»GOSPODARJI ZEMLJE« (zapisi iz pomladi leta 1884) Friedrich Nietzsche 25 [71] Naraščajoče poneumljanje1 in poprostačenje Evrope. Naraščaj plemstva l'homme supérieur vse bolj osovražen. [M]oralistična kultura Španca in Francoza v sovisju z jezuitizmom. Ta napačno razumljen. Manko moralične praktike; občutki namesto principov. 259 25 [112] Prvo vprašanje: gospodovanje zemlji2 - anglosaško. Nemški element je dober ferment - ne ume gospodovati. Gospodovanje je v Evropi zgolj zato nemško, ker ima opravka z utrujenimi[,]3 starikavimi ljudstvi/narodi, njegovo barbarstvo, njegova zapoznela kultura ta, ki daje moč. Francija spredaj v kulturi, znamenje propada Evrope. Rusija mora postati gospodar Evrope in Azije - mora kolonizirati in osvojiti Kitajsko in Indijo. Evropa kot Grčija pod gospostvom Rima. Evropo je torej treba dojeti kot center-kulture: nacionalne blaznosti naj nas ne zaslepijo, v višji regiji že obstoji nenehna obojestrana odvisnost. Francija in nemška filozofija. R. Wagner v letih 1830-50 in Pariz. Goethe in Grčija. Vse stremi po sintezi evropske preteklosti v najvišjih duhovnih tipih---- - neka vrsta sredine, ki odkloni bolestno(st) vsake nacije (npr. znanstveno 1 V izvirniku stavljeno s p r e s l e d k o m, v prevodu v kurzivi. 2 »Herrschaft der Erde«: besedo »Herrschaft« prevajam različno, da bi zajel njeno širše pomensko polje gospodovanja, gospostva, gospodarjenja - v smislu izvajanja moči, oblasti, vladavine. 3 V izvirniku brez vejice, kar označujem z vejico oz. manjkajočim ločilom v malih oglatih [,] oklepajih, sicer pa se - kolikor je - mogoče držim Nietzschejeve >ortografije<. Phainomena xxiv/94-95 Respondenca histerijo Parižanov). [To] Nasilje/oblast [die Gewalt] je pač [einmal] razdeljeno med Slovane in Anglosase. Duhovni vpliv bi lahko bil v rokah tipičnega Evropejca (tega je treba primerjati s Atencem, tudi s Parižanom - glej Goncourtov opis v Reneju Mauperinu). Dozdaj so Angleži neumni, Američani pa nujno površni (naglica) Če pa Evropa zaide v roke [te] drhali, je evropske kulture konec! Boj revnih z bogatimi. Gre za poslednje razplamenenje. In pravi čas spraviti na stran, kar je treba rešiti! Naznačiti dežele, v katere se kultura lahko umakne - z določeno nedostopnostjo, npr. Mehika. - - - - 260 25 [113] Suženjska morala morala gospodarja. Okrutnost ^ naslada sla gospodarjenja V sla imetja zavist [I]n njuno nasprotje vrednot. in kaj od tega je v dobrem, in v pravičnosti, sočutju, resnicoljubnosti, zvestobi, trudu[,] itd. Bolestne vrline in to krepostnostno - in zdravje roparice. Nesorazmerno malo zavesti o naših učink(ovanj)ih. (Namere in nameni kot hoteno izbiranje učinkov[.]) Napačne predpostavke o naših vzgibih (temeljni dvom: ali naši zavestni občutki in [zavestne] misli »vzgibavajo«)[.] Život [der Leib] kot učni mojster: morala[,] znakovna govorica afektov. Škodovanje dobrih: dobri kot drugor[azr]edni, izroditev, poneumljanje, sovražnost do duhovnega razvoja. Individuum in skupnost [Gemeinde]. »Individuum« kot mnoštvo in rast. »Zlo/slabo« kot organična funkcija. Sočutiti. Za druge. Religije kot morale s predpostavko drugih svetov: vendar kot gospodarji ali sužnji. 25 [114] Koliko se naše, zdaj utečeno razporejanje vrednot, steka v povsem napačne predpostavke: izbor gospodujočih temeljnih vrednotenj [Grundschätzungen]. Poleg drugega! [NB!] 25 [115] Nemci - kot zapoznelci - uničujejo véliki hod evropske kulture: Bismarck[,] Luther[,] npr.; nedavno, ko je Napoleon hotel Evropo spraviti v asociacijo-držav (edini človek, ki je bil za to dovolj krepak!), so vse zapacali z »vojnami-miru« in izzvali nesrečo norosti-nacionalitet (s konsekvenco rasnih bojev v tako staro mešanih deželah kot [je] Evropa!) Tako so Nemci (Carl Martell) ustavili saracensko kulturo -: zmeraj so zaostali! 