506 NAS DALJNI BLIŽNJI SVET Pesem kot zmagovita srečka Pesnik §tefan August Doina§ (pravo ime §tefan Popa) je ena osrednjih osebnosti povojne romunske literature. Slovenskim bralcem, tudi najbolj razgledanim ljubiteljem poezije, je bolj ali manj neznano ime, saj je bil doslej pri nas deležen le dveh krajših revialnih predstavitev (obakrat v Sodobnosti), vendar' gre to nepoznavanje pesnika na naš rovaš: v slovenski kulturni zavesti je namreč romunska književnost dokaj skromno navzoča, kar pa ne velja za vso Jugoslavijo. Prav §tefan August Doinas, je na primer med Srbi, Makedonci, v Bosni in Hercegovini in najbrž še kje dovolj znano in priznano pesniško ime. Makedonci in Srbi so ga že tudi predstavili vsak v svojem izboru in jugoslovanska literarna kritika mu je priznala mesto, ki ga Doinas, ima v poeziji svojega naroda in povsod tam, kjer so se že pojavili njegovi prevodi, kot priznanje kvaliteti in zanimivosti sodobne romunske poezije. Romunija se namreč prav v tem času ponaša z vrsto imen, ki so že prodrla v širši evropski prostor, kot na primer zdaj že pokojni Nikita Stanescu, Joan Flora, Marin Sorescu in nekateri drugi. Vse kaže, da je v romunskih avtorjih nekaj, kar priteguje širšo javnost: posebna, vse prej kot razveseljiva usoda naroda v državi z eno najbolj togih in ponesrečenih politik v Evropi, hkrati pa nenavadna odprtost romunske kulture svetu in njena zelo tesna navezanost na zahodno duhovno izkušnjo. Kot vemo, sodi Romunija po svojem jeziku v veliko družino romanskih narodov, po tradiciji, veri, politični stvarnosti in načinu življenja - kar je, nenazadnje, opazno vplivalo tudi na jezik, na njegovo skladnjo in leksiko - pa je ta dežela vendarle del evropskega vzhoda, čeprav se nam v določenem smislu tudi v tem svetu kaže kot nekakšen otok s svojo posebno duhovno, nravno in značajsko fiziognomijo. Takšen je tudi pesnik §tefan Aug. Doina§. Že njegova pesniška pot ni brez globlje notranje zveze s politično potjo povojne Romunije: Doina§, rojen leta 1922, je bil ob koncu druge svetovne vojne med tistimi, ki naj bi v literaturi začrtali »novo« podobo svoje dežele, vendar je že na začetku spoznal, da njegova poezija in čas ne hodita vštric, moral je umolkniti, še §tefan August Doina§ 507 Pesem kot zmagovita srečka preden se je dodobra oglasil, tako se je s svojo prvo pesniško zbirko pojavil v javnosti šele leta 1964, torej dvajset let po osvoboditvi, toda kot dokončno izoblikovana osebnost. Njegov dvajsetletni molk pa je bil vendarle samo molk navzven, kajti od takrat, ko mu je čas postal pesniško naklonjen, izhajajo njegove zbirke tako rekoč brez presledka v povprečju na vsaki dve leti po ena. Pred skoraj dvajsetimi leti (1970) je romunski kritik Ovidiu Cotrus, zapisal med drugim: »Za pesnika je značilno mojstrstvo oblike, hkrati pa tudi nekakšna plašna čustvenost, ta osebna zlitina, ki daje pečat njegovi poeziji. To je lirizem človeškega stanja, lirizem introspekcije, pritiran do meja propada, kjer pesnik - neusmiljen do samega sebe - sreča kot predstavnik eksistencialno vznemirjene človečnosti moderno dramo poraza. Njegova pesem je izraz moralne krize, situacije-limita, ko pesnik eksperimentira z bolečo zavestjo, celo z določeno naslado v trpljenju. Njegov govor označuje neke vrste neskladje, kot v deliriju; zelo določene podobe poudarjajo dejanje spoznavanja sebe, so raziskovanje brez milosti, kakršnega zmorejo uresničevati samo resnični pesniki, uresničevati do konca in s svojimi sredstvi.