pavsaini iranso v onavi SHS.
291. lt«v._
Istiaja rasen siaslelj in praznik®«? vsa 9j dan eb 10. u-fa depoJdne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/1,, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jib ne pri* obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K t'50. Uradni razglasi, poslano ter notico isti prostoi K 2'—. Pii večjem naročilu popust.
V Uubllanl, v soboto 13. decembra 1320.
Posamezna štev. 1 kreno.
Leto IV.
Glasilo jugosBov. seclfalno - demokrattine stranke.
Telefonska št. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo eto fi 240, za pol leta K 120, za ectrt ieto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto I{ 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
UpravniStvo ie v L <uhijnnl Frančiškanska ulica št. 6% Učiteljska tiskarna.
Ustanavljajte krajevne organizacije!
Veliko ie število naših volilcev. ki deiaio stranki vso čast. Mnoeo itfi le ua še. ki s stranko še niso tako trdno zvezani, kakor to zahteva de-ianiska potreba.
Glavna nodlaua vsake stranke so Krajevne organizaclie. Kraievna organizacija ie za nolitično stranko to. kar ie rodovina za človeško družbo. Kraievna oreanizaciia ie za stranko osnovna notreba.
KJer še ni kraievne naše oreani-zaciie se mora kar naihitreie ustanoviti.
Drnca ulavna potreba vsake stranke ie uieno časopisje. Brez sralnega duševnega stika s centralo omrtviio posamezni ud?e. Zato ie oa potrebno ne samo. da se strankino
časooisie čita in razširia ampak da se mu tudi pomaea z deianskim sodelovanjem. v orvi vrsti z dopisi.
Nai se nihče ne ustraši Disanta. češ iaz tega ne znam. NaoiŠi novice i. t. d. iz švoiega kraia. kakor iih veš in znaš. Uredništvo bo že skrbelo za primerno obliko, zato ie tu! Vsaka kraievna oreanizacfo nal smatra za svoio častno dolžnost, da vzdržule naitesneiše nismene stike s centralo.
Zato Vas prosimo, kmetie in delavci: Kakor ste se združili za časa volitev in izboievali siiaino zmago, tako se združite sedai v oodrobnem organizacijskem delu. Čitaite in širite svoi dnevnik »Naorei«! Nobena delavska in kmečka hiša ne sme ostati brez nieera!
Pred sestavo nove vlade.
Pogaiania med strankami v Bel-eradu za sestavo nove vlade se nadalinieio z neko gotovo nervozno-s+io. Vse Čuti inštinktivno. da to tnuc-nc prehodno stanie ne more traiati predolgo. ker zahteva tudi vnanii oo-ložai države nuJno rešitev notranie ustavne krize.
Poleg vnrašania o Doslovniku ki zahteva znano oriseeo udanosti kra-liu že vnaDrei še oredno ie suverena konstituanta sklenila, ali bo oblika naše države snloh še monarhiia ali republika, tvori važno vprašanie tvdi to. katere, stranke se bodo odločbe za centralizem ali. za avtonoroi-’e. Kakor izeleda. grozi drugo vprašanie nooolnomg zatemniti nrvo. in to ie značilno! Reoublikanstvo tako-zvanih republikanskih strank ne stoli na nretrdnih nogah, Sociialu! demo-kratie seveda v/traiaio in moralo dosledno vztraiati na svoiem orin-cfniiejnein stai-šču. brez ozira na to. ali pride do veliave demokratsko-centrabstični ali radikalno - klerikalni avtonomistični blok z Radičev-ci vred. Program sociialne demokra-eie zahteva naidemokratičneišo obliko države, t. i republiko že od nek-dii in od te zahteve ne more In ne sme popustiti. Če bo na mogoče to orogramno točko sociialne demokracije že sedai tudi izvesti to ie drugo vprašanie. Kakor vse kaže. bodo stranke ki zastonaio v prvi vrsti le avtonomistično stališče, v tem osnovnem VDrašaniu Drecei odnehale če se iim da avtonomistične koncesiie na podlagi katerih bi mogle zopet vladati v »zgodovinskih« metah. So-Ciialni demokratie bodo ostali potem osamlieni. kar ra jjas ne bo nlašilo. da delamo za bodočnost. Nas tolaži misel, da vseh dni še ni konec.
V	nasledniem daiemo brzcyavne vesti o poteku potrateni med strankami.
LDU G. Pašič ie odboru radikalne stranke poročal o svoiem sprejemu na dvoru. Nato so se vršila v odboru radikalne stranke posvetovalna dede načrta nove ustave in oo-slovmka. Večina članov ie v glavnem pristala na načrt ustave dr. Laze Markoviča. Kar se tiče poslovnika meniio radikalci, da ie treba no-sneš:ti delo v konstituanti in orenre-čiti t e! i nično obstrukcijo. V radikalnem klubu se še danes prične debata
o	novi ustavi in poslovniku. Ugotovil se bo program dela skupne vlade ako Dride do sporazuma z demokrati in zemlioradničko stranko.
LDU Belgrad. 17. dec. (ŽNU) »Politika« iavlia: Zanimivo ie. da se ie sr oči v parlamentarnih krofih govorilo o možnosti, da bi bila konsti-turmta razpuščena in da se z ukazom voostavi ustava od leta 1903 če bi se pokazalo, da konstituanta ni zmožna delati in če ne bi prišlo do sporazuma med strankami.
LDU Belgrad. 17. dec. (ZNU) V demokratskem klubu so razpravljali
o	novo m načrtu ustave. Dr. Edo Lu-kinič in dr. Ribar sta poročala v klu-
bu. — Tudi ostali klubi se baviio v elavnem z razpravliantem o novem naslovniku. Zdi se. da bodo klubi no večini danes končnoveliavno sklepali t) poslovniku in da bodo zahtevali izpremembe prisege in Jmlifi-cirane večine.
LDU Belgrad. 17. dec. (ZNU) V parlamentarnih krogih se govori da so Radičevi delegati stavili svoie po-goie za vstop v konstituanto. Radič zahteva, da se naslovnik tako izore-meni da bo konstituanti zaiamčena popolna suverenost. Konstituanta ne more bili razpuščefia rrti po kroni niti po vladi, amnak se more razpu-siiti sama. Kar se tiče nove ustave, stoii na republikanskem stališču in zahteva da se vprašanie ustave reši sporazumno Radičevi delegati bodo danes pričeli ooeaiania z ostalimi strankami Ne ve se še gotovo, ali se bodo noeaiali tudi z demokrati.
LDU »Hrvat« poroča iz Beigra-da- Odposlanci Radičeve seljačke stranke, net po številu, so došli v Belejod ter se nastanili v hotelu »Central« kier so lih posetili poslanci Narodneea kluba, s katerimi so se razeovariali o političnem ooiozatu. Včerai poooldne so prišli v poslopie ustavotvcrne skupščine da vrneio predvsem poset članov Narodnega kluba. Potem so delegati Radičeve seiiačke stranke odšli v stanovanie Stoiana Protiča. kier so dalie časa konferirali z niim Prihod zastopnikov Radičeve stranke v Belgrad ie izzval v parlamentarnih krogih živahno zanimanie ter se spravila v zvezo s pričetkom noeaiani za sestavo nove vlade Zdi se da se ie nolo-žai v tem pogledu iznremenil. Delegati Radičeve seiiačke stranke sicer nimaio mandata da skleneio Kak sporazum pač na imaio nalogo da se oouče o vseh razmerah, ki se ti-četo nove ustave in da o tem poročalo v Zagrebu svoii strankj. Šele Putem bi imela slediti nogaiania na podlagi katerih bi sodelovala Radičeva seliačka stranka v konstituanti. Le od teh oogaJani ie odvisno, ali bo hotela Radičeva seljačka stranka sodelovati v konstituanti ali ne.
LDU Zagreb. 17. dec. (ZNU) »Hrvat« noreča iz Belgrada da se v političnih krogih širiio glasovi, da bo Stoian Protič dobil mandat za sestavo nove vlade. Od naeaiani z Radičevo stranko ie odvisna sestava bodoče vlade. Ker jji niti večie skupine parlamentarne zaednice niti demokratske stranke tako močne, da bi mogle same od sebe sestaviti vlado, vsled česar bo naibrže moglo priti do koalicijskega kabineta. Dela se na to da bi v oooziciii ostali samo socialisti in komunisti.
LDU Današnia »Politika« poroča, da so se snoči širili med parlamentarnimi krogi glasovi o možnosti da bc konstituanta razpuščena ter da se bo srbska ustava od leta 1903 razširila z ukazom na vse pokraiine. ako bi se pokazalo, da konstituanta ne
more delati in da med strankami ne more priti do sporazuma.
LDU Zagreb »Riieč« poroča iz Belgrada nastopne infprmaciie: Vče-raJ ie regent prestolonaslednik sore-’e,l Nikolo Pašiča in Liubo Davldo-viča. da se z niima oosvetuie elede sestave nove vlade. Nato so bili spre-ieti v avdiienci načelniki drugih klubov. Na dvor ne bodo pozvani ko-mun\sti in republikanci, medtem ko se bodo socialni demokrati odzvali povabilu. (?) V avdiienci sta bdla dr. Lagima in dr Korošec. Potem sta bila spreieta dr. Hrasnica in predsed-
nik: zemlioradničkeea kluba dr. Lazič. Parlamentarni klubi se sedai baviio z razoravlianiem o novem poslovniku Nikola Pašič ie pričel posvetovanja z demokratskim klubom. Večina radikalcev se ie izrekla za načrt ustave dr Markoviča. V Bel-erad so došli vsi Črnoeorci razen republikanca Petroviča. Volilni odbor nadaliuie svoie delo ter ie med drugim soreiel tudi neticiie iz zasedenih krajev Dalmaeiie. nai se po-dališaio mandati Biankiniia. Gagiča in Libadiča.