25 [116] Bivajoči svet je spesnitev [eine Erdichtung] - daje se le postajajoči svet. 261 - Tako bi lahko bilo! Pa spesnitev ne predpostavlja pesnika kot bivajočnega [seiend]? - Morda je spesnjeni drugi svet šele vzrok tega, da se pesnika ima za bivajočnega in postavlja nasproti. - Če je bistveno čutenja in mišljenja, da mora nastaviti zmote (»realitete«): dajeta se čutenje in mišljenje: kako pa je to sploh mogoče v svetu postajanja? - Negativne lastnosti [:] površnost[,] otopelost čutil[,] počasnost duha[,] so se preobrazile v pozitivne sile (zlo/slabo je tudi tu izvor dobrega). [P]ostaviti sliko, izgotoviti, na osnovi manj indicev, nekaj postaviti kot ostajajočno, ker se spremembe ne vidi. Ta upesnjujoča sila podpira sposobnost, da živimo. 25 [117] Za »neoseben« so imeli izraz najmočnejših oseb (J. Burckhardt z dobrim instinktom pred palačo Pitti): »silni človek«, »Gewaltmensch« - prav tako Fidija - spregled posamičnih dražljajev. - A gospoda se rada skriva in razgublja, npr. Flaubert (pisma)[.] Phainomena xxiv/94-95 Respondenca 25 [118] Moramo biti dobri in zli. Kdor ni bil dober zaradi šibkosti, je bil vselej pretirano zel. 25 [120] Vsebujemo zasnutek mnogih oseb: pesnik se izda v svojih likih. Okoliščine nam približajo >en< lik: če se zelo spremenijo, na sebi vidimo tudi dva, tri like. - Iz vsak trenutka našega življenja se daje še mnogo možnosti: naključje je vselej v igri! - Sploh pa v zgodovini: usode vsakega ljudstva/naroda niso nujno v oziru kakšnega uma: v vsakem narodu/ljudstvu je mnogo ljudskih/narodnih karakterjev/značajev, in vsak dogodek hrani [nährt] enega bolj kot drugega[.] 25 [121] Krotko barbarstvo 262 Dejansko barbarstvo Evrope - in naraščajoče: poneumljanje (»Anglež« se osnavlja kot normalni-človek) pogršanje (»japanizem«) (revoltni plebejec) prirast suženjskih vrlin in njihovih vrednot (»Kitajec«) umetnost kot nevrotično stanje pri umetnikih, sredstvo norosti: slast ob dejanstvenem (izguba ideala) Nemci kot zapoznelci (v politiki centralizacija monarhičnega, kot Richelieu: v filozofiji s Kantom skepsa (v prid poštenjakarstva in vrlin uradništva), s Heglom panteizem v prid čaščenja države, s Schopenhauerjem pesimizem v prid krščanske mistike »pascalizem«), slaba prehrana celotnega evropskega juga. Angleška boljša družba je spredaj zaradi prehrane, »dobri človek« kot čredna žival, preobražen iz roparice, ta historična bolezen kot manko tvorne idealne sile - preostane »pravičnost« in »neškodljivost« v zunanjem smislu. Gre za krotko barbarstvo, ki se približuje! [V]eljava neumnih, žensk [Frauen] ipd. 25 [124] Bab[nic]e [Weiber] želim oblikovati v obratno smer: Sandova in Madame de Staël pričata proti njim. (Sévigné in Eliot bi morali biti več kot pisateljici in sta tudi bili - deloma pomoč v sili[.]) Obsojam jih na kupčijo! Prezirajo naj komija [der commis]! 25 [127] Prej so iskali božje namere v zgodovini; potem nezavestno umerjenost namer/smotrov, npr. v zgodovini kakega naroda/ljudstva, izoblikovanje idej ipd. Šele zdaj si so začeli - zaradi opazovanja zgodovine-živali - ustvarjati pogled za zgodovino človeštva: in prvi uvid je[,] da dozdaj ni nikakršnega načrta, ne za človeka, ne za ljudstvo. Najbolj groba naključja so bila na véliko to najbolj zapovedujoče - in so še zmeraj. Pri vsakem dejanju, ki se še tako zaveda namena/smotra, je summa slučajnega[,] ne- namenskega/ne- smotrnega[,] namena/smotra- ne- 263 zavednega//namena/smotra- ne- ozavedenega[,] na tem povsem prevladujoča, enaka [je] nekoristno izžarevajočemu žaru sonca: kar bi imelo smisel, je izginjaje pičlo. 