče Absint gotovo ni še nikdar v svojem življenju tako premišljal kakor v tem trenutku. Ahu! - Morilec je govoril v prenesenem pomenu. Da. oče, uganili ste. — Cesarju je bil prihod Prusov za to še toliko bolj presenetil, ker jc ravno s te strani pričakoval generala Orouchyja s 35,000 možmi. Morilec je mislil, da se bo pri zadnjih vratih pojavil njegov rešitelj, pa sem se pojavil jaz — njegov sovražnik. — Strela božja, ti si pa tič! — Čakaj, še nekaj. — Kaj si pa videl pri oknu T Saj si bil tam, kaj ne ? Lecoq je žalosten odkimal z glavo in odvrnil: — Častno besedo vmu dam, oče Absint, da nisem ničesar videl _ Videl sem samo borbo med morilcem in med človekom, ki je bil oble-i en v vojaško obleko. — Samo prej omenjeni stavek je vzbudil mojo Čudno, čudno: Nevrjetno; Kolosalno! — Pa še nekaj. — Možak bi bil lahko pobegnil skozi zadnja vrata, če bi hotel. — Zakaj je nas zadrževal. — Prav lahko bi bil takrat u-tekel, ko je Gevrol vprivie potrkal na vrata. Oče Absint je planil pokoncu in vzkliknil - Zdaj pa že vem. — Zato. ker je imel tovariša. — ln temu tovarišu je hotel preskrbeti dovolj časa, da je pobegnil. Lecoq se je zadovoljno nasmehnil. — Da. to sem tudi jaz mislil. — Zdaj bo pa treba ugotoviti moje slutnje. — Zunaj je sneg. kaj ne? Absintu ni bilo treba ničesar več zapovedovati. — Molče je vzel s stene luč in jc stopil z Lccoqom skozi zadnja vrata. Xa snegu je bilo vse polno stopinj. Lecoq je pokleknil, pogledal in takoj zopet vstal. — - Tod ni hodi! možki. — Tukaj »o bile ženske. . .. (Nadaljevanje prihodnjič). PHONt SM Zastopnik "GLAS NARODA". 82 Cortland t Street. N«w York, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREE'i WALKEQAN, I L-k. PRODAJA fina Tina, IsvrstDC molka, patentirana; zdravila. PRODAJA voiaa listka vseh prtkomr-■kih črt. POŠILJA denar v stari kraj hlmhIJIti in pošteno. UPRAVLJA tm ▼ notarski posel spada joči dela. i&M MODERNO UREJENA TISKAM KLAS NARODA VSAKOVBSTNE TISKOV«* IZVBiUJE PO NIZKIH « - DKLOOKU8MO • « k • • a IZVBAUJE PREVOD* X DRUGE JEZIKI, m *99 XJWUBKO ORGANIZIRA JMl DRUiTVENA PRAVILA« OKROŽNICE — CENIKI I T. D. m naboOla roftum iai SL0YENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. m ZA VSEBINO OttLASOV NI ODGOVORNO $TVO NF TTRKDNTftTVO NE UPRAVNI Kaj pravijo pisatelji. uCeiijaki iu drža. u i ki o knjigi Berte i»l-8»uttner. "Doli z oroqemf l^ev Nikolajevi« Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral iu v ujej nagel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliv« na č-loveka in obsega nebroj lepih misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madame S>tael ui bilo nu svetu tako glavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedan jetra časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nebote pomisliti, via se bližajo Človeštvu boljši Časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi Človek najrajse poljubil. V d im srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Grieglaeh in sem bral knjigo z naslovom "Doli a orožjem r* l'rebiral sein jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo kaji^o v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v šolah ne smelo manjkati. Na svetu s*> družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglu ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo'; Henrik Kart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (nu shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : N't bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-sudil. Nej bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi šli žnjo Lrižem*\et in učili v&e narode.... Finančni minister Dunajevrski je rekel v nekem svojem govoru v posiansld xbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi • •pisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, t j obe n državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, •smJSaJv aivoteikon | •ylranljl speroiamo, da jik ta j kratkem oMfksl ■*! Bftoiibl M« •topnlfc Veliki vojni atlas MLI I« U Mr. ZVONKO JAXJBHS, ki je pooblaščen pobirati naroiai no in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glaa Naroda" Prosti nasvet in intor- "The Bureau of Indurtnen and Immigration" aa državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili oaleparjeni, oropani all a katerimi me je alaba ravnali Breaplaino m daj« naaveta priseljencem, kateri so bill oaleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev a aemljiftči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljeval-eev, kažipotov in poaeatnikov gostiln. Daje m informacije v nataraU-sacijskih cadevah: kako: postati državljan, kjer ae oglasiti aa državljanske listine. Sorodniki naj bi m sestali a priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor T BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku i M East 29th St, odprt vsaki dan od 9. ure sjutraj do 5. popoldne la v sredo aveier od 8. do 10. ura. se evropskih drža? in pa kolonij sldh posestev vseb yelesil. Obsega 11 raznih zemljevidov aa SOtik straneh in vsaka stran je 10^ pri 13^4 palsa velika Cena samo 25 centov. vojni atiaa devet runih lemljevido -■a t straneh, vsaka stran I pri 14 pslse*. Cena samo 15 centov. Vsi semljevidi so narejeni v rasnih barvah, da se vssk lahko »pozna. Označena so vsa večja mesta, število prs-bivalcev, držav ln posameznih mest. Ravn otako je po v« od tudi označen obseg površine, katero sa vsema jo posamesns države. Poiljlte 25c. ali pa 15e. v snamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpoiljemo saželjeni atlas. Pri veijem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York* N Y EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR [(Notary Public)! v GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, V. Y, IZDELUJE IN PRESKRBUJE Vsakovrstna pooblastila, vojaška prošnja in daje potrebna aaavete v vseh vojaških sadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacijs glede datuma iakreanja ali imena parnika. Oacalta ss asepe« aa ajsgs, kjar bosta Mm la MUOaa POZOK KO JAKI! MaJboU . silo mm iM-f ■k« In aoik« ItH, kmkor tu-