Skrivnosti kemične tovarne v LiuhUani.
V	Uubliani ie ustanovil pred leti neki Italiian Gijdini kemično tvorni-co. ki ie nrav dobro uspevala, ker v celi bivši monarhiti ni bilo sličnesra Podietia. Ko ie izbruhnila voina med Avstriio in Italifo 1. 1915.. ie moral sr. Giulini tvornico zapustiti, ker ie prešlo pndietie pod nadzorstvo bivšega c. in kr. voinega ministrstva na Du-naru. Ta slavna oblast ie bila oa v nemali zadregi ko ie videla, da nima na razpolago nobenega znanstveno izobraženega tehničaega voditelia za obrat, ki bi utecnil biti za časa voine velekoristen. Po dolsrem iskaniu ie voino ministrstvo našlo strokovniaka v osebi dr. Fruchta v celi Nemčiii znanega strokovniaka za industrilo alumitvia. Kemična tovarna ie pod spretnim tehničnim vodstvom dr. Fruchta delala ža časa voine zelo dobro. Gospodarski, t. i. denarni uspehi so bili toliko povolineiši. ker ie tovarna delala večinoma z voinimi uietniki. k? so razmeroma zelo malo veliali. Zato ie umevno, da bi bilo oodietie razpolagalo v tem času z velikimi krediti.
Tu ie prišel nenadoma polom. V času ko ie vse kradlo in goliufalo. kar ie hodilo na dveh in v niianosti lazilo oo štirih, bi bil imel dr. Frucht lepo priliko, da se izmuzne iz Liub-bane z lepimi miljioni kam v Švico, kier bi bil danes lahko že zdavnai samostojen oodietnik. Mož tega ni storil :n skoro bi rekli da ie bij neumen ker tega ni storil. Mož ie sicer Nemec oraviio tudi da ie žid. ampak nasproti naši prvi narodni vladi se ie obnašal tako korektno in lo-ialno.
Dr. Frucht se ie postavil takoi po prevratu narodni vladi na razpolago in se zavezal voditi obrat dalie. ako se mu zagarantira potreben razvoi na industriiskem ooliu.
Kakor znano, orva narodna vlada ni razpolagala z veliko denaria Da se zasisnira razvoi podietia ie bila potrebna naciionalizaciia. Akti ki se tičeio naciionalizacHe. leže še danes v Bglgradu. Dr. Zeriav se le kot predsednik nofcraiinske vlade zelo zavzema! za naciionalizaoiio tega podietia. tudi sociialisti so v interesu slovenskega delavstva storili svoie. amnak prišel ie politični nreokret čez
noč in vlado v Liubliani so prevzeli klerikalci.
Takrat ie oa začel pihati drug veter. Tovarna ie imela mnoeo blaga izdelanega za orodai. Blaeo na se Je začelo čez noč prodajati brez vednosti strokovno izobraženega ravnatelja neki nemški fVmi. in sicer no brezkonknrenčnih cenah To ne bi bilo nič hudega — bila bi samo izguba narodnega nremoženia. katerega ie tako ali tako vrae vzel na milione
—	ampak zlo ie to da so se vse te in tudi še druee transakciie vršile nreko noverienika za iavna dela inž Serneca in s oomočio Gospodarske banke katere upravni svetnik ie tudi neki inž. Sernec. k? na m otroče ni identičen z bivšim poverjenikom za iayna dela!
Mogoče ie tud' da v inž Sernec ni kriv toliko, kakor tisti gosood. ki mu ie tozadevne akte oredlaeal na oodois!
Vse te stvari so bile seveda znane dr. Fruchtu in zato Je iasno za-kai ie vlada začetkom decembra t. 1. dr. Fruchtu z izrazom zahvale za niceovo dosedanie službovanie odpovedala službo in odpovedala stanovanie v tovarni. Kdor preveč ve. nai ere!
Na rriegovo mesto ie prišel mo2. ki ie sicer vsega spoštovania vreden ki na o fabrikaoiii.onih šoeclla-litet katere izdeluie liublianska Kemična tovarna absolutno ničesar ne razume. Zato so mu dali že delavci naslov »Pavliha«. Take osebne izmenjave so vendar nemosroče!
Nam se ne ere ne za dr. Frucht a osehno ker bo mož kot priznan strokovnjak lahko našel dovoli služb, kier iih bo hotel nam se tudi ne gre za osebo novega ravnatelja, amnak nam se gre za procvit narodnega podietia. lder lahko iako dobro živi nokai sto delavcev. Ko bi bili delavci dobili tiste mTiione. za katere ie klerikalni ooverienik inž. Sernec fa-briko oškodoval, bi bila stvar vsa drugačna. Tako na nima denaria ne država nima ea delavstvo, amnak ima ga nemš « firma in nieni zahrbt-niki. o katerih oričakuiemo. da dobi iavnost v naikraišem času potrebna ooiasnila.
Jadransko vprašanie.
Izjava jugoslovanskega
(Iz glavnega
Iziava navaia uvodoma naiprei mirovne nogoie med Jugoslavijo in Italiio. dasi ni bilo med niima voinega stania. In potem izvaia:
S tem ie zadan naivečii udarec naimanišemu delu iutroslovanskega naroda — Slovencem — in v očigled teh deistev iziavlia Jugoslovansko renubličansko Združenie v Ameriki Pi ed vso iavnostio in svetovno diploma ciio da
Slovenski narod, za katerega kožo se ie igrala ta hazardna Igra. ni in tudi nikoli ne bo zadovolien s to krivično rešitviio Jadranskega vpraša-nia. kaiti fo vprašanie bi se moglo rešiti ora,vično edino potom plebiscita to ie samoodločbe ljudstva, ki prebiva na teritoriju v disputu. ne
republlčanskeira združenia
urada J. R. Z.)
pa potom tamih pogaiani. na katerih ni imel slovenski narod, kot narod nobene besede nobenega zaslišanja, nobenega zastopstva.
Resolucije in iziave tretiega rednega občnega zbora Jugoslovanskega Republičansketra Združenia. vršečega se od 28. septembra do 2. oktobra 1920 v Clevelandu. Ohio. iasno označuie naše iti narodovo stališče £lede rešitve Jadranskega vnrašania in mei med Italiio in Jueoslavito.
Zato konštatjramo. da ne orioo-znaino sporazuma z dne 11. novembra 1920 med italijansko in srbsko vlado ker tn sporazum:
1.	Krši vse naravne in človeške pravice naroda in Hudstva. ki v kom-
paktnih masah prebiva na prizadetem teritoriiu in ki se kompaktno drži ostalega slovenskega in hrvaškega teritorija in države, h kateri bi moral pripadati:
2. ker ie v direktnem nasprotju z naiglavneišimi točkami pogolev za mir. katere ie nred vsem svetom izrazil predsednik Wilson in na podlagi katerih točk bi se imela sklepati mirovna nogodba in ki so bile sprelete od vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov kot nosroi za vstaio orotl dualni monarhiji in za uspešno revolucHo. s katere nomočio ie oadla militaristična in politična moč Avstriie. nienih armad na italiianski fronti in končno ocraz centralnih sil:
3. ker ie v direktnem nasprofctu z duhom rimskega pakta med italijansko vlado in zastopniki avstro-ogrskih Jugoslovanov:
4. ker s tako rešitviio Jadranske-ea VDrašanfa ni odstraniena imoeri-ialistfčna politika sosednih velesil in Balkan bo še v bodoče torišče fntrig in krvavih boiev. ki bodo ogrožali svetovni mir. Imoerinalistčna Italiia ne bo obstala ori svoietn prvem koraku na balkanskih tleh. ker nieni ekonomski, militaristični in eicsoan-zivni interesi io bodo silili dalie. S tem sporazumom postane Italiia deti in ia stare imperiialistične Avstriio in n?ene politike na Balkanu:
5 ker ta italiJansko-srbski sporazum krši naivitalneiše Interese vseh sosednih narodov, kaftl s tem sporazumom dobi Italiia kontrolo nad Jadranskim moriem ki postan© avtomatično italilansko Jezero. —>:-Ustvariene so druge Dardanele. —* Dobra votla in vzaiemna zaupnost mora izginiti radii nasilnega zadovo-lienia interesov obeh pogodbenih strank na škodo, v nrvi vrsti slovenskega naroda, in v drugi vrsti na šk¥>do vseh sosednih narodov na severu in severovzhodu. Nasilno ood-iarmlienie eneea ali druzeea dela Jugoslovanov pa bo povzročilo iredento. nacionalistične boie:
6. s tem. da bo narod razdelien na štiri dele bo spadal ood štiri različne. niemu tuie vlade in proti niesrovi volii oviran bo ne le razvoi zatiranja naroda, ampak tudi tistih ki ga zatiralo Nastalo bo kulturno zaosta-ianie slab* sosedski odnošaii. nenri-faznost med narodi kar bo eventu-elno povzročilo oborožene soooade:
7. ker tako mal. vendar kulturno visoko stoječ narod, ki Šteie koma! roldrug miiiion duš. ne more prenesti take zgube brez posledic ki bodo katastrofalne zani niegovo litera-tuio napredek in svetovno kulturo. Na podlagi te nasilne rešitve iadran-skega vnrašania zgubi slovenski narod okoli ool miliiona duš in približno tollco tudi hrvatski narod.