25 [128] »Koristen« je zgolj vidik za bližino: vseh daljnih posledic se ne da spregledati, in vsako ravnanje lahko taksiramo enako koristno in enako škodljivo. 25 [129] 1. Vsa dosedanja vrednotenja vrednot [Wertschätzungen] izhajajo iz stanj najgloblje nevednosti. 2. V sedanjih vrednotenjih [Schätzungen] se različne morale zmešajo. 25 [130] Rousseau, s svojim favoriziranjem revnih, žensk, ljudstva kot suverena, je docela v kristjanskem gibanju: vse sužnostne napake in vrline je moč študirati Phainomena xxiv/94-95 Respondenca na njem, tudi najbolj neverjetno zlaganost. (Ta hoče učiti pravičnosti!) Njegovo nasprotje, Napoleon - antičen, prezira-ljudi[.] 25 [131] Kdor je dozdaj imel za opraviti s č v velikem stilu, ga je taksiral po temeljnih- lastnostih: nežnejših nians nima smisla upoštevati. Tako je storil Napoleon. Prav nič mu ni bilo do krščanskih vrednot - jemal jih je za sploh nenavzoče (- je imel do tega pravico)[.] 25 [132] To stoletje, ko umetnosti dojamejo, da >ena< lahko prinaša na plano učinkovanja drugih: morda ruinira te umetnosti! npr. s poezijo slikati (Victor Hugo, Balzac, W. Scott itd. 264 z glasbo vzbujati poetične občutke (Wagner) s slikarstvom vzbujati poetične občutke, ja, filozofska slutenja (cornelius) z romani zganjati anatomijo in zdravilstvo norcev itd.[)] 25 [133] »ce talent (filozofija zgodovine) ne consistait pas, à l'allemande, dans l'improvisation risquée de théories sublimes« Taine [Essais de critique et d'histoire, 1858] 25 [134] Princip: osvajanje človeštva: »gospodarji Zemlje« 1) globok prezir do delujočih v tisku 2) ustvariti vrsto bitij, ki nadomesti duhovnika[,] učitelja in zdravnika 3) aristokracija duha in života [Leib], ki se goji/vzreja in jemlje vase vselej nove elemente, ločuje od demokratičnega sveta ponesrečenih in polposrečenih. 25 [135] V tej dobi, ko dojemamo, da znanost začenja graditi sisteme, je otročarija. Ampak, na dolgo odločati o metodah, čez stoletja! - vodenje človeške prihodnosti namreč mora nekoč priti nam v roko! - Metode, ki same prihajajo iz našega instinkta, torej regulirane navade, ki že obstajajo npr. izklop namer/smotrov. 25 [136] Prikaz stroja »človek« I. pogl. V skupni- usodi človeštva je naključje gospodarilo absolutno: vendar prihaja čas, ko moramo imeti cilje!! II. pogl. Ciljev ni, ideali si nasprotujejo - so konsekvence mnogo ožjih razmerij, porojeni iz brezštevilnih zmot. Kritika vrednot - samorazpad morale. III. pogl. Dozdajšnje napačno razumevanje umetnosti: gledala je nazaj, je 265 pa ideal(o)-tvorna sila - obelodanja najbolj notranje upe in želje[.] 25 [137] Pišem za vrsto človeka, ki ga še ni: za »gospodarje Zemlje«. Religije kot tolažbe, zakrivanja [so] nevarne: človek verjame, da si sme odpočiti. V Platonovem Tegau [Theag. 124 e] piše: »... vsak od nas bi bil rad gospodar[,] če se le da vseh ljudi, najraje pa bog.« Ta nastrojenost mora zoper biti tu. Angleži, Američani in Rusi - - - - 25 [177] Karakter Evropejcev je treba presojati po odnosu to tujine, v koloniziranju : skrajno okrutno[.] 