« Tako o Doina§u romunski kritik Ovidiu Cotru§. Pri branju Doina§evih pesmi je pomembno, da jih ne poskušamo brati dobesedno in ne razumeti z logiko realnih odnosov, kajti za pesnika je značilno, da upodablja sodobno življenje in našo usodo v njem predvsem s soočanjem absurda, s premikom vsakdanjih vrednosti, z zamenjavo obrobja z jedrom, in obratno: ustvarja, skratka, svojo poetsko logiko, ki je logika individualnega čustva, razpoloženja, misli, odnosa. V tem smislu Doina§eva poezija presega nacionalne meje in postaja internacionalna. f Petru Cirdu, ugleden pesnik romunske narodnosti iz Vršca, ki je uredil in prevedel Doina§a v srbščino in je že doslej objavil v Romuniji tudi veliko slovenskih pesnikov, je svoj srbski izbor pospremil s sintetično oceno pesnika: »V obdobju socrealizma je Doinas, utihnil. Prvo knjigo je objavil šele 1964. leta, ko je imel že dvainštirideset let. Ta prva zbirka, Cartea mareelor (Knjiga plime in oseke) je pomenila odločilno prelomnico v razvoju povojne romunske poezije. Njegova poezija kot plod zavidljive pesniške in filozofske kulture, moderne senzibilnosti, zapeta z dovršenimi izraznimi sredstvi, pomeni sintezo čustva in ideje, izkristalizirano v večplastnih in izvirnih parabolah vednosti o utripu človeka. Ta pesnik je zrel že na začetku svojega književnega dela. Tisto, kar se v njegovi poeziji postopoma spreminja, je videnje sveta in uporaba simbolov, s katerimi se vse bolj trudi, da bi izrazil naše bivanjske meje, groteskno, tragično in absurdno.« In še misel Mio-draga Pavloviča, poleg Vaška Pope prav gotovo vodilnega srbskega pesnika med modernimi: »Potreben je strašen pogum, če naj pogledamo v ta goreči grm poezije, iz katerega Doinas, trga svoje verze. Vendar je treba reči: to ni pogum teptanja, zanikanja, uničevanja. Pogum zanikanja je zmerom isti, zmerom enako globok ali plitek, kot ga pač želimo razumeti. Pogum, ki ga odkrivam v poeziji §tefana Augusta Doina§a, razkriva vsakokrat kakšno drugo smer. In ni treba takoj ugotavljati, da je ta smer ustvarjalna. Predvsem je to čisti pogum, torej popolna negotovost, po svoje je podoben analitski inteligenci, ki je zašla v nežno tradicijo pesniškega tkanja. Šele na koncu se pokaže, da je ta pogum bil, ker je preizkusil sam sebe, resnično ustvarjalen. In tako blizu določenih vsebin v jeziku, da se vprašanje novega zanj sploh več ne postavlja.« 508 §tefan August Doina§ Krajši izbor iz Doina§eve poezije, ki smo ga pripravili za pričujočo številko Sodobnosti, je iz zbirke, ki bo letos jeseni izšla pri založbi Lipa. C. Zlobec Pravim vam: »Črna je,« a črna ni. Pravim vam: »Vrana je,« a vrana ni. Red črne vrane je drugačen. Pravim vam: »Zelena je,« a ni zelena. Pravim vam: »Zima je,« a zime ni. Toda jaz imam zeleno zimo. Pesem je kot srečka, ki je zmerom zmagovita. Stavite na vrano: to je vrana. Name stavite: pred vami je zelena zima. Pri teh stvareh je temeljna razlika brez telesa: živi kot brezno zlepljenih ustnic. ČLOVEK, KI GA KLIČEJO PAVI Moj dvojnik, ki ga uporni pavi po imenu kličejo v temo, je v komi. Nemoč resničnosti, da bi se spremenila v pravo fikcijo, ga je zastrupila. Preučujem mu odtise: ima razkrite pete kot Ahil pred Trojo; iz mleka pije le belino. Snoči sem mu prinesel lilijo, ki ni je najti v šopkih, tako dragih Des Esseintesu. - Orfej, prišepni mi: kako je tam, na oni strani?. Nasmehne se: - Ne smem povedati... PESEM KOT ZMAGOVITA SREČKA NAČRT ZA SENTIMENTALNO ZGRADBO Pesem kot zmagovita srečka Mlad par poljublja se na klopci. Nad njim, kot dva francoska ključa, Jesenski veter ju bo ločil in prodal, vsakega posebej, za prgišče zraka. Na koncu steze čakajo, previdno hupajoč, device v fordih. mi. O, čvrsta trava, pomendrana od solza!.. Malo niže je nadstropje s stensko uro, ki stoji. Se niže so cesarji. A mesec, glej, z limfatičnim nasmehom: v polnoč, kot dekletce v hiši, podrži nam dušo - da si jo oblečemo. KATEDRALA Lev od spredaj je zelen. Zadnji lev je črn. Zgornji lev je moder. Sveti Danijel