8. ker te nove aneks'ie ustvariab le nove covode za bodoče soooade in oddaliufe dan ko bi se moela preroiena Bolgariia oridntžiti Jugo-slova?)ski skupnosti kJer te nien oro-stor:
9. ker s podpisom tega sporazuma ie nodoisana ekonomska smrtna obsodba Slovencev in velikega dela Hrvatov.
In zato smatramo vse kisroslovan- \ ske kraie okunVane od Italile »a ivoie. katerim se nikdar ne odrečemo. ter ponovno svarimo svetovno dinlomacifa in vse odgovorne faktor-ie nred požarom ki ea bo zanetila ta 'skra nezadovoljnosti na Balkanu, ako se ta od prizadeteea naroda nepriznana pogodba ne razvezavi in ako se ne ooteene pravična meia med Itnliio in Jueoslaviio ki nai gre od Mnntaeeia in Prediloveea prelaza na staro avstro-italiianski me»! do Kormina. k'er se obrne k Soči iužno od Gorice !n ootem ere dalie ob Soči ter zaviie na levo stran struee in čez Tržič na Jadransko morie nekoliko zaradno od Devina: meia b’ šla na-dalie no Jadranu do ustia Drima ou~ sleč na iugoslovanski strani ves dal-
matinski arhipelag. Glede maloštevilnega prebivalstva itaMianske narodnosti. ki bi na ta način ostalo v me«ab Jueoslavile. in tistih Jugoslovanov. ki bi ostali v meiah Italiie. pa nai Dride do sporazuma med ltaliwj ia Jugoslaviio na podlagi reciproer-tete ki bo iamčila narodnostnim manjšinam v obeh državah vse dr-žavlianske in narodnostne oravice in svoboščine za miren razvo* in napredek
Jadransko vora§anie še ni rešeno za nas hi ne priznavamo nobenega soora7nma. sklenieneea med eno ali drugo vlado, dokler m to Dereče vnrašanie rejeno pravdno In v sporazumu s pretežno večino naroda, ki živi na doHčnem teritoriju.
V tem oravcu in kakor Iziavlieno v poslanicah Jugoslovanskega Re-uubličanskega Združenia na ameriški senatni odsek za zunanie zadeve z dne 4. septembra 1919 in v poslanici iste oriranizaciie sodeluioče z Jugo-slovansko Socialistično Zvezo v Chicago. Slovensko Narodno Podporno Jednoto v Chicago Jugoslovansko Katoliško Jednoto v Elv. Slovansko Delavsko Podnorno Zvezo v Cone-maugh. Jugoslovansko Podporno Zvezo »Sloga« v Milwaukee. Slovensko Svobodomiselno podnorno Zvezo v Chicagu. Narodno Hrvatsko Zaied-cico v Pittsburghu. Hrvatsko Zaied-nico Illinois v Chicago. Hrvatski Sokol Tomislav v Chicago in Savezom Siedintenih Srba »Sloga« v New Yorku. na predsednika Zedinjenih držav ameriških, e. Woodrow Wil-sona in Ameriško lludstvo z dne 9. marca 1920. bo Jugoslovansko Re-Dubličansko Združenie še vnaorei delovalo za pravično rešitev Jadranskega vprašan ia in poziva vse ameriške Jugoslovane da se pridružilo naši izlavi in delutein 00 svolih močeh za dosego tega cilia.
V	Chicago, dne 17. novembra 1920.
CENTRALNI ODBOR IUGOSLOV. RFPUBL. ZDRUŽENIA.
Marv Udovlfi. talnica ožU. ods.
IZVRŠEVALNI ODBOR IUGOSL.
REPUBL. ZDRUŽENIA.
Frank S. Tauchar. ta tok.
Po blebiscitu.
Nimamo namena razoravllatl o fcoteku plebiscita in o vzrofcih. ki so nas dovedli do tega. da smo izgubili tak leo kos slovenske zemlie. Naš namen Se opozoriti iavnost in merodajne činfteMe. da stavimo več pozornosti na obmelne kraje posebno pa na Mežiško dolino, katera le de« bivše Koroške.
VotUve v konstituanto so pokazale da ie večina volilcev se izrekla za listo neše stranke, dočim ie ostalih šest strank skupno ostalo v manjšini. Omeniti moramo pri tem tudi to. da le večina naših somišljenikov b’lo oropanih volilne pravice: za to nosilo odgovornost župani oziroma eerenti meščanskih strank. Za tsedai nočemo izvaiati nikakiii konsekvenc. Izvalali iih bodemo ori bodočih občinskih volitvah, ori katerih bodemo pošteno obračunali s temi župani in trerenti s tem. da iih bodemo za vedno oprostili nlili županskega posla. Konštatiramo pa že sedai. da Se Mežiška dolina rdeča in pravico do sološne ttudske uorave ima edino le razredno zavedni proletariiat. Takih fn enakih nravic si ne bodemo pu-
stni na nikak način kratiti. Tu ni mesta ne za ene ne za druge, v svoii rdeči hiši hočemo biti mi gospodarji: če ie to nasprotnikom prav ali ne. po tem ne bodemo nikogar vpraševali.
Naša prva zahteva ie. da se raz-cišerio trtkoa občinske volitve, siti smo vladania mogočnežev in puhlo-elavcev meščanskih strank. Če se ie zavozilo v coni A s klerikalno politiko ne b(>mo nrinustiii da se bo do istem receptu vozilo tudi v Mežiški dolini.
Odločno zahtevamo da se nam da učitelistvo soc. demokratičnega nrenričanin ker ed:no ono bi bilo ha mestu vstvariTi normalne in za ljudstvo koristne razmere. Nacionalni šovinizem in rimski klerikalizem nimata kai iskati ori nas^ Mi ne potrebujemo frakariie. temveč resnih, vestnih ;n delovnih liudi. šola naj ougovaria našim zunanjim razmeram: mi hrepenimo 00 zdravi pametni in človeški izobrazbi — vse drugo zavračamo. Na meii so neoD-hedno potrebni resni in značaini uditelii nenaooieni s frazami, recimo kakih narodnih socialistov. Taki učiteMi stvari več škoduie-io nego koristiio. ker lludstvo s svoiim šovinističnim in bedastim nastopom odbiiato od sebe: lludstvo pa nima nikalfih simoatii še mani pa zauoa-nia do takih »narodnih vzgolitellev.«
Prepričani smo. da bodo merodajni krogi ki imaio slučaflno vlado v rokah, ostali gluhi toda mi iih ooominiatno pravočasno in morebitne posledice nai sii pripišejo samim sebi. da ne bodo noznele zvračali vso krivdo na socialiste, kakor ie to enkrat očital na shodu bivši poverjenik za notranie zadeve dr. Remic.
—	O tem človeku bomo enkrat pozneje govorili kako ie kot bivši poverjenik podpiral plebiscitno delo. Izkušeni imaio več kot več in celo takih da iih še sedai glava boli. Sicer ml ne bodemo vprašali nasvetov lakih liud«. gledali bademo. da si sami ustvarimo razmere, katerih si želimo. Klerikalci nai gosoodarito in komandiralo ori svoiih backih kolikor iim drago: če iih tudi ponrodaio za sužnie nam ne bo žal. mn oa odkimamo vsako klerikalno nadvlado, pod katero tečimo izza razpada Avstrije Če ne bodo pomagale besede, bodo pomagala deiania. Naše boine črte korakata zmagovito nanrel za ciliem m nyji moč raste od dne do dne. Čeravno se proletariiat smatra za neka’ nižiega. kliub temu ie Donosen nad tem zaničevanjem v sve-sti si. da ni daleč tega. ko bo zaola-oatala rdeča zastava ki bo oznanla-ia svobodo in konec izkoriščania.
In mi obmeini revolucionarni so-cnatisti bodemo delali z vso oaro 00 programu, katerega si ie začrtal ves svetovni proletariiat. Naše orsraniza-cfle bodemo pomnožili in clelali z vso vnemo za nle. kar bo edino v korist nam in našim otrokom in v zasmeh našim nasprotnikom. Dovoli proletarske krvi ie bilo izoite. ne damo ie več.
Mežiška dolina le in ostane rdeča in v niči hočemo vladati mi socialisti. Vsakega organiziranega delavca dolžnost le. da s podvojeno silo agitira in dela za stranko in nieno časonlsie: kalti naša stranka ie proletarska ki ne razpolaga s kapitan kakor nam nasprotne meščanske stranke. Mi ne posedulemo nikakih kapitalističnih denarnih zavodov, ki
bi subvencionirali naše propagandno dHo kakor to delalo meščanske stranke. Odvisni smo samo od svoie požrtvovalnosti, bodisi v gmotnem ali moralnem oziru. Kolikor več žrtvujemo za stranko in njeno časonis-k>. toliko več koristimo sebi. Vsak n3.i naoravi svoio dolžnost in popolna zmaga ie gotova. Torel na delo r.roti našim krvnim sovražnikom za teptani in brezpravni proletariiat. T: delavec, na ne čakai in ne odlaša' z delom kalti vsaka ura propagandnega nedela se tebi in tvoiim otrokom zaoiše v mesece in leta na-daJiniemu 'zkonščaniu.
Politične-vesti.
+ Protest soefjalnlh demokratov. Na
četrtkovi seji verifikacijskega odbora se ie razpravljalo o pritožbi socialističnega kluba in ki se tiče volitve v subotiškem okrožju.