25 [222] Dvajseto stoletje ima dva obraza : enega propada. Vsi razlogi, zaradi katerih so kdaj bile, so kdaj lahko nastale močnejše in obsežnejše duše kot kdajkoli (bolj brez predsodkov, bolj nemoralične) pri šibkejših naturah učinkujejo v Phainomena xxiv/94-95 Respondenca smeri propada. Nastane morda nekakšna vrsta evropskega kitajstva, z blago budistično-krščansko vero, v praksi pa pametno-epikurejsko, kakor je Kitajec - reducirani ljudje. * »Dobri Evropejec« (zapisi iz poletja in jeseni leta 1884) 266 26 [243] Novo rangiranje Predgovor k filozofiji večnega povratka Vse strože spraševati: za koga še pisati? - Za mnogo tega, kar sem mislil, nisem našel nikogar zrelega; in Zaratustra je dokaz, da lahko >nekdo< govori z največjo razločnostjo, a ga nihče ne sliši. - Čutim se v razliki do morale enakosti. f 1. Vodja in čreda. (pomen izoliranca) ironija zoper moraliste 2. Popolni ljudje in okruški (problem babe [des Weibes] npr., tudi znanstvenega človeka) 3. Posrečeni in ponesrečeni (zadnji morda višji v zasnovi, tudi pri ljudstvih in rasah. Problem: indogermansko in semitsko, zadnje bliže jugu. Poleg tega: religioznejše, plemenitejše[,] več popolnosti roparice, modrejše - prvo močnejših mišic[,] hladnejše[,] bolj grobo[,] težje[,] pokvarljivejše) 4. Ustvarjajoči in »učenjaki« (»višji ljudje« edinole ustvarjajoči) ne-enakost ljudi < neenakost u- stvar-čih. 5. Umetniki (kot majhni dovrševalci) toda v vseh vrednotenjih vrednot odvisni. 6. Filozofi (kot najbolj zaobsegajoči, pregledovalci, opisovalci v velikem) (toda v vseh vrednotenjih vrednot odvisni), že precej bolj neuspeli. 7. [T]vorci-čred (zakonodajalci), vladajoči, zelo ponesrečen tip (jemljejo sebe za merilca vrednot, kratka perspektiva)[.] 8. Vrednote-postavljajoči (ustanovitelji religije) skrajno neposrečeni in ponesrečeni. 9. Manjkajoči tip: človek, ki najkrepkeje ukazuje, vodi, postavlja nove vrednote, najobsežneje sodi o vsem človeštvu in ve za sredstva njegovega oblikovanja - posledično jih žrtvuje za višjo tvorbo. Šele ko bo obstajala vlada zemlje, bodo nastala taka bitja, verjetno dolgo in v največji meri ponesrečena. 267 V Phainomena xxiv/94-95 Respondenca 10. Občutek nepopolnosti, višji ali šibkejši, razlikuje (vrednost/vrednota »grešnih občutkov«) občutek v smeri popolnega, prevladuje kot potreba (vrednost/vrednota pobožnih, puščavnik, samostan, duhovnik) sila, v čemer koli že moči oblikovati kaj popolnega (vrednost/vrednota »lepih duš«, umetnikov, državnikov) (dionizična modrost) najvišja sila, čutiti vse nepopolno, trpeče kot nujno (vredno večnega ponavljanja) iz pre-siljenja [Uberdrang] ustvarjajoče sile, ki se mora vedno znova zlomiti in izbira najobjestnejše[,] najtežje poti (princip kar največje neumnosti, bog kot hudič in simbol objestnosti) dozdajšnji človek kot embrion, v katerem se prerivajo vse oblikujoče moči — temelj njegovega najglobljega nemira---- najbolj ustvarjajoči kot najbolj trpeči? 26 [248] Leibniz je zanimivejši od Kanta - tipično nemški : dobrovoljen, poln plemenitih besed, pretkan, gibek, voljan, posrednik (med krščanstvom in mehanicističnim svetovnim nazorom), zase neznansko drzen, skrit pod masko, dvorno-pronicljiv, navidez skromen. 26 [293] Novo razsvetljenstvo. Priprava za »filozofijo večnega vračanja«. ne-enakost vi -šjih ljudi 268 26 [295] Volja do nevednosti. Volja do negotovosti. Volja do neresnice. Volja do moči. Volja do trpljenja. Volja do okrutnosti. Volja do izničenja. Volja do nepravičnosti. Volja do grdega. Volja do nezmernega. volja do omame volja do skrepenenja 269 26 [296] Odstranitev volje, svobodne in nesvobode. »[M]oranja« in »nujnosti« »spoznanja na sebi« in »stvari na sebi« spoznavanja zavoljo spoznanja »dobrega in zlega« hinavščine filozofov. Dobri. Umetniki. Pobožni in blaženi. 