osnovno komponento vzela polnopomensko besedo p r i m e r j a n j a , v našem pri- meru »rak* . Semantičnega merila nista upoštevala tudi pri enotah, k j e r so kom- ponente med seboj semantično enakovredne, kot na primer »ne t ič ne miš«. V takih primerih sta se odločila za prvo polnopomensko besedo. Po prvi polno- pomenski besedi sta razvrsti la tudi pregovore in reke. Posebno pozornost sta avtor ja posvetila frazeološkim variantam, za katere trdita, da so ena od značilnosti bolgarske frazeologi je, ki da j e dosti bo l j prožna in neustal jena kot ruska, ki j e bo l j ustal jena. S lovar n a v a j a vse variante skupa j s fakultat ivnimi komponentami, takimi, ki j ih j e mogoče izpustiti brez škode za pomen, »rdeč kot (kuhan) raki, k j e r j e komponenta »fcu/ian« fakultat ivna. Gradivo, »okoli 9500 frazeoloških enot«, kot pravi podnaslov slovar ja , sta avtor ja zbrala na osnovi lastnih izpisov iz slovarjev, klasične in sodobne bolgar- ske l i terature in časopisov ter zapisov žive besede. Trenutno j e to na jbogate j ša zbirka bolgarske frazeologije. Še posebej j e treba poudariti obilico primerov iz pogovornega jezika, ki do sedaj po večini sploh niso bili registrirani. Pri svojem delu sta avtor ja pokazala veliko mero tenkega posluha za jezikovne odtenke. Uporab l ja ta s k o r a j trideset stilno-plastnih kval i f ikator jev . Med drugim ločita na primer argo od žargona, grobo od vulgarnega ali med seboj ironično, po- smehlj ivo, prezirl j ivo in šal j ivo. Pred nami j e nedvomno zanimivo in bogato delo, mimo katerega ne bo mogel nihče, ki se bo u k v a r j a l s frazeologijo, pa n a j se z idejami, ki j ih zastopata avtor ja , s t r in ja ali ne. Matej Rode Gimnazi ja v Cel ju I Z B R A N A D E L A H. P O L E N A K O V I K ' A Pri založbi Misla v Skop ju so leta 1973 izšla izbrana dela profesor ja na skopski univerzi dr. Hara lampi je Polenakovik 'a . Pet različno naslovl jenih kn j ig vsebuje na več kot tisoč šeststo straneh natanko sto razprav in esejev, ob jav- l jenih po različnih revi jah in časopisih v času od leta 1948 do leta 1973, vendar j ih j e n a j v e č iz šestdesetih let. Avtorjevo znanstveno zanimanje j e izredno široko in prizadevno, sa j obrav- nava poleg literarnozgodovinskih vprašanj tudi slovansko in makedonsko pisme- nost, makedonsko folkloro in kulturno zgodovino Makedoncev sploh. V prvi kn j ig i (Vo murgite na slooenskata pismenost) Polenakovik ' n a j p r e j predstavl ja ž ivl jen je in delo slovanskih prosvetitel jev Konstantina — Ciri la in Metoda, pri čemer se tudi on nas lan ja predvsem na t. i. Panonske legende. Pr i tem se ne o m e j u j e le na moravsko misi jo solunskih bratov, kar dela po njegovih besedah 9 5 % strokovnjakov, ampak obravnava tudi n juni zgodnejši potovan j i : n a j p r e j j e Konstantin zaradi zadev bizantinskega dvora sain potoval v A r a b i j o ; na poti k Hazarom, katerih država se j e tedaj razprostirala od -Krima, Kavkaza in Kaspi j skega jezera do Urala, se mu j e pridružil še Metod. Tod na j bi v in- teresu bizantinske države konkurirala arabskim in hebre jskim mis i jonar jem, ki so že ogrožali bizantinski vpliv. Na tem potovanju sta odkrila posmrtne ostanke