+ Tako seda] govorijo! Proti kurioz-nemu članku v »liumaiiite*, ki je pretiraval komunistične uspeh pri volitvah v Jugoslaviji, smo zadnjič napisali par ohlajajočih besed in imamo sedaj zadoščenje, da so francoski sodrugl svojo sodbo o tej stvari temeljito spremenili. Tako piše sedaj isti dopisnik (Andrej Pierrc) v istem glasilu: Ne smemo, kakor sem to napravil na dan volitev, pretiravaU pomena utoge, ki jo bodo mogli igrati komunisti s svojim integralnim razrednobojnim programom v deželi, kjer bodo narodnostni spori ostali še dolgo časa v načrtu političnega dejanja. Ne smemo pozabiti, da je kakor na vsem Balkanu industrijalni proletariat skrajno slaboten In da so komunisti dobivali predvsem glasove nezadovoljnih kmečkih mas. Istotako je tipično dejstvo, da sta Macedoniia ta Črnagora glasovali večinoma za komuniste, manj Iz simpatije za sovjetski režim in proletarsko diktaturo, kot da protestirata proti aneksiji, proti režimu »osvoboditeljev* Iz Belgrada itd.
—	Ali ni to krasno! Francoskim sodrugom ne moremo oporekati trezno razsodnosti in odkritsrčnega priznanja, če sprevidijo, da so se motili. Ampak »Žorgatovi malti« privoščimo tisti padec z neba, ko bo brala to, kar smo mi podčrtali in česar »Rdeči pr.« ni hotel nikdar priznati! Pristaš njegove lastne stranke ga postavlja v laž, torej bo mora? sedaj hote ali nehote priznati, kar je doslej prikrival svojim bralcem, namreč: da sl ne sme komunistična stranka preveč domišljevati o svoji »zmagi«, ko so zanjo glasovali po večini nezadovoljni nacionalistični elementi, brigara--ši in drugi!
+ Saj ne mislijo tako hudo* Novopečenim krščanskim republikancem bi ne bilo 00 godu. če bi iavnost krivo tolmačila niih prekucuški preobrat. V zadniem »Slovencu« so napisali ta-Ie klasični stavek: »ALi ie kdo republikanec ali monarhist, to ie njegova stvar. SLS pa stoii načelno (sic!) kakor vse stranke katoličanov na cclem svetu od nekdai (!!!???) na stališču, da le vorašanie oblike države relativna stvar v kateri odločate ozir na to. kai le v danem momentu za iavni blaeor najprimernejše.« — Prosimo, orosimo, nič ooias-nievania. sai smo že nrei vedeli da vam ni za »princip«, ampak za »prakso«. — Toda potem nikar ne govorite o »načelnostih«! — Že orei smo vedeli, da črpate vso svoio državno modrost in moralo iz Bachema in iz »Daite cesariu. kar ie cesarjevega itd.! Torel. orosimo, nikakih ooias-nievani! Slučai Madžarske naibolie kaže. koliko fig. daste za en »iavni blagor« in »krščanska načela«.
LISTEK.
Zagonetno božično darilo.
Novo poročeni in novo pečen! okrajni glavar na Štairskem se ie s svoio ženo že več časa prerekal zaradi dveh tisočev kron. ki iih ie zahteva! od nle. ne da bi iJ razodel. zakaJ iih rabi. Končno pregovori ženo. da mu dovoli vzeti iz šatule dva-tisoč kron misleč si. da ii nalbrže kuni kako božično darilo. Pa kai Dravira? Za novo mantilio te to vendar premalo, drugega takega oa zaenkrat ne rabini Tako si ie žena okrainega glavaria grebla 00 možganih.
Drugi dan ob štirih Dopoldne odide okraini glavar ves vesel oroti Kiffmannovi trgovini z urami v Mariboru. Ko pride do vrat. se ozre desno in Jcvo ter smukne skozi vrata v prodajalno. Gospod Kiffrnami se nui rokloni in ga povabi z vinkom v dr><"o sobo. Tam mu razkazule tri salonske ure. ki so veliale no tri. štiri in net tisoč kron. Gpsnod okraini glavar se ie nekoliko namrdnil In nrjčel nervozno bobnati s prsti ob Pilit.	*•' >
»Dragi sf<J. tsliatcli nvoi.n *
»Kai hočete, gospod glavar, so pač taki časi. prel bi biia veliala taka u£a dvesto kron.«
»Veste kai. gospod Kiffmann. vzamem ono za štiritisoč kron. ampak ood dvema oogolema. prvič, danes Vam dam dva in konec meseca na druga dva tisočaka. Dalic prosim da io oošliete na tale naslov v lesenem zaboiu. skrbno vloženo, da se no pokvari.e
»Gospod glavar, ako nimate drugih zahtev, to se vse lahko zgodi!« *
Pismonoša prinese predsedniku ayizo za zaboi ki se dobi na oošti brezplačno. Predsednik si beli glavo, ka* neki more to biti: mislil si ie. naibrže ie žena naročila kako božično darilo. Pokliče slugo in ga pošlie oa pošto. Na pošti dobi oodolgast zaboi. na katerem ie bilo vidno z debelimi črkami zapisano na treh straneh: »Paziti, ne premetavati!«
Slusra odnese zaboj v stanovanje presednika. Ob eni uri popoldne pride oresednik domov in žena mu pokaže zabol.
»Ali nisi ti naročila?«
»Ne. iaz nisem nič naročila in nič ne oričakuiem!«
Ko si deželni predsednik oddaleč ogleda zaboi. vzklikne, ielmene. bog
nas varui: to ie nekai zagonetnega, pokliče kuharico, ki ie morala iti ta-koi no slugo, in ko ta pride, mu predsednik naroči:
»Nesite ta zaboi na vrt in ga previdno položite na tla. amoak sredi vrta. da ne bo blizu zidaj Danes o polnoči oa pridite v moie stanova-nie pozvonite trikrat, da vem. da Ste Vi. Ali znate streljati^ s puško?«
»Da. znam. bil sem tri leta vojak in osem let sem služil orožnike.«
»Dobro, tedai o polnoči!«
Sluga odide in predsednik si mane roke. hodi no sobi ter mrmra med seboi: lun. človek ni živltenia varen, ti preklicani socilslisti. ne. to so več, komunisti ne. anarhisti so. ki se za-viiaio v socialistično kožo: pa zaenkrat .me že ne bodo. Ni. prav mč drugega ni v tem zaboiu. kakor dinamit: sreča mola. da ga nisem odprl.«
Kd udari ura polnoči zadrdra električni zvonec v treh presledkih. Predsednik odpre vrata fii v desnici drži .italijanski karabiner. ki si ga ie dal o času demobilizaciie prinesti.
»Dobro. Franc, kakšna noč ie zu-nai. se kai vidi ali sveti mesec?«
»Da. gospod predsednik, svetlo ie. nolni mesec vidi se vsaka stvar.«
Gosnod predsednik pouči slugo o svoiera namenu in o vsebini zaboja.
4- Slabo maskiran koinediantL Klerikalci so vsi pokoncu radi imenovanja demokrata Gangla za dvornega svetnika. Gangl nas kot demokrat ne zanima, zanima nas pa kričaško vedenje klerikalnih demagogov ob tej priliki. »Slovenec« imenuje postopanje ministrstva prosvete, ki je Ganglu podelilo nov naslov, »korupcijo naj-hujše vrsteč in »kričeč dokaz demokraške pristranosti«. »Slovenec^ je hudo kratkega spomina, ker več ne ve, kako je prejšnji poverjenik za prosveto, dr. Verstovšek, ekspediral v višji šolski svet same klerikalne kaline; se mu sicer ni posrečilo, ampak dokazuje, Icako je hotel napraviti
—	uepretiranost. Odkar se klerikalci igrajo republikance, se res vedejo, kakor bi hoteli razstreliti ves obstoječi red.
+ Klerikalci ia liberalci se od časa da čas, ko ntmajo pametnejšega gradiva, da bi ž njim napolnili svoje liste, ravsajo In kavsajo okrog kulturnega boja, zadnjič se n pr. »Slovenec« v skoro dvekolonskem članku s primitivno jezico huduje nad nekim liberalnim glasilom, kateri zahteva, da bi cerkvi preprečili nje reakcijonami vpliv v javnem življenju To stvaT razume liberalno glasilo seveda na svoj način, »Slovenec« pa na svoj način odgovarja Med drugim pravi ironično, da bi bilo treba revidirati vse bogoslužne knjige in odstraniti iz njih, kar bi utegnilo škoaovati državi. TJeh — kakor da bi bogoslužne knjig; priporočale kako republiko, kar delajo od danes klerikalci! Da, da, kulturen boj bi bil že potreben, ampak predpogoj kulturnega boja Je nekaj kulturne duševnosti v onih ljudeh, proU katerim se lučeš bojevati
+ Komunisti so tud? za buržoazno republiko! Komunistični »Novi Svi-iet piše: »Pripravljeni smo in naša dolžnost ie. da do določenega momenta pomagamo tudi vsakemu buržoaznemu republikanizmu, ki v se-danii reevolucionarni situaciji pomeni za nas korak dalie k proletarski revoluciii in nas ne- vodi v vrtinec krvavih plemenskih boiev ali Hor-thvieve ali kake drusre kontrarevolucije. « — Mi se sedai samo še vprašujemo koliko ie ori komunistih osta-
lo	še »komunizma«! Na shodu v »Unionu« so komunisti kričali, da liočeio tako? sovietsko republiko in nobene druge, čeprav so vedeli da tudi socilalni demokrati smatrata dosego buržoazne republike tudi le za korak dalie k socialistični republiki. Komunisti so torea samo še sociial-natrikitie.
-1- Cerkvena avtonomija v Prekmurju.
Vlada bo podvzcia korake, da Prekmurje dobi poseben generalni vikarijat in bo neodvisno od svoje dosedanje Skotijo v Som-bateliju.
+ Madžarsko intrige proti Jugoslaviji.