26 [297] Onstran dobrega in zlega. Filozof kot višji umetnik. Phainomena xxiv/94-95 Respondenca [N]ovo rangiranje O praznoverju. Najtežja misel. Omogočanje življenja modreca. Družbena skritost modreca. Njegova prehrana. Njegova spolnost. Posredljivost njegovih mnenj. Čez-nacionalno, dobri Evropejec. Učenci, itd. stopnje uvajanja. 26 [298] Novo razsvetljenstvo. 270 Pred- govor in za- govor za filozofijo večnega vračanja. O praznoverju med filozofi. Onstran dobrega in zlega. Filozof - višji umetnik. Novo rangiranje. Omogočanje novega filozofa. Najtežja misel kot kladivo. 26 [300] Filozofi nastrojeni proti 1) videzu 2) menjavi vodijo jih instinktivne 3) bolečini določitve vrednot 4) smrti v katerih se zrcalijo 5) telesnemu, zgodnejša (bolj nevarna čutom kulturna stanja 6) usodi in nesvobodi verjamejo v 7) nesmotrnemu poleg tega, vsemu človeškemu, še bolj živalskemu, še bolj snovnemu absolutno spoznanje spoznanje zavoljo spoznanja zvezo kreposti in sreče spoznavnost človeških ravnanj napačna nasprotja npr. slast in bolečina dobro in zlo zapeljevanja/skušnjave govorice O filozofiji in spoznanju se moram naučiti misliti bolj orientalično. Jutrovski pregled čez Evropo. Višji človek. O filozofih. O vodjih črede. O pobožnih. O krepostnih. O umetnikih. Kritika višjega človeka. Evropejci si pravzaprav umišljajo, da zdaj na Zemlji predstavljajo višjega 26 [317] 271 26 [318] 26 [319] človeka. Phainomena xxiv/94-95 Respondenca 26 [320] Friedrich Nietzsche. Dobri Evropejci. Predlogi za vzrejo novega plemstva. 26 [321] Daje se 1) monološka umetnost (ali v »razgovoru z bogom«) 2) družbena umetnost, société predpostavljena, finejša vrsta človeka. 3) demagogična umetnost[,] npr. Wagner za nemško »ljudstvo«, Victor Hugo 272 26 [324] Velika vstaja drhali in sužnjev mali ljudje, ki ne verjamejo več v svetnike in velike krepostneže (npr. Kristus, Luther itn.[)] meščani, ki ne verjamejo več na višjo vrsto vladajoče kaste (npr. revolucija) znanstveni rokodelci, ki ne verjamejo več v filozofe babe, ki ne verjamejo več v višjo vrsto moškega. 26 [328] Vera v »bit« je podlaga vse znanosti, vsega življenja, s tem ni nič določeno o upravičenosti za to vero[,] napake čutov (modro namesto rdeče) niso argument proti, da je list zelen. Nastanek barvnotvornega čuta v brezbarvnem svetu je nesmiselna misel. Opisovanje in ugotavljanje dejstev. 26 [332] 1 Zakaj si prisegajo, da hočejo spoznati? »[R]esnično ljubše od neresničnega[.]« 2 Zakaj (dejansko) hočejo spoznavati? 3 Zakaj naj bi spoznavali? in - je res?! Da hočejo raje to resnično? 26 [334] Vera v resnico Samopašnost in bolestnost mnogega, kar se je dozdaj imenovalo »volja do resnice«. Z grozovito resnostjo so filozofi svarili pred čuti in varanjem čutov. Globoki antagonizem filozofov in prijateljev prevare, umetnikov, se vleče skozi grško filozofijo: »Platon proti Homerju« - to je parola filozofov! Nihče pa ni dojel hrbtne plati, nesposobnosti resnice za življenje in pogojenosti življenja s perspektivično iluzijo. - Gre za eno najnevarnejših pretiravanj, ne hoteti spoznanje v službi življenja, temveč na sebi, za vsako ceno; kakor nasladnež sledi svojim gonom, na sebi, brez kontrole drugih zdravilnih instinktov, če to ni neumnost,--------273 26 [335] Se lahko kdo zanima za to nemško cesarstvo? Kje je ta nova misel? Gre zgolj za novo