pregnanega rimskega papeža Klimenta I., kar j e prece j učinkovalo n a pozitivne odnose papeškega dvora do n j i j u v poznejši moravski misi j i . Ne glede na zgodovino, ki j e dogodke drugače zasukala, kot si j e zamišl jal Bizanc, ve l ja še nadal je pritrditi misli, da se namen moravske misi je solunskih bratov da naj lepše pojasnit i z vplivom, ki ga j e bizantinska država poskušala razširiti v Evropi in Azi j i . O b vprašanju , ali j e Konstantin sestavil glagolico ali cirilico, se Polena- kovik ' pridružuje tistim, ki dopuščajo možnost, da j e Konstantin začetnik obeh pisav. Pri tem se opira na-dejstvo, da so v bizantinski kulturi uporabl ja l i dve pisavi : hitropisno in lepopisno in po njegovem j e logično, da j e Konstantin sledil te j bizantinski praksi . Sledita dve razpravi o tem, kako se j e z večan jem makedonske narodne zavesti pri Makedoncih širil tudi kult začetnikov sloven- stva, ki ga j e spočel J . D o b r o v s k y z latinskimi in nemškimi razpravami o n j i j u . Y zadnjem delu se Polenakovik zavzeto posveča živl jen ju in delu Klimenta Ohridskega, konču je pa z ugovorom, da bi bil Črnorizec Hrabri identičen z Naumom Ohridskim, kakor sta sklepala R. Nahtigal in F . Grivec. V drugi kn j ig i (Studii od makedonskiot folklor) je na jveč razprav posveče- nih makedonskim l judskim pesmim. Prvi j e vzbudil zanimanje zan je Vuk St. Karadžič , na samem makedonskem ozemlju j ih j e prvi zbiral Rus Viktor I . Grigorovič, zasluge zanjo pa ima tudi Stanko Vraz. Iz pesmi, ki mu jih je dal na razpolago V. I. Grigorovič, in iz tistih, ki so bile ob javl jene že dotle j (V. St. Karadžič in en neznan zbiralec), j e izbral triintrideset pesmi in j ih leta 1847 objavi l v hrvatskem Kolu. Med n j imi j e devet bolgarskih, kar kaže, da si tudi Vraz, kot n jegova predhodnika, ni bil na jasnem z razmej i tvi jo makedonskega in bolgarskega jezika, kar so vsi tudi čutili in makedonske pesmi na jvečkra t označevali za »bolgarske pokvar jene«. V razpravi Za makedonskiot naroden epos se Polenakovik ' upira razpravl jan ju sovjetskega znanstvenika N. M. Krav- eova, ki pri južnih Slovanih pozna le srbski, črnogorski in bolgarski ep in ne priznava samostojne makedonske l judske ustvarjalnosti , kot npr. B. N. Putilov in V. E. Gusev. Dokazuje , da makedonski l judski epos ni nič revnejši od drugih, sa j j e npr. o legendarnem Marku na jveč pesmi znanih prav iz Makedoni je . Tudi v slovenski folkloristiki j e eden od kri ter i jev za določitev l judske pesmi pre- nosnost (»se širi od ust do ust«), vendar na konkret izaci jo tega kri ter i ja pozab- l jamo. Zato j e pomembno Polenakovik'evo opozorilo, da so prece j l judskih pesmi prenesli v Makedoni jo srbski obrtniki in trgovci. Razprava Makedonska l judska pesem v prvi polovici 19. stol. razč len ju je sociološko ozadje za nastanek novih tipov l judskih pesmi pri Makedoncih. Spodbudo za razmiš l jan je v novo smer tudi pri nas duje jo njegove opazke o pojavu meščanske l judske pesmi v tem času, ki ima »posebno, mestno fiziognomijo v glavnem glede na ton in vsebino dTTrealij . . . Namesto pastoralnih pejsažev v drugi l judski poezij i se v te j mestni poezi j i p o j a v l j a j o tesne mestne