Pred- dnevi se jo obširno poročalo o odkritju madžarsko-habsburške propaganda V Zagrebu, kjer so aretirali odvetnika Milana Accurtija, ki je imel tajne zveze a Budimpešto. Hrvaški listi poročajo nadalje, da obstoji v Budimpešti nekaka hrvaška centrala, t. j. organizacija bivšiii UrvaSkih avstrijskih generalov in častnikov, ki v od rjo plačani z denarjem madžarske vlade, agitacijo zoper obstoj n a Sc države. Predvsem so to neki bivši general Tičarič, nadporočnik Balcnič, Kontič in še mnogo drugih
+ Plod Radičeve propagande. »Riječ« poroča: V Veliki Gorici (na Hrvaškem) ie prišla scljačka deputacija h okrajnemu glavarju, da se informira, če je že prišla Iz Zagreba »odločba«, da »odslej naprej velja republika.« — V* Gjelekovcu in v Imbriov-cn so seliaki »izvedli« za nekoliko ur republiko, dokler ni žandermerija aretirala kolovodje. — V Medjimurjtt so največ agitirali za Radiča, Madžari. V gostiinaii so
ki ga Je zanesel na vrt. Francu da karabinko z ukazom da gresta na vrt. da se postavita dvaiset korakov od zaboia in Franc nai odda tri do net. strelov, a oazi nai. da bo zaboi dobro zadet. Gospod predsednik vzame brovning pištolo in oba odideta. Ko prideta na vrt. se postavi Franc dvaiset korakov pred zaboi in se prinravi.
»Cakaite. glejte, da dobro zadenete!«
Gospod predsednik skoči za vogal in komandira, haalo ena dve. tri. Franc sproži zaporedoma vseh oet strelov, in nri petem strelu zabrenka v zaboiu, kakor če pride otrok do klaviria in udari z <rbema rokama 00 tastaturi.
»Vzemite zabo! in ga nesite v stooniišče.« zakliče polglasno predsednik.
Franc skoči k zaboiu. ki ie bil ves nrcluknian. ga pograbi in odnese. Gospod predsednik odpre električno luč. Franc položi zaboa na tla. predsednik mu na ukaže, da ga odpre, toda-skrbno, da se kai ne zgodi.
Previdno sta odprla pokrov za-bo*a. v katerem sta našla salonsko um in pismo naslovlieno na g0SD0da predsednika, zadnii strel ic zadel v'
kričali »Eljen Radič«! — Državno odvetrff. štvo v Zagrebu je obtožilo 24 Seljakov iz Kašine in Marije Bistrice zaradi bane Id tatvin.« —
+ Madžarsko-poljske mahinacije proti češkoslovaški. Kakor poročajo hrvaški iU sti, obstoji v Budimpešti nekaka slovaška ccntrala, ki jo podpira madžarska vlada in ki ima stike tudi s slovaškim voditeljem, klerikalcem IUinlco. Organizacija ima na-* men izzvati na Slovaškem gibanje za odcepitev Slovaške od Češke in za njeno pr!« klopitev k Madžarski V zadnjih časih pa se tudi v nekaterih poljskih listih opaža Češkoslovaški sovražno pisanle v tem smislu, da naj bi se Slovaška združila s Poljsko, češ da bo Slovaška imela potem prosto pot na Baltiško morje Gre torej za organizirano sporazumno rovarjenje proti Češkoslovaški republiki. Slovaški poslancf Ilrušovka in tovariši so glede toga tnter-pelirall češkoslovaško vlado.
+ Program nove madžarske vlade. LDU poroča: Novi madžarski kabinet se jc v sredo zvečer predstavil vladi, ki mu ie priredila prisrčne ovacije. Potem je izpre-govorB predsednik Teiekl, da bi načrtal svoj program. Kot glavne točke je oanačil izvedbo agrarne reforme, preosnove ljudskih šol, indmniteto občinske in komitatske voline pravice In revizijo ustave. V zvezi s tem je izvajal, da se bo moralo vprašanje glede kralja obravnavati v narodni skupščini. — Da se kabinet, t. ), vlada, predstavlja vladi, to nam je novo. Ta par« lamentam! običaj je upeljal LDU,
-h Komunista M smo je češkoslovaška vlada vsled zadnjih pučevskih dogodkov v, Kladnu — zaprla.
+ Enajst ar.dldatov čaka na madžarski presto!. »Villagossag« poroča, da je sedal na Madžarskem enajst monarhističnih skupin od katerih predlag vsaka lastnega kandidata. Med kandidati so 4 Habsburg* ovci: excesar Karel, sin Otto (ob regent« stvu Horthvja), nadvojvodi Jožef in Albrecht, siti Friderikov; daljo imamo dva Koburga: bolgarskega carja Ferdinanda to njegovega sina Cirila. Posebna skupina agitira za danskega princa Aksela druga zopet za belgijskega princa. Nekaj aristokratov s Bethlenom na čelu je za personalno unijo z Romunsko, druga skupina politikov z grofom Batthyanyjem pa za personalna, unijo z Jugoslavijo. Zadnji V koledarju pa je Horthy sam.
+ Za dve kroglici je pri zadnjih volitvah v brengainiškem okrožju v Srbiji propagiral republikanec Trajkovič. Pa2 smoia, za dva glasova propasti kot kan*
dfdat!!	■	-y"	'
-f Komunistična stavka v Halle. Listi Jav* Ijajo u Halle, da je bil tamkaj na povelje beriias!ce vlade aretiran glavni voditelj neodvisnih levičarjev in glavni urednik lista 'Das Hallesche Volksblatt«, dr. Štern Vsled tega je tamošnje delavstvo pričel J stavkati, tako da je mesto brez električno razsvetljave in brez cestne železnice. Delavstvo je sklenilo, da bo stavko razširil« čez vse nemško premogovno okrožje.
+ Bolgarska sprejeta v zvezo narodov. Na Četrtkovi dopoldanski seji skupščine zveze narodov je bil sprejet pristop Bolgarske, Finske, Luksemburga in Costa Rice. Bolgarija in prav tako Finska to Luksemburg so bili sprejeti brez debato.
-4- Protiboilsevaška vstaja na Kri* mu. Kakor iavliaio listi, ic na Krimu izbruhnil nov upor proti bolišc-vikom. Poveliništvo nad ustaši so prevzeli , Tartari. Delavci iu mornarji Sebasto-1 oola so se oridružili teinu gibanju. Bolišgviški list »Petite Revolution« priznava.-da ima to dibanie velik pomen. Tudi 5000 voiakov Wranglove voiske. ki so se dosedai skrivali v
gorah, se udeležuie upora.
+ Albanija sl sume armado. ' K-alvU poročajo, 5e albanska vlada sklenila vzpo-
struno, na katero ie ura bila četrt, ool in ure.	.
Gospod predsednik odpre ms in čila vsebino:
Visoko spoštovani eosood Predsednik v Liubliam!
Po dolgem studii«, kako bi se Vam zahvalil 7.a meslo okrainega glavaria. ki ste mi ga blagohotno podelili sem prišel do drznega za-k Sinčka, da Vam pošljem to malo božično darilce, katerega blagovolite spreleti.
Vam nadvse hvaležni
N. N., okraini glavar v C..«
Gospod predsednik seže v stik-tii!č po listnico, vzame tri dvaiset-kron^ke bankovce in iih da Francu s prinombo: »Molčite o celi stvari.«
»Do gospod predsednik, kakor, riba. nihče nai o tem ne izve!«
Franc odide in gosood predsednik pograbi zaboi. ter ga odnese v. sianovanie.
Drugi dan so se liubiianski dnevniki pritoževali o zlikovcih, da s stre-lianiem kaliio nočni mir. Policilsko ravnateljstva ie dalo primeren okaz na stražnike.'	^
Stcv. 291.
ii	i ...	...
Stran 3.
Odgovorni
Kupite srečke Državne razred. loterije!
Izmed 100.000 srečk jih bo v petih razredih polovico izžrebanih! Vsaka druga srečka zadene!
Največji dobitek v najbolj srečnem slučaju Je
Cela srečka stane 192 kron, polovica srečka 96 kron, četrtina 48 kron in osmina 24 kron.
!! Ne zamudite prilike ! f
Žrebanje V prvem razredu se vrši že dne
8. In 4. januarja 1921.
Srečke prodaja in razpošilja po posti, če so vpošlje znesek za naročene srečke in poštnina:
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA d. d,
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 38, I. nadstr,
'staviti tri polke svoje armade s sedeži v Skadru, Tirani in Korči. Armado bo sklicala po novem letu. Pod orožje pozove 20 do 25 letne mladeniče.
+ »Rade Pravo«, glasilo čsl. komunistov izhaja sedaj v zelo zmanjšanem obsegu v tiskarni »Grafia v Pragi. — Komunističnemu glasilu »Svoboda* iz Kladna so odvzeli poštni debit.
+ Bratislavski delavci prot? stavki. Na podlagi sklepa zaupnikov ne niško-madžarske levice bi se morala danes popoldne pričeti tukaj v vseh obratih splošna stavka v znak simpatij za komtmistiiSna gibanje na Češkem. Vendar pa je bila ve-
čina bratislavskega delavstva proti stavki. Lastniki obratov so izjavili, da bodo odpustili vse ono delavstvo, ki bi brez povoda odklonilo delo. — Na včerajšnji seji zaupnikov in zastopnikov levice v Moravski Ostrovi so sklenili, da pozovejo delavstvo, naj zopet pride na delo. — V Brnu je popoln mir. Delavci so zopet pričeli delati.
+ Vstaje v Indij!. Iz Angleške prihajajo poročila, da so indijski vstaši (predvsem Mohamedanci) izzvali velike upore zoper angleške oblasti, vsled česar je v Indiji proglašeno obsedno stanje.
kronika.