zaprt je v jami, sam, s pogledom išče na oboku točko, ki se v njej Edini od vekomaj; svetlobno s tri deljiv, svetlika. Glej ga: - niže od mesta, ki se vanj zazrl je prerok. SONČNA PEČINA Svetlobna doba je že zdavnaj le spomin. Ne več nebo, zdaj diha noč s tetoviranimi prsmi; pavi blodijo iz kraja v kraj, z repi osvetljujoč odpadke, kakor školjke, ki jih je izvrglo morje, šumijo utopljenci po vseh plažah, a topoli, ki bili so včeraj kakor skale, so zdaj onemogli: polje je črno. V pečini je le še svetloba. Moški, od pasu navzdol, je kamen: 509 510 §tefan August Doina§ v dvignjenih rokah, ki že počasi kamenijo, drži žensko telo - poslednjo žrtev. A gore so kot obzorje polne trepetavih zvezd... PESNIK KOT PRODAJALEC SNEGA Na pomlad, ko sneg skopni in ko otroci, ki bi radi se ponorčevali iz odraslih, več ne najdejo žametov, ampak le še brate in starše - samo ljudi, ki so že narejeni - se v trdnjavi znajde norec, ki prodaja sneg. Hudoben mraz svetlika se mu v duši, on pa, krvoločen, kar prodaja: zimo z golim drevjem in premraženimi pticami, z vodami, ki se v snu, pod ledom, pogovarjajo, s slepimi semeni tik pred eksplozijo. Po sinji poledici njegovega levega očesa se prisankajo labodi, a srebrne ščuke je mogoče, skoz razpoke v ledu, uloviti v drugem očesu, ki je uprto v noč. Svoje blago prodaja ravnodušen. Sam iz snega, deli sam sebe vsem: neskončno drobcene snežinke in perje označujejo poti: po njih nevidna bela vojska s komandanti brez perjanic, z metlinimi štrclji okrašenimi, osvaja ključne položaje po trdnjavi in kaznuje kip župana, ki nad trgom gospodari. EKSPERTI Tisti ki so se ljubili a zdaj počivajo tisti ki iz skrčene dlani zdaj roso pijejo tisti ki zdaj v stare časopise zapisujejo poti umazanih zadev zvezd Pesem kot zmagovita srečka tisti ki najprej sami sebi sodijo se bojijo preštevilnih prič tisti ki vidijo, kako pod roko kipa se v trenutku vse spreminja v oblance tisti strožji od snovi ki jo oklepa njihova koža in tisti iz snega ne verjamejo v možnost da se bo zdanilo. Pridi, boš videl: asfalt je predrla ta nora trava, kot svatba brenčijo veliki hrošči v motorjih, brizgalne iztovarjajo roso zatonu. Ne čutiš? Odprle so se filiale gozdov po ulicah brez drevoredov. Metulji, osvajajoč postaje, odčepljajo s svojimi rilčki trenutek primernih srečanj. Nihče ne pozna teh znamenj bolj kakor mi. To je kot stava: sence lovijo nam sončna bitja v preproge iz jute. Jaz, angel diletant, ki podpisuje se v vodo, bi rad odkril svoje ustne na listih lokvanja, da bi obdržal si lego v spanju kot ptico na dlani. DRUGA STRAN Vse stvari imajo svojo drugo stran. Pa jih dajmo torej na šapirograf. Sicer se bomo zadušili. Hotel si kupiti si krompir: trg je bil zaseden z dogmami in limuzinami; ljubiti sem se hotel: v isti postelji so ljubile se pošasti: iz večjega šepeta sem izvlekel svoj šepet, iz Nefretete - ljubico. ANGEL DILETANT 511 §tefan August Doina§ Razmnožimo torej kopije. Ali pa preidimo na drugo stran, kjer je - prepričan sem -še možno streljati od daleč. Jaz, sam, računam na notranji odsev prostora, na obrnjeno molitev. SODIŠČE oblekel sem si haljo in nataknil kapo ženska z zavezanimi očmi zavpila je: Dvorišče! potem pa je nastala velika tišina tam bili so golobradi zli ljudje vseh starosti otroci in ženske tehtnica se je nenadoma nagnila in sem rekel: prosim preselite se na drugo stran!... od dveh z brado stopi eden na drugo stran in od dveh golobradih stopi eden na drugo stran in od dveh žensk stopi ena na drugo stran in od dveh otrok stopi eden na drugo stran in tako je blisk izpolnil svoje poslanstvo ko pa sem hotel iti ven so se prisotni nasmehnili in prah spoštljivo se postavil je na noge. Prevedel Ciril Zlobec ob jezikovni pomoči Petruja Cirduja 512