ulice, trgovinice, delavnice; namesto mladih pastir jev, poljedelcev se poje v teh pesmih o raznih vajencih, pomočnikih, m o j s t r i h . . . « T a pesem pr ikazuje makedonsko buržuazi jo v n jenem gospodar- skem vzponu in prizadevanju za udobnejše in kulturnejše živl jenje . Drugačna j e pečalburska pesem l judi, ki so morali za kruhom v svet. Nasta jat i j e začela v šestdesetih in sedemdesetih letih devetnajstega stolet ja, ko sta v Makedoni j i začela propadati drobna obrt in trgovina. Nanjo j e po Polenukovik'evem mnenju prece j vpl ivala tu ja , predvsem grška, turška, vlaška (aromunska) in a lbanska l judska pesem. Tudi poziv F . Ilešiča, ki j e v začetku tega stolet ja k l ical k po- drobnejši raziskavi »hagad« (hagada — ponavl ja lna pesem), j e pri Polenakovik 'u naletel na lep odmev, sa j raziskuje ta tip pesmi pri Makedoncih v starejši pisani knj iževnosti in v ustnem izročilu iz novejšega časa. Zanimivo je, da so v Makedoni j i znane take hagade, ki so se popolnoma osvobodile krščanskega, cerkvenega p o j a s n j e v a n j a števil. Obl ika j e sicer ostala, a spremenila se j e vsebina, tako da na vprašan ja o pomenu posameznih števil sledijo odgovori iz vsakdanjega ž ivl jen ja , npr. . . . roka ima pet prstov, šest mesecev j e pol leta, v tednu j e sedem d n i . . Polenakovik'ova privrženost zgodovinskim dejstvom se kaže tudi v tem, da raziskuje, kako je l judsko izročilo preoblikovalo zgodo- vinske osebe (Carica Mara in makedonska l judska pesem, Čavdar vojvoda v turških virih in v l judski pesmi, Spomini na potrese v makedonskem l judskem izročilu, itd.). Posebno nas pritegne njegovo r a z p r a v l j a n j e o variantah l judske pesmi o Lepi Frosini , ker j e motiv prece j podoben motivu o Veroniki Deseniški. Sloni na dogodku iz leta 1801, ko so v J a n i n i v Makedoni j i utopili kr i s t janko Frosino, ker j e s svojo lepoto zapel ja la na js tare jšega pašinega sina Muktar ja . Polenakovik ' nato temel j i to analizira real i je v variantah popularne pesmi B i l j a - na platno beleše, tako da se zdijo rezultati — to ni specif ično ohridska pesem; n j e n a današn ja lokal izac i ja v Ohrid j e iz novejšega časa — k a r preskromni. P a č pa nas spet bol j pritegnejo opažanja ob pesmih, ki so nastale v zvezi s kru- ševsko republiko leta 1905. O b njegovi ugotovitvi »in še desetine drugih pesmi, ki se š t e j e j o za l judske , se m a r s i k d a j po s v o j e m tonu in duhu o d d a l j u j e od duha l judske pesmi«, moremo sklepati , da bi te pesmi mogli imeti za prototip narodnoosvobodilnega pesništva pri naših narodih. O b vsej trdnosti rezultatov, ki j ih zagotavl ja pozitivistična metoda, j e bralcu žal, da se j e Polenakovik ' tako zvesto drži, sa j bi j o mogel opla jat i tudi v drugo smer, kot kaže sicer kra tka , a pri tegl j iva razprava o semantiki enega od makedonskih l judskih rekov, ki ga razlaga na podlagi raziskav angleškega etnologa C. C. F r a s e r j a . Nato j e posvečeno n a j v e č prostora ž ivl jen ju in delu P. K. Dinoskega in K. A. Šapkareva , pri katerem so podrobno opisana načela za zbiran je l judskega slovstva in njegovi posegi pri objavi , ki so preha ja l i pravzaprav v sti l izaci