Koroška afera, V zadnji številki smo kratko omenili članek »Beogradskega dnevnika*, ki na podlagi uradnih informacij slika razmere na Koroškem pred plebiscitom. Kakor nam dalje poročajo, so se v resnici godila zlasti zadnje tri dneve pred plebiscitom velikanska tihotapstva raznih živil v cono B in v Celovec. Zasebniki, trgovci, verižniki in špekulantje so vrgli v Celovec ogromne količine blaga, upajoč, da pripade cona A Jugoslaviji in da jim bo na ta način omogočena zelo dobičkanosna Spekulacija, ko bodo	v	coni B začeli	verl-
žiti z živili Baje pa	je	bila tudi	neka	vlad-
na Inštrukcija za to podjetje. Ogromne množine sladkorja so šle zadnje dneve na Koroško, o katerih pa ne vedo, kam so izginile. Glavna gnezda špekulantov so tvorili Velikovec, Sinčaves, in Borovlje. V teh krajih so bile nagromadene velikanske množine živil v dotičnih aprovizacijskli skladiščih. Od tii pa so jih vozili na av-tombilih in vozovih	v	Celovec	— V	čedno verižniško afero	je	zapleten	znani	Maj-
dič Iz Kranja. Ta je kar 5 vagonov moke tztihotapil v Celovec — za nemško propagando, kajti to mo&o je konečno prevzei »Hehnatsdienst*, ki je vodil vso nemški) agitacijo v coni A. Zgleden in čeden kapitalistični »rodoljub* je ta Majdiči
Včeraj so zopet postali monarhist!. Kdo? Naši klerikalci seveda! Ce si šel Pred škofijo*, sl lahko videl, kako ponosno so plapolale zastave raz hiš gospodov korarjev, raz škofije, Judoslovanske knjigarne In Jugoslovanske tiskarne. Regent Aleksander je bi! gotovo vesel svojih iz-gubljenih ovčic.
Ostavke v zunanjem ministrstvu. Službi v zunanjem ministrstvu so se odpovedati sledeči gospodje: dr. Roman Rav-nihar, tajnik v zunanjem ministrstvu; dr. Anton Novačan, ataše naše delegacije v Trstu, in. Vladimir Kaučnik, ataše našega diplomatskega zastopstva v Kairl,
Aktlviranie okrožneea aerarnega tirada v Mariboru. Okrožni aerarni urad v Mariboru ie končno aktiviran in nastanicn v Mariboru. Koroška cesta 19. Vodstvo urada ie prevzel inŠDektor in okrožni aerarni poverjenik dr. Vilko Pfeifer. Uradni dnevi
7,a stranke se vrše vsako sredo in soboto od 9. do 12. nre. Ob ostalih delavnikih se sicer enako snreiemato stranke vendar se iste ouozaria. da bodo strokovni uradniki in vodi a urada, izvzemži omenienih dveh uradnih dni večinoma odsotni na uradnih ootovaniili. Območie urada ohseea oodročia okrainih clavarstev Maribor. Ljutomer. P tiri. Celie. Slo-venisradec. Brežice in Kotnice in političnih ekspozitur Mozirie in Gu-štani. Zadevo tičoče se agrarne reforme v omenienem okolišu ie odslei naslavljati le na okrožni a sirarni urad. ki funsrira v tem oziru kot !. stopnia.
Slovenska dijaška zadruga v Pragi« podaja nekoliko podatkov, da uvidi javnost, v koliko je zadruga upravičena obrnit se na njeno pomoč. Prt sestavi mesečnih Izdatkov so vzeto v poštev najnižje la srednjo postavke, kole so člani navedli in t! so: stanovanje 180—200 Kč, razsvetljava 45—50 Kč, kurjava 50—70 I<č, eventualni zajulrek 30—35 Kč, hrana v menzi 240 Kč, neobhodno potrebni priboljšek k tej hran! 60 Kč, perilo 40—50 Kč, poprava obleke in obutve 35—50 Kč, tekoče šolske potrebščine, takse, knjige, kursi, p odlične e&skursiie 80—150 Kč, tramvajski listek (večina stanuje v predmestjih) 36 Kč, skupaj: 796—941 K čeških, to je po ugodnem kursu 160 1273.6 — 1505.6 K jugoslovanskih, Takih svot slovenski dijak ne zmore. Vladne podpore, id znašajo po 860, 760, 660 Kj, Miroma 850, 760, 570 Kj pri tehnikih, prijemkl od svojcev in skromne podpore zadruge te mesečne svotc ne dosegajo. Naj se tedaj dijak zadolži in prevzame teZke moralne poslcdicc? Pač boljše, da zove javnost na samopomoč.
»Vsem slovenskim poslancem«, tako Je naslovljen naslednji dopis, ki nam ga ie poslal proletarec: »Bledi in opadli obrazi tlsočev vojnih invalidov, vdov, sirot in Upokojencev se obrača danes v Belgrad, da jim tam naši poslanci izposlujejo izboljšanje obupnega položaja. Sveta dolžnost vseh poslancev je, da se združijo v eti! železaii volji In odpravijo našo lakoto in bedo s tem, da oskrbe ljudstvo z delom in kruhom. Kadar pridemo dotlej, da se •najmanj enkrat na dan do sitega najemo in
bomo preskrbljeni vsaj z najnujnejšimi življensktmi potrebščinami, potem pa četudi se prične strankarska borba.a — Ml dostavljamo še naslednje: Da, ko bi bilo to! Ali so ljudje, ki ima?o več kaj, kot to da se vsako uro lahko do sitega najedo, to so kapitalisti. In ti imajo tudi svoje poslance, ki imajo izključno nalogo, da varujejo interese kapitalistov, bank, cerkvenega imetja, itd., za reveža, za proletarijat pa se brigajo v resnici edinole socijalni de-mokratje, ki edini zahtevajo to, kar dopisnik zahteva. Spas za delavsko ljudstvo je torej le v socijalni demokraciji, druge stranke so kapitalistične in od teh delavsko ljudstvo dobi namesto kruha — kamen.
Promocija. Na zagrebškem vseučilišču je bil dne 15. t. m. promoviran doktorjem prava sodrug Ivan Šlibar, komisar pr.i poverjeništvu za socijalno skrb v Ljubljani.
Škandalozno poslovanje I. lirvatske štcdlonlce v Zagrebu. Neki gospod, kateremu se je poslala preko omenjene banke njegova plača, ima sedaj že mesec dn! sitnosti zavolio te svoje plače, ker je še doslej ni dobil. Banka mu odgovarja, da je njegov denar že poslala na Banco Comer-clale Italijana v Trst. Gospod sc Je pri tej banki Informiral, pa ni bilo zanj denarja pri tej banki. Poizvedel pa je, da je banka poslala denar na Banco Comerciale Trie-stina, da pa ie I. hrvatska štcdionica po-šiljatev takoj nato anulirala. Na zopetno urgenco je pa tri dni pozneje omenjeni gospod zopet dobil obvestilo, da Je denar pri Banca Com. Italiana in tako že mesec dni čaka na svojo plačo. Poslovanje te štedioaice mora biti res škandalozno, da niti ne vedo, če so denar poslali, ali ga niso poslali in kam. Zdi se, da Jo to tista banka, čez katero so se tudi.naši ameriški rojaki toliko pritoževali.
Plači!« davka na vojne' dobičke. Finančna delegacija javlja uradno:	Za
plačilo davka na vojne dobičke se sprejemajo ne samo dinarski, ampak tudi kron sivi boni 6 odstot. drž. posojila iz l. 1919.
»Uradni listo št. 146. objavlja naredbo ministrstva za agrarno reformo o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih do-brovoljeev, poljedelcev in drugih interesentov agrarne reforme.
Mesarske obrate je odslej smatrati po odločbi ministra za trgovino in industrijo z dne 24. novembra za obrtne obrate.
Prošnja dobrim srccm. Reven nezaposlen pomočnik prosi usmiljene ljudi, da mu priskočijo na pomoč in darujejo kalte čevlje, obleko in perilo. Omenjeni delavec je v zelo žalostnem položaju, ker ne more dobiti službe v svoji stroki in je poleg teSa bolan. Vsled bolezni, k! jo Je prinesel s seboj iz vojaške službe, ne more vršiti težkega dela. .Kdor mu želi pomagati z gori omenjenim blagom ali z gotovino, naj pošlje podporo upravništvu »Napreia«. Pomoč Je nujna.
Kolkovna lestvice, ki so natisnjene v Planinskem koledarju naj sl vsakdo popravi sam, iti sicer sledeče: Lestvica I, 11. 'm III, se zniža za polovico, Kolek za račune iznaša 8, 40, 80 in 2 K, stalne kolkovine so sc zvišale za vkupno 400 odstotkov ter so sledeče: 1, 8, 2; 2. ostane; 3. 12; 4, 12; 5, 18; 6, 12; 7, 2.40, 60 ; 8. 12, 6, 6, 3; 9: 8; 10. 12, 8; 11. 8; 12, 12, 8, 2,—, 2,40:
Statistika amorišk/i Izseljencev. Statistični podatki izseljencev so doslej še zelo netočni in nepreglenl, Splošno je opažati, da je izseljevanje zadnje mesece za-dobilo obsežne dimenzije. V času od 1. novembra do 4. decembra je preko Ljublja-nne odpotovalo 1112 oseb v Ameriko, 274 preko Trsta in S3S preko Havra. Izseljevanje se jc pričelo koncem junija t. 1. v večji obliki. .Od junija do sedaj je odšlo v Ameriko 2473 oseb. Glavni kontingent Izseljencev tvorilo Dolenjci, Prekmurci in Nemci iz Banata.