kombinacijo moči? Toliko slabše, če ne ve, kaj hoče. Mir in zajamčeno dopuščanje sploh ni politika, ki jo respektiram. Gospodovati/gospodariti in najvišji misli pomagati k zmagi - edino, kar bi me lahko zanimalo v Nemčiji. Kaj me briga, da so Hohenzollerji tu ali niso tu? - Angleška mala-duhovnost je za zdaj največja nevarnost na Zemlji. Več teženja k veličini vidim v ruskih nihilistih kot pri angleški utilitarcih. Zraščanje nemške in slovanske rase, -potrebujemo pa tudi najspretnejšega denarnega človeka, Žida, brezpogojno, da gospodarimo Zemlji. 26 [336] 1) smisel za realiteto 2) prelom z angleškim principom zastopanja ljudstva, potrebujemo zastopanje velikih interesov 3) potrebujemo brezpogojno hojo skupaj z Rusijo, z novim skupnim programom, ki v Rusiji ne dopusti, da zagospodarijo angleška navidezna bitja. Nikakršne ameriške prihodnosti! Phainomena xxiv/94-95 Respondenca 4) evropska politika je nevzdržna, zoženje v krščanske perspektive pa sploh veliki malheur. V Evropi so vsi splašeni ljudje skeptiki, če to povedo ali ne. Mislim, da se nočemo utesniti ne v krščanske ne v ameriške perspektive. 26 [339] Volja, ne pustiti se varati in volja pustiti se varati — filozof pa? Religioznež? Umetnik? 26 [341] Kakor Francozi zrcalijo vljudnost in esprit francoske družbe, tako zrcalijo Nemci nekaj od globoke sanjave resnosti svojih mistikov in glasbenikov, in prav tako njihovo otročjost. V Italijanu je precej republikanske imenitnosti in umetnosti, dajati se dobro in ponosno, brez nečimrnosti. 274 26 [342] Ne verjamejo več v filozofe, tudi učenjaki ne; to je skepsa demokratične dobe, ki odklanja ljudi višje vrste. Psihologija tega stoletja je bistveno usmerjena proti višjim naravam; hočejo jim zaračunati njihovo človeškost. 26 [352] Ne zanimam se za 1) nacionalno državo, kot nekaj efemernega nasproti demokratičnemu celostnemu gibanju. 2) za delavsko-vprašanje, ker je delavec sam le vmesno dejanje. 3) za diference religije in filozofije, saj sta v poglavitni zadevi >eno<, namreč o dobrem in zlem, - kjer jaz dvomim. 4) za miselne načine, ki ne obdržijo života in čutov, in Zemlje 5) ne za l'art pur l'art, objektneže itd. 26 [353] molitev za slepoto morala je izničena: prikazati factum! Preostane: »Jaz Hočem!« Novo razporejanje. Zoper enakost. Na mesto sodnika in kaznujočega ustvarjajoči. naš dober položaj, kot žanjci najvišja odgovornost - moj ponos! Izzivanje najbolj zlega. zakonodajalci in politiki pobožni (zakaj nemožni?) najprej visoko izgraditi život [Leib]: tu se že najde način mišljenja. Platon. dozdaj, po dolgem kozmološkem pregledu, Grk kot človek, ki je dospel najdlje. Evropa. (avgust-september 1885) 275 40[70] » N e m š k o « Vprašanja in pomišljaji. nemški pesimizem Nemška romantika. Po-novni odkritelji Grkov. Nemški anarhizem. Nevarnost židovske duše. Literati. Ženske. Puščavniki. Demagogi v umetnosti. Nemški stil. Nemška glasba. jug Jutrovo (dva juga: Benetke in Provansa) »Razsvetljenstvo« in moderne ideje Šomosterska kultura. Wagner-stvo. Evropejci. Nemški duh. Phainomena xxiv/94-95 Respondenca Voilà un homme. »globina« Kristjanski Evropejec Izbral in prevedel* Aleš Košar 276 * V: Nietzsche Werke, Kritische Gesamtausgabe. Siebente Abteilung, Zweiter band: Nachgelassene Fragmente, Frühjahr bis Herbst 1884., str. 23-24, 37-46, 57, 68, 210-212, 226-229, 235-238, 240-241. Dritter Band: Herbst 1884 - Herbst 1885, str. 400. Izd. G. Colli & M. Montinari. Walter de Gruyter, Berlin/New York 1974Naslov/ mednaslov prevajalcev.