jo. T r e t j a k n j i g a (NikulcUe na nooata makedonska knižeonost) obravnava živ- l j en je in delo utemel j i te l jev nove makedonske knj iževnosti J o a k i m a Krčovskega in Kiri la Pe jc inovik 'a . O b a sta bila vzgojena v samostanskih šolah in sta v svojih delih idejno nadal jevala srednjeveško knj iževno tradici jo . Prvo delo, ki j e bilo v nasprot ju z dotedanjo prakso t i skan ja v grščini ali starocerkvenoslo- vanščini, nat isn jeno v makedonščini , je »Slovo iskazanoe zaradi umiranie« J . Krčovskega, ki j e leta 1814 izšlo anonimno. Od njegovih petih del j e n a j v e č j e zadnje , ki j e hkrat i tudi na jveč je delo prvega obdobja nove*makedonske k n j i - ževnosti. T o j e zbirka nabožnomoralizatorskih besedil, kompilatorsko zbranih iz sv. pisma in raznih cerkvenih pisatel jev. Glavna odlika njegovih literarnih del je, da so pisana v l judskem jeziku in so prav zato doživl jala po več izdaj , sa j so j ih mogli brati tudi preprosti l judje . Seda j so pomembna predvsem za pre- učevan je zgodovine makedonskega knjižnega jezika in makeddnsko dialektolo- gijo. Tudi K. Pc jč inovik ' je pisal v l judskem jeziku, v katerem se j e zavzemal za prosvet l jevanje l judstva in obsojal nazadnjaštvo, posebno pri duhovščini. Ogledalo, njegovo prvo delo, je kulturnozgodovinskega pomena, dokument, k a k o se j e makedonska književnost izmikala cerkvenemu varuštvu, in priča o sploš- nem kulturnem živl jen ju makedonskga l judstva v prvi polovici 19. stol. Po Po- lenakovik'u j e to ne samo resnično ogledalo miselnega sveta, ampak tudi podoba makedonskega gospodarskega in duhovnega ž i v l j e n j a . N j e g o v epitaf , k i ga j e leta 1835 vklesal na ploščo, namenjeno za svoj nagrobni spomenik, so prvi verzi makedonske nove književnosti , ki i m a j o danes prav tako kulturnozgodovinsko vrednost. Sledi več podrobnih razprav o posameznih vprašan j ih tega simpatič- nega l judskega prebujevalea. Polenakovik ' razč len ju je tudi gospodarsko ozadje za nastanek makedon- skega razsvetl jenjstva. Makedonski trgovci in obrtniki so imeli tesne stike s svo- j imi vrstniki znotra j turške države in v trgovskih središčih Avstri je , Nemčije, I ta l i je , F r a n c i j e in Rusi je , k j e r so bili pr iča prosvetnemu in l iterarnemu raz- cvetu, in p r o s v e t l j e n s k e i d e j e so pr inašal i tudi v svo jo domovino. Kol iko j e mala makedonska buržoazi ja prispevala k prosvetnemu in knj iževnemu razvoju, pr i ča jo tudi seznami predplačil za dela J . Krčovskega in K. Pe jc inovik 'a . Seznami kažejo, da so bili naročniki n junih del poleg cerkvenih izobražencev in vaških mojstrov v glavnem trgovci in obrtniki makedonskih mest. Toda tako j po izidu teh kn j ig so se začeli po jav l ja t i tudi n j ihovi prepisi, za katere pravi Polenakovik' , da so bili v Makedoni j i splošen pojav. Vzporednico bi mu mogli na j t i v našem bukovništvu. P o j a v sam mogoče izvira iz srednjeveških samosta- nov, v katerih j e bi la ponekod glavna naloga prepisovati rokopise ali knj ige. Četrta kn j iga (Studii za Miladinovci) s svojimi razpravami tvori zaokroženo podobo, pravzaprav monografsko predstavitev bratov Miladinovcev. Starejš i , Dimitr i j , ki