Razmero v deželni bolnici. Ljubljanska deželna bolnica je na nekaterih oddelkih prenapolnjena. V sedanjem zimskem času je opažati silen naval. Doslej je bilo tekom tega leta sprejetih 12322 oseb v bolnico.
Porota — visoka sola za tatove. Dne 15. trn, pol!oči je bil izvršen drzen vlom v bufet kolodvorske restavracije, od koder. Se vlomiiec odnesel plačilnemu natakarju Francetu Averju 4300 K in natakarju Francetu Pojetn 23.560 K avstrijskih kron. Tat je izvršil vlom na popolnoma enak način, kakor je vlomilsko pot žc pred zadnjo poroto opisal neki drug vlomilec, ki je iz restavracije odnesel 25 namiznih prtov in
je bil obsojen na tri leta težke ječe. Iz te ga sklepajo, da je moral tat poslušati zadevno javno porotno razpravo. Porota je visoka šola za tatove, toraj ni čudno, če je tak naval k sedanji poroti.
Izgnan tihotapec, Za dobo petih let Je iz Jugoslavije izgnan rafiniran tihotapec in pretnikač valute Herman Benzion, rojen v Carigradu,, pristojen v Trst. Je zelo drzen in nadut tihotapec.
Sodrisgom sotrudnikom.
Pred svojim no vrat kom v Ameriko si šteiem v dolžnost da se zahva-l!m vsem sodrutrorn ki so mi b;li v vsestransko nnnioč za časa moiesa blvania v Juarosl^viii.
Pri Domočii’ akciii American Ju-troslav Commercial Boarda. Ltd. (delavske treovske oceanizaciie) so m’ v nrvi vrsti Sl: na roko ss A Prepeluh dr. Fr. Petrič, načelnik soc. skrbstva s. M. Jaklič dr. Šmid ' na-dalie Nakupovalna Zadruera in rtfe uradništvo. Vsem se tem ootom v Imenu A. J. C. B. Ltd. kar naiiskre-neie zahvalituem.
Pravtaiko mola iskrena hvala vsem tistim sodruerom. ki so im' bili d-aee volip na razoolgeo ori zbira-niu informacii za mola oolit;Čna In {'osno^erska Poročila Q razmerah v Jucroslaviii.
N&akor ni dovoli, da le delavstvo limfno politično internacionalno, temveč živa ie potreba da sloni politična internacionala na prav tako močni irosoodarski internacionali. Jugoslovanski delavci imaio v domovini kakor v Ameriki že orecei dobro utriene eosnodarske oraranizaci->e in že pred letom d«; smo se ori-čeli bavifi z mislilo kako bi oolecr onlitičnih vezi oroJetariiata Amerike s oroletariiatom Juposlaviie ustvarili I tudi ekonomske. Misel ie postaiala dan za dnem močneia in se končno realizirala Prenričan sem da bodo gospodarske vezi katere smo pravkar sklenili med delavskimi fosoo-darskimi orsranizaciiami tu in v Ameriki. ?ele v naikraišem času dobre uspehe To vez ni rodila dobičkaželi-nosf temveč živa potreba in to delo ie zanočeto z ljubeznim in vztraino-
i	:>stjg^kar mora prinesti temu primer-
1	nilf: ftsoehov.
^ijfes čas mpteea bivania v domo-iVifeifni ostane v naioriietneišem sno-‘mw$. Posebno pa doba volilne borbe v konstituanto. Lepi usoehi v SlovenMi nam oričaio. da tvorimo kvas evolucijskega preobrata Jueo-slaviie hi nam daie oocrum da korakamo vstraino naorei s tem delom za vedno istim ciliem. Do skoral-šne^a svidenia:
Frederic Zalaznik, s. r.
Iz sftrek. organizacije.
Seia eentralneera odbora kovinarjev se bo vršila v nedelio. 19. t. m. ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih. Dnevni red važen! Navzočnost vseJi odbornikov nuino potrebna. — Tajništvo kovinarjev.
Sela h kontrola podružnice ko-v‘narte v za LiubSiano se bo vršila v nedelio 19. t. m. ob 9. uri dop. Prosi se točno udeležbe. — Načelnik.
Pričetek rudarske stavke v Sloveniji.
Doltrotraina cosraiania md rudarii in oremoeovnimi .podietii so ostala Irez uspeha. Nad dva meseca se ie vleklo no«ainnia zasebno in pred deželno viado toda nodietništva niso hotela dati nič in tako nrisilila mdar-ie da so stopili v stavko veera' ob 2. popoldne. V Trbovliah. Zaeoriu n Kočeviu ic nastopila stavka v zmislu navodil. Stavka na se ie razširila tudi na Hrastnik in Raihenbunr. V stavki se nahaja doslei okolo 7 do S tisoč rudariev. Oblast ie seveda takoi poslala na kraie stavke voiašfvo in orožnike s sfoinicairii ter nrenove-dala točen ie opo’nih o;iač — Boi rudariev ie izbruhnil. Težak boi ie to. ki zahteva naistrožio disciplino v vsakem podedu.
Stav^ko so prpravliali komunisti, od kar so pričeli’ organizirati rudarie v Savez rudarskega radnika s sedežem v Beleradu. To ie približno od začetka meseca avtrusta t. k V septembru ie potekla koiekt;vna ooerod-ba s Trboveljsko družbo ki to ie sklenila »Uniia« slovenskih rudarjev meseca iuniia. Ko na bi se morala obnoviti, so komunistični vodiielV Trboveliski družb: izrazili, da so za oodališanie stare norodbe brez povj-ška. Ko oa so zmerneiše struie zahtevale maniše poviške, tako med
nitmi tudi »Uniia« slovenskih rudar« iev 50% povišan ie. so naenkrat komunisti zahtevali 134% poviška. Kor ie šlo tu za lic:taciio kdo bo več zahteval brez brit?e kakšen bo rezultat se »Uniia« ni hotela več udeleževali te?a eihania ker ie takoi spoznala. da is sedanie mezdno tribanie motroče končat5 z ttsnehom le na nod-lasi sporazuma. Res ’e da ie delavstvo /lasti nižie katesroriie in oni delavci k; imaio dnevno nlačo potrebni poviška.. Mi bi iim z srca privoščili ooviSanie in sicer znatne?a tudi akordnim kate^oriiam ali vsak na-meten nroletarec bo razumel da se ne da one^a. ki zasluži samo 26 kroit dnevno in oneea ki zasluži 130 kron. smatrati za eno in zahtevati za oba enaki TKrvišek v odstotkih ker ie namen delavskega srbania. da se olačs čimboli zenačiio. Kakor smo ie rekli, naš list bo brez ozira na politično vodstvo «tavke rudaHe podpiral ter iim želhno zma^o. Boijmo se le da kommunisto ne trre za novišanie plač. ampak za razsaianie in povzročenie nemirov kakor so zadnie čase napra-v;li tudi na Češkem. Ce se to zeodi fudi v teh reviriih bodo delavci troeli veliko škodo Pred neredi oa naiod* ločneie svarimo!
Kulturni vesmik.
Iz gledališke pisarne. Zaradi nepričakovanih ovir se večer Čehova preloži ru poznejši čas. — Danes v soboto zvečer se bo vršila mesto tega predstava »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« Izven abone-tnenta.
Ustanovna skupščina Udruženla THeoslovensklh Muzičara se vrši v nedelk) 19. decembra ob 11. uri do-noldne v dvorani »Glasbene Matice«. Vecova ulica št. 7. Pripravljalni odhor vabi-s tem vse elasbene umefirkc. skladatelie. koncertiste. kaneinike. elasbene učitelie in učite-liice iavnili šol. oevovodte člane orkestrov. člane ooernih zborov, kon-servatoriste. oreatiiste itd. da ori-dešo siffurno k zborovamu. ter pristopijo k skupni stanovski Jugoslovanski ortranizaciii.
Eoolsl.
Cdle. (Škandal pri ccljsld mestu i elektrarni.) V dobropoučenih krogih govore, da baje mestna elektrarna veriži. Nedavno je carinski tirad zaplenil zavoj žarnic la to na pritisk dobropoučenega strokovnjaka in opazovalca. Radovedni smo, zakaj toga ni storil verižniški urad v Celju, ki je pravzaprav za to merodajen In mu ie bilo to naznanjeno; Nedavno Je bil odpuščen kar čez noč neki gospod, čeprav je imel trimesečno odpoved. Radovedni smo, zakaj se ga ni izročilo sodišču, če Je kaj zakrivil, ker sicer je bil ta protizakonit odpust. Vemo, da je pri elektrarni precej gnilega. Pričakujemo predvsem odpravo dosedanjih uradnih protekcij, sicer bomo i>ri občinskih volitvah sami pomedli- —• (Trgovci In trgovski nastavljericl.) Tukajšnji celjski mogočneži grenili a trgovcev, predvsem R. Stermeck!, Ravnikar In Kolenc, vojni milijonarji, so sklenili v družbi z odvetnikom dr. Kukovcem, ministrom za socijalno politiko, deveturni
delavni čas za trgovske nastavljene©. (Nekateri pravijo, da so napravili to kar v, kavarni brez vsakega ministrskega pečata.) Delo Je pa razdeljeno sedaj tako-les Pri slovenskih trgovcih se dela osem tifi za mezde, eno uro pa za »narod«! Kaj b£ tudi ne! Saj Je večina trgovskih nastav« Ijencev »narodno - socljalna« ta se Je svo-Ječasno strinjala s tem. da Je klerflcalnaf vlada dala prave socljaliste eapretl, ken so se bojevali za razredno nezavedne tr« govske nastavljence. V nemških trgovk nah se pa delajo nadure najhrže v proslavo nemške zmage pri plebiscitu na Ko« roškem! Tudi nekaj! Saj pri Izkoriščanju delavskega ljudstva sl je ta In oni nacijo« nalnl šovinizem soroden. Trgovskl nastav« IjencI morajo imeti dobre želodce, da prenašajo šovinistične Iraze, kateTih se je uaS delavec ie zdavnaj otresel! — Delavcc.