j e bil sprva strasten helenist (grecist), se j e po vrnitvi iz Srbi je , Bosne in Hercegovine preusmeril v gorečega slovanofila in zavednega Make- donca. S svojim kulturnoprosvetnim delom je bil med ro jak i b o l j popularen kot n jegov mla jš i brat Konstantin, ki j e svoje mehke lirske pesmi ob jav l j a l anonim- no, in študiral v tuj ini . Dolgo j e bilo utr jeno mnenje , da j e pesnil samo Kon- stitutin, toda Polenakovik ' na podlagi več stvarnih, dovolj prepričl j ivih podat- kov ugotavl ja , da j e pesem Grk i B ' lgarin, ki so jo doslej pripisovali Konstan- tinu, Dimitr i j eva . T a n a j bi glede na pesem, ki j e sedaj priznana n jemu, pisal borbene, uporniške in satirične pesmi. Polenakovik ' nato raziskuje vzroke in ozadje za poskus D i m i t r i j a Miladinova, da bi sestavil slovnico makedonskega jezika. Po njegovem mnen ju ga j e k temu nagovar ja l V. Grigorovič, kateremu je bilo mogoče pred očmi plodno sodelovanje J . Kopi tar ja in V. St. Karadžiča . B o l j b i bi l za to delo kval i f ic iran Konstantin, ki j e poslušal slavistiko na filo- loško-zgodovinski fakulteti v Moskvi, vendar ga j e prehitela smrt. Najdragoce- nejše sta kulturnoprosvetno delavna bra ta darovala prebu ja joč i se makedonski bit i z zbirko makedonskih l judskih pesmi, ki j e izšla leta 1861. Delo j e spreml jal tudi hrvatski in slovenski tisk in l jub l janske Novice so pod naslovom Slovanska knj iževnost prinesle naslednje poročilo: »V Zagrebu napravl ja ta Miladinova natis do 700 narodnih pesem, nabranih po Makedonii in po Bugarskem, dodani so popisi šeg, pregovori, uganjke , narodne pripovesti itd.« Dodana j e pripomba, du v L j u b l j a n i zbira naročilu za zbirko 1. Macun. Med makedonske pesmi j e vnešeno sedeminsedemdeset bolgarskih, kar j e iz doslej nepojasnjenih vzrokov dalo zbirki naslov »B'lgarski narodni pesmi«. Preden preide k monografski skici o pesniški poti Konstantina Miladinova, natančno pregleduje pripombe v prvo, prece j popolno izdajo pisem bratov Miladinovcev. Izšla so v Sof i j i leta 1964 v uredništvu N. T r a j k o v a . Urednik zanemar ja dejstvo o makedonskem narodu, zato ga Polenakovik ' vztra jno popravl ja in dopolnjuje . Peta k n j i g a iz te zbirke (Vo ekot na narodnoto budenje) prinaša razprave in eseje o treh makedonskih kulturnih delavcih in pesnikih. Prvi j e na vrsti Jo rdan Hadži Konstant in-Binot . Polenakovik ' j e našel dragocene rokopise njegovih literarnih poskusov v beograjskem arhivu Društva srpske slovesnosti in z upo- števanjem tega gradiva j e Dinotova l i terarna podoba prece j b o l j živa. Kot pesnik je dal svoj davek romantičnemu kultu preteklosti in l judski pesmi. V dotlej na jdal j š i , a do nedavna neznani verzi f ikaci j i obdeluje snov o kosovski bitki . Zanjo kot za večino drugih njegovih del j e značilen jezik, ki je govorica domačega k r a j a , pomešana s starocerkvenoslovanščino, srbščino, bolgarščino in ruščino. Takšen j e jezik makedonskega intelektualca iz srede 19. stolet ja , na katerega so vplivale šolske knj ige, časopisi, učitel j i in trgovsko dopisovanje. T o j e prva s topnja pri n a s t a j a n j u makedonskega pesniškega jezika. Tudi drugi jeziki so pri osamosvojitvi imeli podobne težave. Polenakovik ' nato pred- s tavl ja devet njegovih dialoških scen in moralne aforizme. Dinot j e pomemben predvsem za prosvetni dvig makedonskega l judstva, vendar ima tudi n jegova razvejena l i terarna dejavnost svojo zgodovinsko vrednost. Začel j e s prakt ič - nimi učbeniki (tablice), pisal verze, potopise, dela s področ ja j ez ika in zgodo- vine, ob jav l j a l stare l iterarnozgodovinske spomenike, l judsko blago, zbiral be- sedno gradivo itd. Skleniti moremo, tla ni le vsestransko delavna osebnost, ampak tudi duhovno gibčna, sa j aforizmi navadno razkr iva jo relativno resnico sveta. Morda ni odveč opozoriti na to, da j e ver jetno med prvimi Makedonci, ki uporabl ja termin »jugoslavjani< »jugoslovensko«, kot j e videti iz n jegove delno cit irane zgodovinske razprave Pozna j sebe si iz leta 1853. V drugem delu kn j ige sta predstavl jena bra ta Andre j in Konstantin Petko- vik'. Konstantin j e prvi Makedonec, ki j e končal slavistiko, in sicer pri pro- fesorju I. I . Sreznjevskem. Nato j e po zgledu svojega uči te l ja obiskal nekatere slovanske dežele in se tam seznanil z n j ihovimi jeziki in l i teraturami, se raz- gledoval po nj ihovih samostanskih bibliotekah in srečeval z uglednimi oseb- nostmi. Med drugim je obiskal leta 1852 tudi L j u b l j a n o (o tem natančne je po- roča Aleksunder Spasov v razpravi Prestojot na Konstantin Petkovik' vo Hrvat- ska i S loveni ja vo 1852 godina. Našeto prepoznavanje , Misla, Skopje , 1971, str. 19—34). Seznanil se j e z lastnikom l jubl janske t iskarne J . Blaznikom, nad katerim j e bil razočaran, ker se ni hotel pogovar jat i z n j im v slovenščini, obiskal j e J . Bleiweisa in v l jub l jansk i l ice jski knj ižnic i Miha Kastelca, pri katerem se j e na jbo l j zanimal za knj ige J . Kopi tar ja . Srečal se j e tudi s pisa- tel j ico Josipino Urbanč ič -Turnogra j sko in se navdušil nad n jeno povest jo Boris, ki j o j e leta 1853 prevedel v makedonščino. Teh zvez Konstantin Petkovik ' ni več pretrgal in j ih j e obdržal še kot ruski generalni konzul v Dubrovniku, v duhu idej slovanske vzajemnosti , ki so bile v tistem času aktualne. On j e tudi avtor prvega strokovnega slavističnega spisa v inakedonščini, ki j e izšel leta 1853 v publ ikac i j i ruske akademi je znanosti z naslovom Izvest i ja K. D. Pet- kovik'a o rukopis jah Zografskogo Svjatogorskogo monastyr ja . Prav tako j e znan kot pesnik in preva ja lec iz raznih slovanskih j e z i k o v - v makedonščino. Sovjetski slavist N. 1. Tols to j j e napravil zanimivo primer javo treh prevodov Libušinovc sodbe iz Kral jedvorskega rokopisa V. Папке. K. Petkovik ' j e pre- vedel to delo v makedonščino leta 1852, sledi anonimen bolgarski prevod, nato spet prevod v makedonščino iz leta 1863, ki ga j e napravil R. Zinzifov. N. I. Tolsto j j e svoj i razpravi dodal vse tri prevode, tako da se vsak lahko sam prepriča o njegovih ugotovitvah, ki so naslednje : na eni strani ti prevodi jasno kaže jo osnovne fonetske, morfološke in leksikalne razlike med makedonskim in bolgarskim jezikom sredi devetnajstega stolet ja, na drugi strani pa relativno nestabilnost norm v obeh jezikih v tistem času. Glede na to, da sta