Sodrugii AU se nahaja „NAPREJJ v vseh javnih lokalih, v katere zahajate?
Dober dan! in niknkih bolečin ne bodete imeli če vporabliate Feller* iev Elsa fluid in Elsa kroc-liice. 6 dvoinatih ali 2 šoeciialni steklenici Elsa fluida 420— K. 6 šteatLiic Elsa* krocrliic 18.—- K. Ideal vseh sredstev; za no.eovante leoote so Fellericvai ob ras*™ nomada močnejše vrste 15.— K. Fellerievo pravo medici-' nalno liliino mlečno milo z znamka »Elsa« 19.— K. Fellerieva Tanno-« kina nomada za rast las veliki lonček 15.— K. — Tudi vsi drusi Elsa izdelki tvrdke Eueen V. Feller v Donll Stublcl. FJsatre št. 252 na Hr« vatskem so vseskoz zanesliivi id priporočljivi.	(l)
Izdala teli: Ivan Mlinar.
: Jak, Vehovec.
Stev. 291.
■* '	^	S
3
r
ŠTAMPILJE
CIRB& SITAR
LJUBLJANA
Gfj.tj ce®
i siiii
COSULICH-UNE TRST-AiERIKA
»•11-I1IEII,
Brezplačna pojasnila in predaja voznih listov za potnike   	iz	Slovenije	edinole	pri	---
Simon Kmetec. Ljubljana,
Kolodvorska ušlca g«©v- 28.
vseh vrst od preprostih do; najfinejših dobite vedno v
tovarni za slamnike in klobuke
franjo imm,
i Štabe, posla Csmžals pri LjB&liaa*.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršrn v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. ................-	-
Glavno zastopstvo za:
pisalni stroj
CjRA VBIU^
ANT. ČERNE
LJUBLJANA
£vcrkt tbo
Na cfrcbnol
Na debelo I
CAJ
ras
Gradbeno podjetje
ing. Diikfč in drug
Ljubljana, Resljeva cesia 9.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Ima tvrdka
THE REK Co., Ljubljana
ftelcnbnrgova ni. 7/1. In Gradile lO.
iiopaviioita 29 jknBh ilioia
n.
želi nabaviti pristnega in znanega
Haložana
naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Prva haloIk« trgovina a vinom «ANTB KORENJAK In drug pri Sv. Barbari v Halozah.
CE3E=;
3E
3S
Kupim vsako množino
cinkansvinca
po naJvISJih conah.
M. Ussar, Mtgianka,
Maribor, SchHlarJcva ulica 17.
.	_ . .	S*mo 4 dni! —	Samo 4 dni!
JOS. FaDianl.jSnr Namesto boil&gga darila
Ljubljana, Prešernova uliCa 54,: svojim cenj. odjemalcem bode podpisana tvrdka prodajala brez c= nasproti glavno pošte boi vsacega dobička samo 15., 16., 17. in 18. t. m. en-gros in en-detail Telefon internrban E48.
Velika zaloga špecerijskega in kolonijalnega blaga, likerjev,
-- namiznih in dezertnih vin --
Amerikansko strojno
OLJE
olje, lahko, za vretena,
0IJ0 za transmisije, olje, strojno, za poljed. stroje, Olje, strojno, za težke stroje, olje za avtomobile, Isliko, olje za avtomobile, izred. težko, olje za cilindre, olje proti pn.hu.
Glavna talogai
lEdic. Rakove s Zaski. d. z 0. z.
praj A. Sanklnov sl >ovl
ene, wm noii
[unije,
vse na roke šivane in iz najboljšega usnja, in sicer v trgovini na Mestnem trgu in v «BALKANU» skladišču št. 54 (od 9. do pol 12. in od pol 3. do 5. ure.
Kdor hoče imeti res dobro in po ceni obutev, naj ne za-mudi te prilike.	petr,gia nas!ed. SSCIteC.
V Ulllll
izdeluje zopet priznano najboljša usnjata
gonilna Jermena
za vsakovrstne stroje in pogone,
kože za prevleko mobllfj
specijalnega stroja in najokusnejših vzorcev.
Priporoča se tvrdka
JOS Peteline Uubliana,
•'V'5*	1	VlOllHV,	Sv.	Petra	nasip	7
tovarniška zaloga šivalo
nasip
rojev
za rodbinsko rabo v vseh opremah, za obrtniki, krojače in čevljarje, materijal kot v mirni dobi	original
Singer cylinder stroji, dalje igle, olje terSp^mzne deje za vse sisteme šivalnih strojev. Dospela jčvelnat pošiljka raznega galanterijskega, modnega in toaletnega blaga, jedilnega orodja, aluminijmn žlic, finega čevljarskega orodja, vezenine, tkanine itd. — C«8 ZBSITiB na irtllil in debelo. Opozarjajo se gg. trgovci, obrtniki in gostilničarji!
J— -
UKAZ
ni ampak ogromen dobiček naredite, ako še danes naročite ilustrovan cenik ali greste v v veletrgovino R. STERMECKI, CELJE št. 314, katera je dobila ogromne množine sukna, par-henta, volne, cefirja, druka in raznega manufakturnega blaga iz inozemstva ter prodaja po čudovito nizkih cenah.
POZOR!
Prodala ž e v I I e v po zelo znižani cimi —— pred Božičem pri tvrdki ...-
Ant. Krisper
Ljubljena, Mestni trg 26.
Kje kupim dober in fin
Gramofon,
plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni?
Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov
A. RA S BERGER,
Ljubljana — Sodna ulica št. 5 (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela precizne mehanike.
Restavracija Pianina
Pletilno Sv. Križ ped GcKcs (1500 rr-?
©tlorisna cel© Set©
Zimska sezona. Smučarski in sankaški šport. Najugodnejši teren v Karavankah.
v* v
KARAMELKE „ KOLINE A “ prvovrstne češke sladkorčke, ima v zalogi LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA, LJUBLJANA, Bleivveisova cesia 18, kot jugoslovanska reprezentantinja tovarne „K0L1NEA“, KOLIN. — Cena izredno nizka. — Oddaja se saino v zabojih po 100 kartonov.
Brzojavi: Komercijalna, Ljubljana.	Telefon:	408.
EMigw«MN.BMjaipa
Za otroke se priporočajo:
I. Kleinmayr-Bambergove umetniške k ni'ge z mnogimi večbarvnimi slikami: Oddelek A; Pravljice.
Tekom prihodnjih dni izidejo: Št.vl. Rdeča kapica. St. 2. Pepelka. — Št. 3. Trnoljčica. — St. 4. Sneguljčica. Enajst nadaljnih pravljic izide pozneje. — Cena vsaki pravljici 32 K.
II. Fr. Rojec: »Tončkove sanje na Miklavžev večer". Mladinska igra s petjem v treh dejanjih. Vpodobila I. Erbežnik in F. Rojec. — Cena 20 K.
III. Tu c ko ve : »Kniige za slikanje dopisnic", in sicer: 1. ,,Za kratek čas“. — 2. „Zaklad za otroke". — 3. „Mladi umetnik". — 4. »Otroški vrtec". — Cena vsaki knjigi 16 K.
Za odra? pravkar izšla knjiga Cankar: „Mimo življenja", trinajst novel in črtic iz svojih mladih let, navadna izdaja 20 K, vezana 30 K, prednostna izdaja 40 K.
Vse te knjige so jako prikladne za Miklavževo in božično darilo; v veliko veselje pa so otrokom tudi ob vsaki drugi priliki. Naročajo se v naši knjigarni in po vseh drugih knjigolržnicali.
Naj se zahteva božični katalog najnovejših del od
Ig. p). Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko
TONE MALGAJ
Mm in piii tteiar in lai
== Kolodvorska ulica it. 6  -
vsakovrstnih izdelanih oblek, jahalnih
hlač, površnikov, ranglanov i. t. d.
si oglejte zalogo ^Čilske
O*
v ,Frande *
Ljubljana, Emonska cesta 8.
Brzojavi: D er eno’n
Brno
Ljubljana, telefon interurban številka 313
■ Prcstejov (Čchoslovaška)
ter boste prepričani, da je vsestransko v kakovosti in izdeljavi prva v Jugoslaviji, ter nima nikake konkurence v svojih nizkih cenah.
Večja naročlia po meri.	Samo	na	debelo.
Lastna izdelovalnica perila in čevljev.
F. BRUMAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
Mestni im 25.
KAJO DELIČ,
zlatar fn draguljar
LJubfijana Hilžirjevael.4
rriporoSn svojo
in draguiiarsko
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlnlnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Znatno znižane cene!
Moške zimske obleke od K 1320 naprej ! Modne in športne hlače od K 500 naprej „	„ snknie ' „ „ 1430	„	|	Deške	obleke	„ „ 680	„
zrrz Vsi izdelki iz pristne volne izdelani v prvi domači oblačilni industriji v Ljubljani, rzrr
Veletrgovina z oblekami
J. Matek, Ljubljana
Aleksandrova cesta št. 3.
Sinkovič nasl
Mm, Mesini lig
priporoča svojo ravnokar došlo zalogo modnega blaga. — Velika izbira pletenin za dame, gospode in otroke. — Cene nizke.
Tisk »Učiteljske tiskana« v. LjubHsnl,