prva dva prevoda nastala na pobudo I. I . Sreznjevskega, ki ju j e objavil poleg češkega in starocerkvenoslovanskega, in n a j bi mu služili za pr imer ja lne slavistične štu- dije, N. I. Tolsto j sklepa, da so bile razlike med makedonščino in bolgarščino Sreznjevskemu jasne. Polenakovik ' spreml ja to razpravo z veliko naklonjenost jo , ne s t r in ja se le z misli jo, da bi imeli naddialektalni model makedonskega kn j iž - nega jezika že makedonski preroditel j i , pač pa to vel ja za K. Misirkova. V zadnjem delu kn j ige govori makedonski literarni zgodovinar o nesrečni ž ivl jen jski usodi Gr igor i ja S. Prl ičeva, ki j e bil sprva skra jen helenist in j e za svojo pesnitev v grščini Serdarot — z motivi iz l judskega makedonskega pesni- štva napisana po vzoru Il iade leta 1960 — še kot študent dobil na jv iš jo grško pri- znanje . Pesnitev sodi po jeziku v novogrško književnost, po tematiki, ki obrav- nava bol j zasužnjenega naroda za svobodo, pa spada v makedonsko književnost. Polenakovik' j e prepričan, da se more po umetniški obdelavi take snovi meriti z Njegoševim Gorskim vencem in Mažuranicevo S m r t j o Smail age-Cengiča. l .c ta 1866 se j c Prl ičev dokončno preusmeril in začel veliki bo j za u v a j a n j e ma- kedonskega jezika v šole in cerkev. Njegovo zadnje tlelo j e Avtobiograf i ja , ki j e bol j umetniško učinkovita kot dokumentarno zanesl j iva. Trag ika tega nadar- jenega pesnika je , da ni nadal jeval dela K. Miladinova, namreč, da bi pel v svojem jeziku in iz resničnih čustev, ampak j e zlagal didaktične pesmi, pre- va ja l Homer ja v bolgarščino, ki j e niti dobro poznal ni, in hotel ustvarit i hibri- den slovansko-makedonsko-bolgarsko-srbski jezik. Nu koncu n a j opozorimo na več razprav (Edna makedonska pesna za Kiril i Melodi ja , Narodna pesna za Kiril Pejč inovik' , Kiri l Pe jč inovik ' vo narodnoto predanie, itd.), v katerih Polenakovik ' obravnava osebnosti kulturnih delavcev v l judskem izročilu, česar menda pri nas ne poznamo, kveč jemu k a k o anekdoto. Njegove ocene (Mačeničkata i predvremenata smrt na Kiril Pe jč inovik ' vo eden češki romantičen raskaz, Marginali i kon polskatu roman- sirana b iograf i ja na poetot Konstantin Miladinov, itd.) romanov, v katerih so prav tako upovedene pomembne osebnosti iz makedonskega kulturnega živ- l jen ja , bi bile potrebne natančnejše preiskave, da bi mogli izluščiti iz n j ih teoretične zametke za njegovo po jmovan je biografskega romana. Bogat i citati iz različnih del obravnavanih avtor jev so pravcato malo berilo starejše ma- kedonske književnosti . II . Polenakovik ' v glavnem vztra ja pri preizkušeni pozitivistični metodi, k jer večkrat ob p o m a n j k a n j u stvarnih podatkov upošteva kot posredne do- kaze ustne vire — l judsko izročilo. K takemu pristopu sodijo tudi temelj i te tekstološke analize prevodov in primer ja lne razprave o folklornih motivih, kur vse pogosto oživl ja polemičnost, večinoma do bolgarskih avtor jev. Ne- katere razprave so zasnovane sociološko. Ko opozar ja med drugim na še pre- malo raziskana vprašan ja , ustvar ja s svojim delom tudi trdne osnove in pobude za nadal jna raziskovanja . Marija Stanonik, SAZU, L j u b l j a n a